Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
ŠTEVILKA 78.	JOLIET, ILLINOIS, 17 OKTOBRA 1913.	LETÎÎIK XXII
NA ANGLEŠKEM
Plinova eksplozija v premogovniku pri Cardiffu zahtevala mnogo žrtev.
400 RUDARJEV USMRČENIH.
Izrtted 931 premogokopov se posrečilo rešiti samo 500.
Cardiff, Wales, 14. okt. —- Več nego 400 premogokopov je storilo smrt davi vsled plinove eksplozije v Uni-versal-rudniku. Skupaj je bilo spuščenih v premogovnik 931 delavcev. Rudarji so se bili podali pravkar na svoja deJovna mesta, ko se je pripetila nesreča.
Do poldneva se je posrečilo rešiti 500 premogokopov. Reševanje se je moralo potem ustaviti, ker je v znatni globini izbruhnil ogenj.
Obih 931 premogokopov je tvorilo ves dnevni “šiht”, in kakor vsak dan, so se podali ob 6. uri na svoje delovne prostore. Po preteku pičle ure se je začul grozen pok, ki je napotil prebi-vavce po okolici, da so hiteli proti glavnemu vhodu v rudnik, da poizvejo. ali se je primerila strašna katastro-fa*. katero so slutili. Stroji, dvigalni škripci in vzpenjače so bili popolnoma razdejani, in vhod v rudnik deloma zasut. Eden izmed delavcev, ki je. bil zaposlen v oddaljenosti 60 čevljev, je bil raztrgan v kose.
‘‘Nočni šiht” je bil kmalu sklican in pripravljen, poizkusiti rešitev tovarišev1, če ni prepozno. Podzemeljske maprave v rudniku pa niso bile novejšega! datuma, in upanje, da se posreči, spraviti zasute rudarje na dan, je bilo le. majhno. Vhod so našli skozi sosedni obstranski rov in se po vrveh kast! najhitreje spustili doli. Zadevali so: ob skupine, ki so utekle v stranske hodnike, do katerih niso prodrli smrt-toSiosni plini, in potegovali kvišku e-mega za drugim, dokler se ni moralo reševanje ustaviti vsled požara. Iz-vefl rudarjev, spravljenih na dan, se je'6 zadušilo.
Cardiff, Wales, 14. okt. —• Rešeni jvrezrtogokopi, kakor tudi uradniki Aružbini so izjavili, da je malo upanja a?£ rešitev katerega izmed 400 zasutih rudarjev.
Rešenih 500 se je nahajalo za časa eksplozije v vzhodnem koncu premogovnika, do katerega niso prodrli strupeni plini.
Uradniki so smatrali za neobhodno potrebno, poklicati oddelek policistov, tet' je bil naval sorodnikov ponesrečenih h glavnemu vhodu silno velik.
Otvoritev reservacije North Platte.
Omaha, Neb., 13. okt.—Največji naval prosilcev za prosta zemljišča izza otvoritve Oklahome za naselitev se je pričel v Nebraski danes, ko so se odprli uradi za registracijo ali vpisovanje v mestih North Platte, Broken Bow in Valentine, Neb., za home-steade v gozdni reservaciji North Platte in vojaški reservaciji Niobrara.
Urade so odprli opolnoči in do 9. ure nocoj je bilo vpisanih več nego '10,000 ljudi. Otvoriti se ima v obeh reservacijah skupaj okoli 400,000 a-krov, in prejkone bo vpisanih za zemljišča od 75,000 do 100,000 oseb.
Zenske so bolj pritiskale v urade nego moški v Broken Bowu in Valentinu. V Valentinu se je gdčna. Hazel Graham prva vpisala, ko je stala na čelu vrste od 2. ure v nedeljo popoludne do polnoči.
V Broken Bowu se je prva vpisala dr. Allie B. Weimer iz Lincolna, ena najbolj znanih sufragetk v državi. Več nego dvanajst ur je imela dr. Weimer skoro 1,000 moških v svoji oblasti. Moški so bili razvrščeni pripravljeni za vpisan je.
Na čelu je bila dr. Weimer. Kadar ji je postalo dolgočasno, je splezala na stol in imela goreč govor za žensko volilno pravico. Ko se je malo odpočila, je spet govorila. Dvanajst ur je tako mučila moške, a nobeden se ni upal odstraniti, ker bi izgubil svoje mesto v vrsti. Dr. Weimer je prinesla svoj stol s seboj in ni stala na čelu vrste, nego je mirno sedela, razun v prestrankih, ko je govorila.
Vsak redni vlak na železnicah, ki držijo do reservacije, je nabito napolnjen s ‘‘homeseekerji". Vlaki Union Pacific-železnice, ki so odšli opolnoči snoči, so vozili potnike v prtljažnih in ekspresnih vozovih,
Adolphus Busch.
Bremerhafen, Nemčija, 14. okt. — Truplo Adolphus Buscha, pivovarnar-ja in mnogokratnega milijonarja iz St. Louisa, Mo., je bilo danes vkrcano na parnik “Kronprinz Wilhelm”, da se odpelje v spremstvu več sorodnikov v Ameriko.
Sulzer kriv?
Albany, N. Y., 15. okt. — Nocoj se raznaša govorica, ki še ni potrjena, da je porotno sodišče spoznalo guvernerja Sulzer j a krivim glede prvega tož-benega članka pri “poskusnem glasovanju” z 39 proti 18 glasovom.
Dotični članek obdolžuje Sulzerja ponaredbe njegovega izkaza o kampanjskih prispevkih.
Kakor se poroča, je sodišče glasovalo ravno pred odgoditvijo pozno nocoj. Vsak član bo imel pravico, iz-premeniti svoje poskusno glasovanje v javni seji jutri popoludne, ko se odloči usoda guvernerja Sulzerja.
PODROBNOSTI
0 “VOLTURNU”.
Rešenci s parnika, ki je zgorel na širokem morju, srečno dospeli v razna pristanišča.
KAKO NASTAL USODNI POŽAR.
Neki medkrovni potnik zažgal z gorečo cigareto, pravijo.
WILLIAM SULZER, KAKRŠEN JE BIL VIDETI NA PREDVEČER TOŽBENEGA POSTOPANJA.
William Sulzer, čegar sliki tukaj sta bili posneti malo pred pričetkom »jčgove obravnave,, je bil osmi guverner v Združenih Državah, da je bil to-
r. Dne 18. septembra je bil zaslišan v državnem glavnem mestu Albany, Y. Z vso odločnostjo je sprejel boj za svoje politično življenje. Njegov *praz bi pomenil veliko zmago za Charles F. Murphyja in Tammany Hall *$• politično io osebno sramoto za Sulzerja. Njegova zmaga bi pomenila ç^egovo vrnitev v guvernerski orad in veliko osebno premaga nad njegovi-sovražniki Pomenila bi, da bi bil prejkone spret kot demokratični vo-
Éelj v državi, 251 katero častjo je stremil, ko je bil vpeljan kot guverner, itožen je fc#„ ife ft zlorabil volit vene sklade.
Rotterdam, Nizozemsko, 14. okt. —-S 102 osebami na krovu, ki so preživele katastrofo “Volturna”, je dospel danes parnik “Czar” semkaj. Častniki so trdili med drugim, da na krovu “Volturna” niso ravnali po pravilu “Ženske in otroci najprej”.
New York, 14. okt. — Brezžičnim potom je danes Francis Inch, kapitan nesrečnega parnika “Volturno”, do-poslal svoje poročilo o katastrofi ravnateljstvu Uranium-proge. Poročilo ne vsebuje nobenih natančnejših podatkov o vzrokih pogubonosnega požara, nego se pričenja z enostavno u-gotovitvijo dejstva, da je dne 9. oktobra ob 7. uri zjutraj prvi častnik naznanil izbruh ognja. Pet minut pozneje so plameni že predrli sprednje vrzeli stopnic.
Četudi so takoj ukrenili vse potrebno, vendar je iz poročila razvidno, da se ni mogla več rešiti niti straža na spodnjem krovu. Ljudje so bili ujeti kakor v pravcati pasti in so morali storiti žalostno smrt.
Potem so sledile eksplozije, ki so razdejale srednji del parnika. Položaj je postajal vedno obupnejši. Marconijev stroj je storil svojo dolžnost, brž-ko so zapazili ogenj. Med tem časom so spustili doli dva čolna, katera pa se, valovi zagrabili in razbili. Dvema drugima čolnoma se je vkljub visokim valovom posrečilo, odriniti od ladje.
Havre, Francija, 14. okt. — "Tou-raine”, ena izmed ladij, ki so doplule “Volturnu” na pomoč, da poizkusijo rešiti potnike, je dospela davi v Havre z 42 rešenci na krovu.
Velika množica ljudstva se je zbrala na pristanišču, da pozdravi došlece. Na spodnjem delu krova je bilo videti skupino 8 otrok v starosti od 3—-12 let, sirote, ki so jim starši na "Volturnu” zgoreli ali storili smrt v valovih.
Rešenci so bili odeti deloma s prav čudno obleko. Očividno so bili sprejeti na krov golonagi ali napol nagi in na ladji “Touraine” se je znosilo skupaj vse, kar se je moglo najti, da ogrnejo njihove golote. Nabralo se je~ denarja in ga enako razdelilo med re-šence, ki so bili kmalu po svojem izkrcanju odpeljani dalje v Amsterdam.
Prvi poročnik ladje “Touraine” poroča sledeče o katastrofi in o reševalnem delu:
“Bilo je v četrtek zjutraj ob pol 9. uri, ko smo dobili brezžično naznanilo o požaru na ‘Volturnu’. Nahajali smo se 200 milj daleč od goreče ladje, a smo se takoj obrnili tja. Zvečer ob
9.	uri smo dospeli na lice mesta, a smo našli že drugih ladij na prizorišču katastrofe. Gost dim, pomešan s plameni, se je dvigal iz ‘Volturna’, čegar potniki so bili zbrani na sprednjem delu ladje, roke lomeč in pomoči proseč.
“Sicer je vladala skoro grobna tišina na ladji. Spoznati je bilo samo malo krdelo ljudi, ki so neumorno delali s cevjo, kladivom in sekiro, da ukrote življe.”
Liverpool, 14. okt. —- Parnik “Devonian” od Leyland-proge je dospel danes semkaj š 50 rešenimi potniki "Volturna” na krovu.
Moštvo bilo okrutno.
London, 14. okt. — “Moštvo ‘Volturna’ je ravnalo strahopetno in o-krutno s potniki,” je razsodek večine trideseterih rešencev z ‘Volturna’, ki so dospeli nocoj v Gravesand na krovu ladje “Minneapolis”.
Vsi preživ’eli so moški, Rusi, Ogri in Poljaki. Jutri se imajo odpeljati v svoj določeni kraj na krovu “Olym-pica”.
Stuart J. Fuller, Z. D. konzul v Durbanu, ki je bil potnik na krovu “Min-neapolisa”, govori več jezikov, tako da je lahko govoril z nekaterimi rešenci.
G.	Fuller je rekel, da je izvedel od preživelcev, da ni bilo panike na krovu goreče ladje in da je bil v celoti vzdržan dober red, čeprav so bili potniki stlačeni kakor čreda ovac. Pritožili so se, da so ladijski uradniki ravnali ž njimi sirovo in niso hoteli odgovoriti‘na nobeno vprašanje.
Reševalci utonili.
Gospa Charles Finch iz Jolieta, 111., potnica na parniku “Carmania”, ki je videla reševanje nekaterih potnikov “Volturna", pravi, da je eden izmed rešilnih čolnov, poslanih s parnika “Seydlitz”, izgubil svoje krmilo in se prevrnil. Pravi, da je .osem članov moštva utonilo. Gospa Finch je pisala v svoj dnevnik beležke o nesreči
in je zaznamovala tudi izgubo omenjenega čolna.
Baje cigareta povzročila požar.
Havre, Francija, 14. okt. — Parnik Touraine” je dospel v Havre ob 9. uri danes dopoludne, imajoč na krovu 42 preživelcev z “Voiturna”. Trije :so člani moštva in devetintrideset je med krovnih potnikov, vštevši deset otrok in več žensk. Po večini so Rusi (ruski Judje) in balkanski Slovani.
“Medkrovni potniki,” je rekel Friedrich Badke, nemški Jud, ki je bil med njimi, “so bili potiskani naprej in nazaj. Rusi (ruski Judje) na sprednjem delu ladje so bili, ki so povzročili požar. Kaditi v kabinah je bilo prepovedano pod kaznijo $5, ali nekateri Rusi (ruski Judje) se niso brigali za prepoved. V jutro požara je neki Rus (.ruski Jud), ko je zagledal bližajočega se stewarda, vrgel prižgano cigareto za kup prtljage, zamotane v ovijala ali šale.
“Videl sem, kako je šel dim iz kabale. In tekel sem na krov in poizkušal povedati kapitanu v nemškem in judovskem jeziku, a me ni mogel razumeti. Končno je poslal nekega moža, da preišče stvar. Dotičnik je našel ogenj pod hodnikom in je dal požarno znamenje.”
Velikodušna volila.
New York, 14. okt. — Oporoka Benjamina Altmana, ki je bila danes predložena v tukajšnjem zapuščinskem sodišču v potrditev, daje njegovo celo zbirko umetnin, vredno od $5,000,000 do $15,900,000, mestnemu umetninske-mu muzeju (Metropolitan Museum of Art), po izpolnitvi gotovih pogojev, navedenih v oporoki nedavno umrlega posestnika departmentske prodajalnice in milijonarja.
Dočim znaša zapuščina od $25,000,-000 do $50,000,000, je g. Altman volil svojim sorodnikom samo $800,000. V dobrodelne svrhe je zapustil pokojnik $500,000 v gotovini. Razun tega se je spomnil svojih dolgoletnih uslužbencev z volili po dolgosti njihove službene dobe. G. Altman je bil samec.
Iz starega časa.
Philadelphia, Pa., 13. okt. — Penn-sylyaSa**-'.leučilišće je bilo obogateno z zakladom, ki predstavlja starost 4200 let, in sicer s šolskimi knjigami in glinastimi tablicami iz časa cvetočih let Babilonije. Zadnje so našli pri razkritju razvalin v' Nippuru in njihovo vsebino razrešuje profesor Langdon iz Oxforda. Zgodovina, slovnica, geologija (zemljeslovje) in teologija (bogoslovje) so bili v onem času že strokovni nauki.
Andrew Carnegie daroval Slovencem nove orgle.
Rev. John Kranjec izposloval lepo darilo za slovensko župnijo sv. Jožefa v Jolietu, 111.
G. Andrew Carnegie, znani “kralj jekla”, je pravkar obvestil Rev. Johna Kranjec, župnika slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, 111., da dobi naša cerkev v kratkem prelepo darilo od g. Carnegieja — krasne nove orgle, primerne velikosti in slogu cerkve ter vredne nad $6,000.
Tako se je nepričakovano brzo izpolnila stara goreča želja vseh slovenskih župljanov v Jolietu, da dobi naša cerkev sv. Jožefa, ki je največja slovenska cerkev v Ameriki, tudi primerno velike nove orgle, ker dosedanje
nikakor ne ustrezajo velikosti in prostranosti naše cerkve.
Nove orgle je izposloval Rev. John Kranjec, naš za cerkev in šolo neumorno skrbeči dušni pastir. To So že tretje orgle, ki jih je izposloval Rev. John Kranjec od g. Carnegieja za slovenske cerkve. Edinole po Rev. John Kranjčevi zaslugi ozir. prošnji je g. Andrew Carnegie daroval orgle trojim slovenskim cerkvam v Ameriki, in sicer najprvo cerkvi v Pittsburghu, Pa., potem cerkvi v South Chicagi, 111., in sedaj naši cerkvi v Jolietu, 111.
Gotovo mu bodo hvaležni za njegov trud in uspeh vsi dobri župljani naše cerkve sv. Jožefa.
Msgr. Kozlowski povišan.
Rim, 13. okt. — Monsignore Edvard Kozlowski iz Bay City, Mich., je bil danes imenovan po papežu za namest-nega škofa v Milwaukee, Wis., in sicer na priporočilo kardinala de Lai.
Kolumbov dan v Chicagi.
Chicago, 111., 14. okt. •— Kolumbov dan je bil obhajan v Chicagi včeraj z občno ustavo “businessa” in s parado dopoludne, katere se je udeležilo 20,-000 oseb.
Vse banke so bile zaprte ta dan, kakor tudi javne šole in vsi javni uradi, izvzemši gasilski, zdravstveni in policijski department in urad mrtvaških oglednikov. Obe borzi sta bili zaprti.
Parada se je vršila pod pokroviteljstvom Kolumbovih vitezov in sledila so ji cerkvena opravila v spomin Kolumbovega izkrcanja na otoku San Salvador leta 1492.
Italijanska društva v mestu so obhajala obletnico v nedeljo zvečer.
Nevarno početje.
San Francisco, Cal., 14. okt. — Pred ustjem v tukajšnjo luko ležeč zaklad v znesku 2 milijonov dolarjev v zlatu, ki se je pogreznil leta 190L s parnikom “Rio de Janeiro”, utegne biti dvignjen v kratkem, če se uresniči u-panje, katero stavi neki nemški potap-ljavec v svojo pravkar iznajdeno po-tapljalnico. Zaklad leži 600 čevljev globoko, pa iznajdnik upa priti do te globine.
Včeraj so se pričeli tozadevni poskusi; drzni potapljavec se je spustil doli nad 100 čevljev globoko in je o-stal na licu mesta nad eno uro.
Mlin upepeljen.
Kansas City, Mo., 10. okt. — Davi je bil tukaj šestnadstropni mlin tvrdke Southwestern Milling Company popolnoma upepeljen. Zgorelo je kacih
25,000	bušljev pšenice in 15,000 sodov moke. Skupno škodo cenijo nad $600, 000. Vzroka požaru niso m6gli dognati.
Rusi odkrili nov “del zemlje”.
Peterburg, 13. okt. — Pri ruskem admiralstvu je bilo danes potrjeno odkritje novega dela zemlje v severnem Ledenem morju, in sicer potom uradne brezžične brzojavke poveljnika Vil-kickega od ruske mornarice.
“Nova zemlja” je ozka proga in se razteza od Rta Čeljinskij, ki je znan tudi kot severovzhodni rt, 60 milj daleč na sever.
Ekspedija na krovu parnikov “Taj-mir” in “Vanagač” je zapustila Vladivostok dne 1. julija in merila brežino od Kolivana do severovzhodnega rta.
Poveljnik Vilkickij je sin pred letom umrlega znamenitega zemljeslov-ca. Njegov namen je bil, prodreti zapadno do reke Jenisej, a zadel je ob velike množine ledenih skrli, kar ga je napotilo, da se je obrnil proti severu. Zagledal je nazadnje zemljo, ki se je raztezala 200 milj daleč.
Ekspedicija je bila prisiljena, da ne zablodi v velike množine ledenih skrli, pluti v vzhodni smeri. Ko so dospeli do otoka Bennett, 148,30 stopinje vzhodne dolgosti, so našli v vodi dnev nike in druge listine ponesrečene ekspedicije pod baronom Tollom 1. 1903., na kar so kmalu zadeli ob novo zemljo.
Ekspedicije Nordenskjoelda, Nan-sena in barona Tolla so plule skozi morsko ožino med severnim rtom in otokom, ne da bi zadnjega zagledale.
Rudarske žene ugrabljene?
Trinidad, Colo., 13. okt. — Gospa John Ludwig in ga. Matt Beiger, ženi rudarjev zaposlenih v Delagu, sta bili ugrabljeni danes po skupini žensk iz štrajkarskega šatorišča v Ludlovvu in sta sedaj ujetnici, kakor pravi poročilo, katero so izdali danes popoludne uradniki Victor American Fuel-kom-panije. Pomožni šerifi so se takoj podali v Ludlow, da stvar preiščejo.
Položaj v Mehiki.
Washington, D. C., 14. okt. — Predsednik Wilson in vsi ministri so’ razpravljali danes dopoludne mehikanski položaj in pomorsko vprašanje v zvezi ž njim.
Poročila iz mehikanskega zaveznega glavnega mesta kažejo, da na povelje začasnega predsednika Huerte prijeti člani poslanske zbornice, skupaj 110, za katerih varnost je ameriška vlada resno v skrbeh, še vedno niso osvobojeni, vkljub tozadevnim opominom iz VVashingtona. Vendar Huerta zagotavlja, da nobenemu ne preti nevarnost, toda njegova istočasno oddana izjava, da bodo toženi, je vzbudila tukaj nič manj nego zadovoljitev. Prejkone imajo poleg Združenih Držav tudi druge velevlasti obrnjeno svoje o-ko na to stvar in žele izvedeti, kako bo Huertova vlada ravnala s prijetimi poslanci.
Zarota?
Budimpešta, 10. okt. — Oblastva se zelo trudijo, da bi dognala povzročitelje nedavnega dinamitnega naklepa na vladno poslopje v ogrskem pristanišču Reka (Fiume). Doslej se je dognalo, da je šlo pri atentatu za dalekosežno zaroto. Zarotniki so razdeljeni v raznih krajih dvojne monarhije in morda tudi izven države, in poizvedbe tajnih redarjev utegnejo zaroto popolnoma razkriti. V Pulju je bilo pravkar prijetih štirinajst mladih ljudi v zvezi z afero. Njihove izpovedbe utegnejo povzročiti, da bo prijetih še več oseb. Trije moški so bili kot dozdevni atentatorji prijeti takoj po eksploziji dinamitne bombe, ki je zrušila neki zid vladnega poslopja in bila namenjena za razdejanje arhivov (pismohran),
Kossuth baje na smrt bolan.
Kakor se poroča od dobro poučene strani, je Franc Kossuth, voditelj po njem imenovane skupine v stranki neodvisnosti, na smrt obolel. Skoro dvainsedemdeset let stari sin Ludovika Kossutha, prvoboritelja za ogrsko neodvisnost, boleha že mnogo let, in nje gova smrt je bila že večkrat napovedana.
Drobtinice.
“Proletarec”, zakaj pa ne poveš svojim sodrugom, kako slabo in zaniker-no so gospodarili socialisti v Milwaukee, ko so prišli do mestne vlade? Tam bi bili lahko pokazali, kaj znate, kaka bo socialistična prihodnost. Pa saj ste pokazali — negativno, da nič ne znate, da samo za svoj lastni žep skrbite kakor vaš general Bebel, ki je iz revnega delavca postal milijonar. Pod socialistično vlado v Milwaukee je šlo v mestu vse rakovo pot, draginja pa je rastla. In ko je ljudstvo spoznalo svoje škodljivce—-socialiste v pravi luči, vrglo jih je med staro šaro. Ljudstvo je dalo priliko socialistom češ: pokažite, kaj znate — a socialisti skušnje niso prestali.
*
“Proletarec", zakaj ne poveš svojim razrednim siromakom, kako je pred letom dni žalostno poginil socialistični I list “Appeal to Reason” — zaradi ! strašnega pomanjkanja naročnikov? Kako to, ko vendar trdite, da vas je kot Ustja in trave?
*
Pribili smo, kako socialisti pustijo celo svojega pristaša v bedi in bolezni in da se je nek tak siromak sam britko pritoževal v socialističnem “Glasilu”, ker ga noče noben izmed “bratov” priti obiskat v bolnišnico. “Prg-let.” na to odgovarja, da je to prava malenkost, za katero se socialisti niti ne brigajo. Ali vidiš delavec, to je socialistom malenkost, ako ti bolan in zapuščen ležiš v bolnišnici, sam med tujimi ljudmi. V tem obžalovanja vrednem položaju tc socialist več ne pozna, ti si za njega malenkost, za katero se on ne briga. Pač pa mu nisi bil malenkost, dokler si bil zdrav, dokler si imel cente, ki si jih nosil v socialistično malho. Ko je- bilo treba zbobnati ljudi na socialističen shod, tedaj te je pet socialistov trikrat na dan obiskalo, a zdaj, ko si bolan, ko socialisti nič več od tebe ne pričakujejo, sedaj se nihče tedne in tedne ne briga za te, zdaj si jim malenkost, to se pravi ničla! Kje je tu vaše bratstvo in ljubezen do bližnjega?
Zdaj si tudi lahko predstavljamo, kako bi bilo preskrbljeno za siromake-bolnike v socialističnem “Zavetišču". Par lačnih socialističnih krokarjev bi prišlo v uradu do korita, siromaki in bolniki pa bi bili za nje — malenkost. *
E11 čuden patron je ta-le urednik “Proletarca” po imenu Škof. Sramoto dela lepemu imenu! Sam “Prolet.” je opetovano pisal, da se mora zavednemu socialistu vse verjeti, da je v vsakem oziru popolnoma verodostojen. Dobro! Zavedni socialisti v Milwaukee so ti rekli, gospod Škof, da o Ca-lumetu lažeš in hujskaš, da imaš članke v “Prolet.”, katerih živ krst ne raz-I ume in tudi ne čita, to je torej res, ker j so tako rekli socialisti. Zakaj jim torej ne verjameš in nasprotno praviš,
1 da mi lažemo. Saj so to izrekli socialisti, pa ne mi, zakaj pa torej ne rečeš, da socialisti lažejo. Vidiš, dragi Škof, ti bi bil morda dober za kramp sukati, za urednika pa nisi, zato ker nič ne znaš. Najboljše bo, da sam sebi kmalu "mirozov” zapiskaš.
Princ Taro Katsura umrl.
Tokio, Japonija, 10. okt. — Princ Taro Katsura, prejšnji prvi minister, je umrl davi po dolgi bolezni. Rojca je bil leta 1847. ter je bil eden najsposobnejših vojskovodij in državnikov, s katerimi se je smela dežela vzhajajočega soinca ponašati. Znan je. zlasti kot začetnik anglo-japonske zveze. Znal je več jezikov. Pet let je v mladostni starosti pohajal rusko vojno akademijo.
Joliet, 111., 19. nov. -p Gradnja naše nove župnijske šole sv. Jožefa lepo napreduje in je že videti, kako veliko bo novo šolsko poslopje in tudi kako lepo, tako da bo res naši fari v čast in ponos. Seveda bo nova šola stala precej denarja. Zato pa moramo vsi skrbeti, da vsak po svoji moči prispeva k skupnemu šolskemu skladu. In spet se nam nudi najlepša priložnost, da pokažemo svojo vnetost za novo šolo in svojo darežljivost na pravem mestu. V soboto namreč bo tretji večer našega “faira” v korist šoli, in kdor se tega večera udeleži, bo imel dvojno veselje, ker bo za “mal dar šoli na altar’’ deležen obenem najlepše in poštene zabave, katera nam je po trdem delu vsem neobhodno potrebna, če hočemo ostati na duhu in telesu zdravi. Zato v soboto zvečer vsi v Sternovo dvorano, da se razvedrimo in pozdravimo, kakor se spodobi vsem, ki so dobre volje in blage misli. Torej na veselo svidenje v soboto zvečer na našem “fairu”!
—	Strašna nesreča. Rojaka Frank Martinčiča in njegovo soprogo, stanujoča pod h. št. 810 North Bluff street, je zadel hud udar usode včeraj (torek) popoludne, ko sta jima dva sinčka, dietni Albert in 31etni Tonček; utonila v kanalu. Okoli 1. tiré popoludne sta se otroka igrala na bregu ob Illinois & Michigan-kanalu, baš nasproti elektrarne (Economy Light & Power Co.), in sicer na zapadnem bregu kanala, med Jackson in Ruby cestama. Kanal ni prav nič zagrajen, in na do-tičnem mestu je kanalsko obzidje zrahljano in zrušeno. Ko se je mlajši deček igral ob tem zrahljanem obzidnem kamenju, se je s kamenjem vred izpodrsnil v kanal, v katerem je kmalu izginil. Neki uslužbenec v elektrarni je videl vse to z nasprotne strani širokega kanala, a pomagati ni mogel, samo obvestil je brž sosede in policijo. ■Ko so prišli na lice mesta prvi reševalci, ni bilo že tudi starejšega dečka nikjer, tudi on je med tem zdrknil v kanal in utonil. Starši ponesrečenih dečkov so bili takoj obveščeni; mati je prihitela iz svojega stanovanja in je bila v svoji žalosti neutolažna; oče, zaposlen v tovarni “American Steel & Wire Co.”, je prihitel domov in šel iskat utopljenih sinčkov, a brez uspeha. Ves popoldan do trde noči so dobri sosedje iskali utopljencev. In mlajšega so našli ob tri četrti na šesto uro tik južnega dela elektrarne, .kamor ga je voda zanesla. Starejši pa še ni najden, ko to pišemo. In tako je nezagrajeni kanal spet zahteval dve mladi nedolžni žrtvi, in nedolžnih žrtev bo še več, če se kanal ne zagradi z zobčasto žico ali kakorže, kar pa ne bi stalo preveč. Toda — življenje je po ceni v Ameriki in za javno varnost skrbeti menda greh. Res žalostno.
—	G. Ivan Telban, I. tajnik Sl. kat. podp. dr. sv. Barbare iz Forest City, Pa., je prišel včeraj (torek) na obisk v Joliet, kjer ostane do jutri.
—	Vse mesnice, grocerije in druge trgovine bodo zaprte prihodnjo in vse naslednje nedelje do meseca maja. Torej pozor, gospodinje!
—	Vreme imamo te dni zelo nestanovitno, zdaj hladno in zdaj toplo, kakor nalašč za doktorje, kajti zdravo tako vreme ni. Pljučnica rada nastopa v takih dneh. Tudi osepnice (smallpox) so spet začele strašiti ljudi;-sedemindvajset slučajev te bolezni je baje sedaj v tem mestu. Kakor poroča zdravstveni komisar, ni zbolela za osepnicami nobena oseba, ki je bila cepljena, torej je cepljenje ali stavljenje koz res koristno, vkljub vsem nasprotnim trditvam.
—	Slabe ceste. V ponedeljkovi seji mestnega odbora sta aldermana Lag-ger in Berscheid pošteno zaropotala nad onimi, ki so odgovorni za slabo stanje skoro vseh cest v severnem delu mesta na zapadnem bregu reke Desplaines, to je, v III. wardi. Posebno North Broadway, ob katerem stanujejo naši-rojaki, je potreben nujne in temeljite poprave, drugače bodo kmalu vsi vozovi obtičali v dokolen-skem blatu.
—	Malo dela. Kakor se nam poroča, nameravajo tudi v tovarni za peči (Stove Foundry) število delavcev skrčiti za nekaj časa, ker je premalo naročil.
—	Danes, dne 19. novembra, je petdeseta obletnica slavnega nagovora, ki ga je imel predsednik Lincoln na bojišču pri Gettysburgu. Zato se danes obhaja po vseh šolah v deželi spomin na predsednika-mučenca s tem, da otroci prednašajo dotični Lincolnov nagovor ter; nabirajo prispevke po 25c k skladu za'gradnjo Lincolnove deželne ceste iz New Yorka v San Francisco. Ta proslava je res nekaj lepega.
—	Praznih hiš je prav malo v Jo-lietu, kakor poroča manager Stewart, ki vodi delo za sestavo novega “City Directory”.
Biwabik-Aurora, Minn. — Dne 9.
novembra je umrl na Aurori nenadne smrti John Bambič, občespoštovan naš faran, in sicer ga je zadela srčna kap popolnoma nenadno. Pokojnik zapušča poleg globoko užaljene vdove tro-
;e nedorastlih otrok. Bil je član društva sv. Jožefa K. S. K. J. na Virginiji in društva sv. Barbare na Aurori. Velikanska udeležba pri pogrebu je pokazala, kako obče spoštovan je bil blagi pokojnik, ki je legel šele 38 let star v prerani. grob. Globoko užaljeni družini naše sožalje, pokojniku pa večni mir! — Dne 16. novembra pa se je zgodila na Mesabi nesreča, katere žrtev je postal Ivan Malenšek, dvaindvajsetletni mladenič, rojen v Črnomlju. Ko se je odpravljal na delo, ga je zadela krogla v bedro, mu prestrelila žilo. Tovariš, ki ga je spremljal, je tekel po pomoč, toda pomagati se ni moglo več, kmalu na to je ponesrečenec umrl vsled izkrvavljcnja. Pokojnik ima brata v Butte, Montana. F. Kljun, ki je vposljen na Virginiji in je prišel na lov na Mesabi, se je sam izglasil, da ga je zadel po nesreči. To je v teku 10 dni že druga nesreča vsled lova v bližini Aurore. Toliko je gotovega. Trdi se pa tudi, da je tovariš, ki je šel z Malenškom na delo, izjavil, da je ponesrečenec, malo poprej, preden se je pripetila nesreča, štel denar in da je imel 40 dolarjev pri sebi. Ta denar se zdaj pogreša. Ako je temu res tako, utegne slučaj postati zagoneten. —- Na Biwabiku bomo imeli od 23.—25, novembra štirideset-urno pobožnost, katere ni bilo že dolgo let. Vernikom bo dana prilika, o-praviti svetoletno pobožnost. Angleški in slovenski duhovniki-sosedje so obljubili svoje sodelovanje na leci in v spovednici. Pomagali bodo sledeči gospodje: Bilban, Schiffrer, Pirnat, Powers, Hogan, Gumache.
Rev. Jos. Pollak.
Kansas City, Kans., 14. nov. — Mlada je 'sicer naša naselbina in mala, pa ima vendar “fedre na šnajt”. Saj so pokazali tukajšnji Slovenci, da se ne ustrašijo vsake prve težave, kar kaže dejstvo, da so si, če tudi takrat jako maloštevilni, zaupali pred šestimi leti ustanoviti lastno župnijo, akopram so jim delale vsestranske ovire grozne težave.
Pa, 'stara kranjska kri se ne ustraši vsakega zabavljivega paglavca, ampak korajžno vstraja pri svojem sklepu. Vstrajali so tudi tukajšni Slovenci in si začeli staviti cerkev na kupljenem prostoru. Cerkvica je sicer še lesena, pa vendar dostojno okinčana, posebno v svojej znotrajnščini. Ako Bog dopusti in darežljivost kranjskih rojakov ne neha, gledali bomo že v par letih na mestu stare, lesene cerkvice lepo novo, zidano cerkev. Le pogumno naprej, pa v slogi in medseboj-nej zastopnosti, pa bo vse šlo!
Poleg cerkvice so kupili tukajšnji Slovenci še drugi prostor in hišo, katero so prav ukusno preustrojili v čedno župnišče. Seveda je vse to stalo dosti tisočakov. A pogumni Slovenci se niso ustrašili velikih obresti od dolga, ampak z združenimi močmi so jih prevladali in izplačali tudi dolg v mesečnih obrokih. Pripomogli so z delnicami, tako, da je bil lansko leto dolg skoraj do cela izplačan.
Akopram pa je bil eden dolg izplačan, bližal se je že drugi. Treba je bilo namreč novega šolskega poslopja in stanovanja za šolske sestre. Otroke tukajšnih slovenskih starišev je sicer že par let poprej poučevala v hali ali dvorani slov. č. sestra Klotilda. A dvorana ni mogla pri vedno večjem številu otrok zadostovati svojemu prvotnemu namenu. Zato 'so si farani, zaupajoči v medsebojno pomoč z g. župnikom na čelu kupili lep, nov prostor tik župnišča za šolsko poslopje in stanovanje šolskih sester. In res, zdaj že stoji prav lična stavba na o-menjenem prostoru, v katerem se zbirajo dan na dan ukaželjni otročiči slovenskih 'starišev. Nad šolo pa imata dve slovenski šolski sestri iz III. reda sv. Frančiška zelo prostorno in lepo stanovanje.
Poslopje torej stoji, a farani so si s tem nakopali novi dolg na svoje rame. Treba je torej 'sedaj podvojene skrbi, treba je vsestranske pomoči, da se kmalu zopet prične z izplačevanjem novega dolga. In ravno v ta namen je že opetno sklenilo cerkveno društvo v soglasju s cerkvenim odborom, da mora vsak faran prispevati cerkvi za šolo in izplačati do novega leta sicer primeroma jako majhno svoto v znesku $25.00. Objednem pa 'se je sprožila jako hvalevredna misel, da bi se napravil letošno jesen na korist šole takozvani fair, ki bi naj prinesel nekaj novih dolarčkov v pokritje novega dolga.
Ker je pa treba za dober fair vsestranske, temeljite priprave in je bil zato odločeni čas prav kratek, zato se ni moglo vse potrebno pripraviti, in vse potrebno o pravem času ukreniti in nameravani fair 'se je moral odložiti na drugo leto, a priprava na njega se prav pridno vrši naprej. In res, že precej se je nabralo deloma v raznovrstnih rečeh, deloma pa tudi v denarju v ta namen. Prošnji in povabilu g. župnika, da naj blagovoli darovati vsaka družina tukajšne župnije za fair to ali ono reč, se je velika večina faranov rade volje odzvala. Imena teh dobrih, vrlih družin oziroma njihovih hišnih gospodarjev so: Bukovac Ivan (Ferry St), Bukovac Ivan (Harrison St.), Šircer Peter, Novak Anton, Šve-gel Peter, Geršič Jožef, Košmerl Jo-
sip, Ferlič Jakob, Zupan Jakob, Kalič Franc, Derčar Josip, Derčur Alojz, Veselič Jurij, Dragoš Josip, Guštin Maks, Kovač Anton, Sunja Anton, Majerle Mihael, Šajnič Peter, Medved Peter, Jakobčič Peter, Vouk Jo-isipina, Vidmar Anton in Cvitkovič Josip, Smrekar Karl, Bratkovič Karol, Novak Mihael. Izmed fantov sta darovala: Višček Franc in Poje Peter. Izmed deklic pa: Jerman Marija, Nikolič Frančiška, Milcenovič Rozalija in Marija, Cvitkovič Katarina, Špic-nagel Marija, Šterk Anica in Marija.
Vsem tem bodo gotovo v kratkem času vsi drugi sledili in prav radi darovali to ali ono reč za nameravani fair.
V denarju so podarili za fair: Poje Jakob $5, Rus Josip $6, Derganc Anton $5.
Posebno pohvalno pa je omeniti tu-kajšna vrla in slavna podporna društva, ki res o vsakej priliki pridejo z občudovanja polno požrtvovalnostjo cerkvi na pomoč. Akoravno mesec na mesec prihajajo razne prošnje od tukajšnje cerkve na nje, se nobenej ne ustavijo, ampak z veseljem vsako po zmožnosti uslišijo: Pač res, vsa hvala in čast jim gre zato! Tako so se tudi o tej priliki rade volje spomijnala naše cerkve oziroma faira.
Podarila so v denarju, in sicer društvo sv. Petra in Paula $10, Društvo sv. Jurija $6.20, Društvo sv. Veronike $10, Društvo Triglav $5, društvo pre-sv. Srca Jezusovega pa je obljubilo napraviti veselico v korist cerkve. Srčkano ljubka pohvala bodi izrečena vsem društvom in objednem milo iskrena prošnja, da delujejo kakor to drugod tudi naša društva za časa faira ter prevzamejo ta ali ovi večer v zabavo in pomoč cerkvi. Izmed stranskih ljudi sta dozdaj največ darovala pogrebnika in gg. Reisinger in Stine lep novi šivalni stroj, pogrebnik g. Daniel pa v denarju $20, kar se je prav hvaležno vsprejelo.
Nadalje pobirajo za fair prav pridno in z izvanredno zgovornostjo prostovoljne darove za tak posel kakor nalašč ustvarjene gospe Medved, soproga Maksa Medved in Novak Katarina, ki sta nabrali do zdaj že vse polno raznih reči in tudi v denarju vsoto $17.05. Obe gospe bodo gotovo rade volje nadaljevale nabiranje črez zimo.
Tudi gospa Zupan Jožefa se je že dosti potrudila za fair in je nabrala poleg raznih rečij tudi v denarju $24.97. Prav iz srca smo hvaležni go-spej in želimo iskreno, da bi še tudi ona nadaljevala črez zimo ta posel. Mnogo sta storili tudi gospe Ferlič in Derganc ter tudi nabrala več lepih reči, prinesle pa tudi v gotovini $10, za kar jima gre iskrena zahvala objednem pa ž njo združena prošr^a, da bi vstrajali v nabiranju posebno med angleškim narodom.
Tudi tikeci za raznovrstne reči se prav pridno razprodajajo. Prav uljudno jih ponujajo vse okrog za cerkev vneti mladenič Poje Peter, mož Špic-nagel Ivan, Ritmanič Miha, Veselič Jurij, deklice Košmerl Jožefa, Šterk Anica in Marija ter Jerman Marija.
Že poprej pa sta prodajali tikece šolarki: Majerle Marija in Novak Katica, katera je posebno dobra in izurjena prodajalka, ki vsikdar izmed vseh šolskih otrok največ proda. Za uro kot nagrado za večjo nabrano svoto milih darov se kosata Milčenoviča Petra in Medveda Maksa starejša sina. Kaj in koliko sta že nabrala še ni znano. Tudi šolar Šterk je nabral na tikece $4. Tako obeta biti nameravani fair dobička poln za našo cerkev ozir. šolo. Samo vsi pogumno in složno naprej v zapričetem delu in vspeh ne bode izostal. Lahko bo pa tudi izplačilo novega dolga, ako bo vladala toli potrebna složnost in zastopnost med farani.
Kar jeden sam ne zmore, to zarno-rejo složno, vsi skupno. Zato pa bodi v bodoče vsakega pridnega farana tukaj in zavednega Slovenca sploh vsa-kdajno vprašanje in skrb: Ali sem že kaj dal za slovensko farno šolo in če ne, koliko bom dal prej ali slej. Zavedajte se pa tudi ob jednem vsi slovenski stariši tudi tukaj svojega narodnega ponosa in dolžnosti in pošljite vsi svoje otroke v svojo domačo šolo in ne tlačite jih v razne farne šole drugih narodnosti, kakor baš ta napaka med tukajšnimi Slovenci' bujno raste. S pošiljanjem otrok v farne šole drugih narodnostij škodujete u-gledu svojega milega, maternega jezika, ki bi moral vsakemu Slovencu, naj si bo vernemu ali tudi ne dosti vernemu, biti svet. V drugi vrsti pa odvzamete svojim otrokom priliko, da bi se priučili tudi vašega slovenskega jezika in jim takorekoč dajate potuho, da začnejo sovražiti vaš materni jezik, kateri ni bil niti toliko vreden, da bi 'se bil v šoli vežbali v njem in postanejo prej ali slej mrtvi za milo, toli lepo se glasečo slovenščino. “Svoji k svojim” ste slišali čestokrat v starej domovini in kje se to ložji izvrši kakor ravno tukaj v prosti državi!
Torej Slovenci sorojaki! Ne odnehajte v darežljivosti, z združenimi močmi delujte tudi v bodoče v bratov-skej 'slogi za procvit in napredek svoje župnije, katero ste si pred leti s tolikimi težavami ustanovili. V tem trudu ne delate samo za se, ampak tudi za svoje potomce, saj bodo sad vašega truda tudi oni še v poznih letih vživa-li, vas pa imeli v hvaležnem spominu.
Na ta način boste pokazali vsem 'svojim sorojakom-Slovencem po šir-nej Ameriki, da ste res neustrašljivi v napredku za dobro stvar, da nosite res vedno “fedre na šnajt”! Faran.
Kansas City, Kans., 17. nov. — Glej ga šmenta! Zopet se bodo skobacali naši “ta mali” na oder in sicer tisto nedeljo po sv. Miklavžu, to je dne 7. dec. In kaj bodo delali na odru? Mar nam bodo pokazali razna darila, ki jim jih je prinesel sv. Miklavž? Mogoče tudi, a še nekaj drugega hočejo napraviti, kar bo vse navzoče prav ljubko zazibalo v sladke spomine na ove blažene večere, preživete v starem rojstnem kraju, ko smo tudi mi kot mali razposajencLs tolikim strahom molili “pred parkl-nom", potem pa nekako tajinstveno nastavili razne posode sv. Miklavžu, da bi nam jih ponoči napolnil. Oh, presrečna mladost, kaj ne, kako rajsko veseli so bili isti časi!
In ravno zato, da se zopet prav živo zamisli v ove radostne trenutke, gotovo ne bo imenovano nedeljo nobeden Slovenec doma ostal, ampak gotovo rad pohitel zvečer ob 7mi uri tja v dvorano poleg slovenske cerkve, kjer bodo uprizorili naši šolarji in šolarke prav ljubko “Šmiklavževo” igro.
Vkup torej imenovani večer vsa slovenska kri v dvorano, v katerej bo tudi nekaj prav izvrstne jabolšnice na razpolago. Seveda bodo tudi vsi brati Hrvati z odprtimi rokami prav ljubko sprejeti.	Faran.
Spruce Grove, Alb., Canada, 13. nov. —Dragi Amer. Slovenec! Dovoli mi malo prostora, da mi tudi obenem malo dela prihraniš. Od vseh strani dobivam pisma. Eni hočejo vedeti, ali je homestead lahko dobiti, ali ne lahko; ali je dobra zemlja. Da, najboljša tukaj, da obilo žita vsako leto, ko drugod ne zavoljo suše ali moče. Zemlja je kakor vrtna, črna, bogata; ali grmovja je tudi nekaj, pa ne veliko drevja; kar boš dobil, boš zadovoljen z njim. Ni močvirna, tukaj ali tam je kakor luža ali jezer malih dosti. Tukaj je dosti belih rib. Ni predaleč od železnice. So tukaj tri železnice, ki zmiraj napredujejo: Grand Trunk, Pacific C. P. R., Canadian Pacific. Eden boljših okrajev po mojem je Grand Trunk Pacific, 35 milj od Edmontona, 6 do 8 milj od Station Grand Trunk' imenoma Duffield. Tam se mi svet dopade, tukaj in tam je malo grmovja, mali hribje, ampak se povsodi lahko orje in obdelava. Tam gori je dosti novodošlih kmetov; na eni plati železnice so Nemci, na drugi pa Poljaki in Galičani, pa vsi so iz Avstrije in Rusije. Njim gre dobro. Homesteadi se dobijo skozi od Calgarze ob novi železnici Grand Trunk Pacific do Edmontona in od Edmontona 50 milj do Edsona. Tamkaj ni več tako dobro, je bolj kamnito. Ta nova železnica bode zgotovljena v 1 ali 2 letih. Seveda vasi rasejo in mesta povsodi. Ona odpre dosti sveta od Prince Rupert Pacific Ocean Winipeg Manito-ba. Seveda vse gre zdaj v severno Cauado. Zadnjo spomlad je šel en duhovnik s 600 familijarni ali družinami Rusov v North Alberto po imenu Pis River, šeststo milj od Edmontona severno. Na stotine in stotine ljudi gre tje gori. Pravijo, da je ena najlepših dežel, najlepše podnebje, junija in julija solnce sije noč in dan (?) in pšenica zori in krompir in vse raste hitro. Tam gori je dosti lepih katoliških cerkev. Neki katoliški misijonar, ki je že gori čez 40 let, je rekel, da Pis River je najboljša dežela za živeti, najbolj prijetno podnebje in strašansko lepe severne zarje imamo tukaj, ampak tam gori je še vse lepše. Pozimi jih gre največ v to deželo, grejo na reki, ki zamrzne; pridejo do Edmontona in potem gredo z vlakom do Athabaska Landing in tam gredo pa s konji. Tam gori je lepa dežela za živinorejo in pšenica najboljše vrste, kar se je more dobiti v Kanadi. Seveda, tam gori so selarji ali Indijanci, ampak so vsi Indijanci dobri katoličani in imajo lepe cerkve, ampak je na milijone akrov prazne zemlje. Ne bo dolgo, ko bode tudi tam gori šla železnica Athabaska Landing. So tudi veliki premogovniki.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Razredči sluze!
Vsim, ki trpijo vsled kašlja ali hripavosti naznanjamo, da
Severov Balzam
za pljuča
Sev era’s Balzam for Lnngs
razredči sluze ter s tem podeli hitro olajš-ho. Je tudi najboljše zdravilo zoper kašelj, hripavost, davico in enake neprilike dihal-uih organov. ::	Cena 25 in 50 centov.
Sl ™ OE
Na Revmatizmu Bolni
bi ne smeli zanemarjati svoj slučaj, ampak bi morali rabiti
Severovo Zdravilo zoper Revmatizem
(Severa* s Rheumatic Remedy)
B
NOTRANJE, IN VNANJE
Severovo Gotiiardsko Olje
(Severa’s Gothard Oil)
Sledeče pismo je dokaz tega načina:
“Kakor hitro sem pričel rabiti Severovo zdravilo zoper revmatizem in Severovo Go-thardsko olje, sem se bolje počutil in pred-no sem porabil eno steklenico vsacega, sem bil popolnoma zdrav. Ta dva zdravila priporočam vsim, ki trpijo vsled revmatizma.” Vaclav Kratoclivil, Bancroft, Neb.
Cena zdravila je $1.00. Cena olja 25 in 50 centov.
IHBBCZZZ:--...
Napronaj so v lekarnah. Vprašajte za Severova. Ako jih nima, naročite jih od nas.
I
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Veliko Blasnikova
Pratika
1 O c
TISKARNI::::::::::
Amerikanskega Slovenca
JOUET, ILLINOIS
J. P. KING &
0bštetv.I8on	Lesni
ÿ^trgo vec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet

TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c in “Meerschaum” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na

Oscar J. Stephen
g*
S.
»
m
k
ÍÜ
1 JANINI I NOTAR
i
Sobe 201 ln JOLIET
!02 Barber Bldg. ILLINOIS.
»
it
s
at
fg
m
jg
K
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.	gŠ
Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi po- S škodbi.	Ht
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
jjj Govori nemško in angleško.
i fi i-iiir’i i-iupigmrigiuFiiriijgLiTiuEtgiiEigiupiirnr»
^Zn^Si^31^31^31^CTsu3l2n]3l2n]7l2nl7
USTANOVLJENO 1899
HENRY G. ŽARO
Cable Address: “Zarok:”
Telephones:
7006 & 7007 Orchard
Metropolitan Savings Bank Bldg.
Nr. 3-a Third Avenue V ir *	NEW YORK CITY
Pooblaščeno zastopništvo vseh parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste.
Pošilja denar v staro domovino: NAJS1GURNEJŠE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE.
Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika.
Denar pošiljam z ekspresnim parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje sveta po naj nižjih cenah.
Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno.	'
Pozor! Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah:
5 kron	$ 1.09 10 “ 	 2.14	55 kron	$11.30 60 “ 	 12.30	105 kron	$21.50 110 “ 	22.45	200 kron	$ 40.65 • 300 “ 	 61.05
15 “ 	 3 14	65 “ 	 13.35	115 “ 	 23.55	400 “ 	 81.40
20 “ 	 4.18	70 “ 	 14.35	120 “ 	 24.50	500 “ 	 101.75
25 “ 	 5 18	75 “ 	 15.40	125 “ 	 25.60	600 “ 	 122.10
30 “ 	 6 20	80 “ 	 16.40	130 “ 	26.55	700 “ 	 142.45
35 “ 	 7.20	85 “ 	 17.40	135 “ 		27.65	800 “ 	 162.80
40 “ 	 8.25 45 “ 	 9.25	90 “ 	 18.40 95 “ 	 19.50	140 “ 	 28.60 145 “ 	 29.70	900 “ 	 183.15 1,000 “ 	 203.50
50 “ 	 10.25	100 “ 	20.40	150 “ 	 30.65	2,000 “ 	 406.75
PRI VEČJIH DENARNIH VSOTAH SO CENE ZA MNOGO CENEJŠE.
KRANJSKO.
—	Avtomobilska zveza med Rakekom in Prezidom na Hrvaškem, ki je 'vila že parkrat napovedana, sc je ven-'ar otvorila.
—	Razstreljevalna dela v Ljublja-nični strugi se sedaj vrše ob levem bregu med Vodmatom in staro cu-krarno. Na desni strani je poglobljc-uje na tem mestu že izvršeno. 7.a lazstreljevanje se uporabljajo dina-raitne mine, ki zelo učinkujejo.
'— Vodovod v Mostah pri Ljubljani.
‘ Slovenec” z dne 27. sept. poroča: Deželni glavar dr. Šušteršič je še pretekli ¡eden osebno posredoval pri poljedelcem ministru za hitro rešitev vodovoda v Mostah. — Sedaj je dobil od ministra obvestilo, da se z delom lahko takoj prične. Moste bodo torej v prav kratkem času imele vodovod in s tem bo ta imenitna občina rešena enkrat za vselej legarja.
—	Slovensko gledališče v Ljubljani. Gledališke predstave, katere so priredili slovenski igralci v deželnem gledališču dne 4. in S. oktobra, so bile skromen poizkus vzdržati slovensko sirarno po možnosti z ostalimi igralci :i člani dramatične šole. Kajti dramski ensemble se je zelo skrčil in šlo je Hov. igralcev precejšnje število v tujino. Predvsem g. Danilova v Ameriko, g. Bukšek v Osjek, g. Molek v Maribor, gdčni. Vera Danilova in R. Thalerjeva na nemška odra, prva v Steyr, druga v Žatec. Ostali ensemble bo treba izpopolniti, ako bo slovensko občinstvo podpiralo te predstave.
—	Gospod sekcijski svetnik Vladimir pl. Tresčec Branjski, intendant kr.
iemalj. kazališta v Zagrebu, se je 26. sept. pripeljal v Ljubljano in se nastanil v hotelu LTnion. Dne 27. sept. e posetil gg. deželnega predsednika barona Schwarza, deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča, deželnega odbornika dr. Ivana Zajca in ljubljanskega .župana dr. Ivana Tavčarja, da se dogovori glede pogojev, pod katerimi bi mogla gostovati v deželnem gledališču hrvatska opera, opereta in drama po dvakrat na teden. Kolikor smo informirani — poroča ljubljanski “Slovenec” — so se vsi merodajni faktorji izjavili zelo ugodno glede načrta g. pl. Treščeca.
—. Ustanovitev domobranskega bri-padnega sodišča v Ljubljani. Z upe-ljaVo novega vojaškega kazensko-pravdnega reda se ustanovi c. kr. domobransko brigadno sodišče. Ta ..akon stopi v veljavo najpozneje z dnem 8. julija 1914, s katerega razloga se morajo dati tej novi oblasti najkasneje do 1. maja 1914 na razpolago potrebna stanovanja in pohištva. Po u-kazu c. kr. ministrstva za deželno hrambo ima vodstvo ljubljanskega c. kr. domobranskega sodišča skrbeti, da *e dobe prostori v privatnih novih ¿■tavbah, katere vzame za daljšo dobo v najem c. kr. domovranski erar. Domobranske erarične stavbe ne pridejo Y poštev.
—	Hotel Južni kolodvor v Kolodvorski ulici v Ljubljani je kupil g. Miklič. Hotelir ostane g. Stelzer.
—	V Ameriko je pobegnil. Iz Domžal se poroča z dnem 27. sept.: Tukajšnji pekovski mojster Jakob Zabuko-
ec je prodal pred kratkim vse svoje premično in nepremično premoženje, -apustivši nepokrite in nezavarovane dolge. Popihal jo je bržkone v Ameriko, ker so mu postala domača tla prevroča.
—	Iz Amerike se je oglasila z razglednico soproga trgovca g. Fr. Zorca, katero so že dalj časa pogrešali. Svojega soproga je pred odhodom oškodovala za nad 3000 kron, vsled česar jo zasleduje policija.
—Brazilijska kuga. Ljubljanski ‘Slovenec’ poroča: Znano je, da ako se Slovenec (Kranjec) izseli, še vedno rad pride domov, kadar si nekoliko o-pomore. V tem "imamo sto in sto dokazov z “Amerikanci” in sploh z ljudmi, ki iščejo po svetu kruha. Pojavljati so se začeli slučaji, da so se posamezniki začeli izseljevati tudi v Brazilijo. Tamošnji farmerji imajo namreč v to svrho posebne agente* katerim se faktično v mnogih slučajih posreči, da zapeljejo naše ljudi v brazilij-sko sužnost. Najrajši imajo cele družine. Obljubijo jim posestva, hiše, živino in sploh vse, kar se potrebuje za gospodarstvo, samo da jih pregovore. En kričeč slučaj: Po Kranjskem je hodil tozadevni agent Jakob Jurca, katerega sedaj sodišče zaradi teh lopovščin že znova išče. Orožništvo ga je prijelo in pritiralo v zapor. Mož je pa tako spreten v svojem poslu, da je tudi tukaj nadaljeval s svojim delom. Kaznjencev ni zamogel pregovoriti za izselitev v Brazilijo, pač pa se mu je to posrečilo pri jetnišničarju, sodnem slugi. Mož je že precej v letih, je skusil mnogo po svetu, se boril, da je dobil bore službico sodnega sluge. Nato se je oženil, postal oče peterih otrok in si pred leti priboril definitiv-■nost. Plača je bila še majhna. Mesečnih 90 kron, prosto stanovanje, kurjavo, luč, obleka pa kuha za arestante so
bili njegovi dohodki. Niso pač briljantni dohodki za sedem glav, ali ži-eti se je pač moralo in moglo. Poleg tega je bil še krojač in je za dom vse napravil sam. Arcstant Jurca ga je pregovoril in mož je odpovedal službo ter se s celo družino prav po ceni odpeljal v brazilijsko sužnost. Ta slučaj pač osvetljuje žalostno znamenje avstrijskih razmer. Spretnost bra-ilijskih farmarjev in neukost našega proletarijata.
—	Smrtna kosa. V Mokronogu je
umrla ga. Marija Majcen, roj. Zupančič, 53 let stara posestnica. — Dne 29. sept. je umrl 80 let stari Anton Saki. Bil je logar na posestvu prejšnjega mokronoškega graščaka barona Ber ga, ki je imel tudi v trebelski občini obširno gozdno posestvo. Po odhodu barona Berga je kupil Saki malo posestvo, pri katerem je bila gostilna. Bil je sicer trd Nemec, toda prijazen in pravičen do domačinov.	,
—- Utopil se je v Krki mlinarjev sin Jože Rajer iz Zaloga št. 16. Veslal je po potoku Temenica in zašel v Krko in se menda prekucnil v vodo. Kajti kmalu potem, ko je odveslal, je šel njegov brat gledat za njim, a videl je le prazen čoln plavati.
—	Smrtna nesreča v Črnem vrhu. Pri kritju strehe v Črnem vrhu so padli sedem metrov globoko Ivan Po-
enel, kovač, Matevž Štele, mizar in njegov vajenec Jožef Zajec. Ubil sc je Ivan Poženel; ostala sta ranjena.
—	Pogreb dekana, častnega kanoni-
ka Fr. Dolinar v Ribnici se je izvršil v najlepšem redu kot znak velike časti in spoštovanja, ki ga je blagopokojni vžival v župniji in dekaniji kakor tudi izven nje. Ob asistenci do-60 duhovnikov je pogreb vodil generalni vikar Flis. Poslovilen in pretresljiv govor v cerkvi je govoril častni kanonik in ravnatelj semenišča dr. Josip Lesar. Zastopani so bili razni uradi: c. kr. sodišče, c. kr. okrajni šolski svet, notariat i, dr. Domače občine so bile zastopane po svojih odborih in so vsi nastopili v polnem številu, občine, katerih častni član je bil rajnki, po svojih deputacijah, šola po polni udeležbi p. t. učiteljstva in učencev, Orli, vse Požarne bratnbe, Marijine družbe ter ogromne množice domačega ljudstva kakor tudi cele dekanije. Sprevod se je s krsto pomikal po celem trgu v cerkev in nato na farno pokopališče v Hrovačo, kjer se je truplo ljubljenega rajnika položilo k večnemu počitku. — Trg je bil električno razsvetljen. Množica je glasno plakala, zlasti farani, ki jim je izguba ljubljenega in obče spoštovanega duhovnega pastirja zadala največjo žalost, dekanija , je izgubila z njim skrbnega dekana, duhovni pa vzornega tovariša in vedno ljubeznjivega sobrata.	s
—	Treščilo je 17. septembra ob 4. uri zjutraj med nevihto v kozolec Fr. Logarja, po domače Vidmarja na Brezovem, fara Sv. Križ pri Litiji. Polovica kozolca je zgorela, drugo polovico so oteli. V bližnji Moravski gori je pa eno kravo pri Jožefi Medved v hlevu ubilo, tele zraven je pa ostalo nepoškodovano in tudi poslopje se ni vnelo.
-— Mrtvo truplo so našli dne 27. sept. na neki njivi ob cesti med men-giško zalogo piva in Lescami. V suknji so našli delavsko knjižico, glasečo se na ime Antona Langer, roj. 1. 1834. v Češnjici pri Bohinjski Bistrici, oženjen, kamnosek. Pokojnik je bil vdan žganju i n _ se je dognalo, da je umrl vsled srčne kapi.
—	Samoumor. Dne ,30. sept. se je v Bistri pri Vrhniki pod kozolcem g. Kobija obesil ob 11. uri dop. Jože Jurič, 52 let star, doma baje iz Domžal. Vzrok alkohol in pa rodbinske razmere. V zadnjem času je delal pri g. Kobiju. Obešenec je sedel, ko so ga dobili.
—	K tatvinam cerkvenih muzikalij | na koru farne cerkve v Krškem kakor
tudi v Brežicah se javlja, da se je enaka tatvina tudi dogodila pri Sv. Križu pri Kostanjevici.
tla prevroča. Okrog “Štajerca” vlada seveda velika pobitost, ker je na ta tragičen način zopet zgubil enega svojih zvestih. Pa naj se “Štajerc” le potolaži. Sedaj bo eden njegovih are-stantov pel in razširja! njegovo slavo celo v Ameriki.
—	881etna starka z novimi zobovi. V vasici Altdoerfl pri Radgoni je zra-stlo zadnji čas neki 881etni starki v zgornji čeljusti troje in v spodnji dvoje novih zob. Zobovi so čvrsti in podobni zobovom, ki jih dobijo otroci med 10. in 20. letom, ko mlečnike izluščijo.
—	Morilec in požigalec. 25. sept. je stal pred mariborskimi porotniki 42 letni Franc Lenartič, kočar v Murskem vrhu v Slov. goricah, radi požiga. Lenartič je hud žganjar in nasilnež. Poleti leta 1902 je s kuhinjskim nožem zaklal svojo prvo ženo Marijo roj. Plohl in bil za to obsojen na 8 let ječe; odsedel je le 6 let in bil nato pomiloščen. Domov prišedši se je zopet oženil. A kmalu se je tudi z drugo ženo začel prepirati in jo v pijanosti grdo zlostavljati, da je morala večkrat pred njim bežati k drugim ljudem. Tako se je zgodilo tudi 7. junija letos, ko je žena pobegnila k viničarki Kunčič in pri njej ostala. 4. julija je pa Lenartič, ko je prej cel dan pil in zvečer vso ženino obleko razsekal, ponoči zažgal viničarkino kočo, ki je do tal pogorela in sta se obe ženski komaj še rešili. Sodišče je Lenartiča obsodilo na 5 let težke ječe.
—	Požig iz koristolovstva. Zaprli so mariborskega mesarja in gostilničarja Jožefa Kirbisch in njegovega brata mesarskega pomočnika Konrada Kirbisch, ker sta na sumu, da sta zažgala Kirbischcvo hišo v Vozenicah, da bi dobila veliko zavarovalnino. Kirbisch je kupil to posestvo pred enim letom; nedavno je hišo in pridelke zavaroval skupaj za 44,000 K, dasi je bila vrednost neprimerno manjša. Dne 17. septembra nato je hiša pogorela. Veliko okoliščin je pričalo, da je Konrad Kirbisch sam hišo zažgal. Zato so oba. brata zaprli.
—	Berač z revolverjem. K posestnici Frančiški Rus v Dolah pri Brežicah je prišel te dni beračit Franc Bivic. Ker mu ni hotela ničesar dati, je potegnil revolver in jo ustrelil v leve prsi, da se je smrtnonevarno ranjena zgrudila na tla. Nato ji je berač potegnil iz žepa denarnico in zbežal. Streljal je tudi na gospodarja Rusa, ki je hitel na pomoč, a ga ni zadel. Bivica so že zaprli.
—	Nesreča v rudniku. Dne 23. sept. proti 11. uri po noči, je sesulo v Ro-senthalu graško-koeflachške premogovne družbe rudarja Filipa Krauser-ja. in Fr. Kostanjšeka. Po več ur trajajočem rešilnem delu so ju izkopali mrtva iz zemlje.
—	Ptuj. Dne 28. septembra so v Budini pri Brusu plesali fantje iz okolice. Ko so bili že malo razgreti od plesa in alkohola, so se začeli tepsti. Pretep je končal s tem, da so zabodli enega fanta, rekruta imenoma Vnuk.
nih uradnikov. V zadnji “Oester-reichische Rundschau” se M. v. Leja pod zgornjim naslovom peča z znanimi odloki tržaškega namestnika kneza Hohenloheja. V glavnem izvaja: Dalmacija in avstrijska obal sta apeninskemu polotoku od nekdaj služili za koloniziranje prekomernega prebivalstva. lo koloniziranje se je zlasti v Trstu pomalem vršilo do najnovejšega časa — slej ko prej in povsodi na škodo domačega slovanskega prebl-vavstva. Ko so avstrijske meje nasproti Italiji postale take, da jih ni moči premakniti, ne da bi pri tem prišel v nevarnost obstoj države, je seveda nadaljno priseljevanje italijanskega življa za avstrijske državne interese postalo neugodno. Pa tudi domače slovansko ljudstvo se je prebudilo in zahteva svojih pravic proti tujim državljanom. V Dalmaciji se tt-metna nadvlada italijanskega življa kmalu ni dala več vzdržati in se je razmerje v najkrajšem času popolnoma izpremenilo v korist slovanskega prebivalstva, tako da se je pri zadnjem štetju naštelo le še ?.8 odstotkov (18,-000) Italijanov. Isti proces se vrši v Istri in goriškem primorju, le nekoliko počasneje. Kakor hitro pride tu do pristoječe mu politične vlade domači slovanski narod, bo italijanski element ravno tako hitro izginil, kakor je v Dalmaciji. Najbolj se še drži italijanska moč v Trstu, to pa ravno vsled priseljevanja iz Italije. Vendar tudi tu Slovani silno hitro naraščajo in znašajo po zadnjem štetju že 60,000 duš, to je približno polovico vsega prebivalstva.

HRVATSKO.
-— Za izrednega profesorja slovanske filologije na graški univerzi je imenovan dr. Rajko Nachtigal, doslej docent na eksportni akademiji na Dunaju in lektor na dunajski univerzi.
— Slovensko gledališče v Mariboru. Letošnja V. sezona slovenskega gledališča v Mariboru se je otvorila dne_ 5. oktobra s krasno češko dramo “Žetev”. Na letošnjem repertoarju so ljudske igre, drame, burke, veseloigre, vaške komedije in otroške igre. Pri predstavah sodeluje orkester mariborskega Glasbenega društva.
!	-— Podrt štajerčijanski steber. Ka-
| kor znano, je bil usnjar Pirich radi sleparskega konkurza obsojen na daljši zapor, katerega bi imel nastopiti oktobra. Toda ričet mu ni dišal, za to jo je — kakor se sedaj govori —. raje popihal v Ameriko. Baje je iz Bue-nos-Airesa že poslal sporočilo, da je srečno prijadral v novi svet, v eldorado vseh, ki so jim postala evropska
— Lutrovski agent. Koroški župnik piše: Gredoč v oddaljeno vas svoje župnije, nad cesto, ki veže Beljak in italijansko kraljestvo, najdem v neki revni hiši bolehno gospodinjo vso zatopljeno v knjižico, ki jo drži v roki. "Kaj citate, mati?” jo vprašam ter se vsedem. "Gospod! Sveto pismo! Neki agent, zelo prijazen gospod, mi je grede iz Beljaka ti dve knjižici kar vsilil.” Pogledam. “Evangelij po sv. Matevžu”, "evangelij po sv. Janezu”. Po grškem izvirniku. V Ljubljani. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg, 1911. Na drugi strani pa berem: Založila Britanska in inozemska svetopisemska družba. — "Povejte mi, Vam je li tisti agent ponujal še kaj drugih knjižic?" — “Da, gospod!” Iz miznega predala izvleče nekaj listov, več izti-sov ilustrovanega časopisa "Veselo poročilo otrokom”. Ob koncu vidim: S pomočjo "Children’s Special Service Mission” v Londonu izdal Anton Chraska v Čeških Budejovicah. Natisnil I. Pribl. — In vsebina? Jedro vseh povesti in naukov se kaže v besedah, ki jih navajam dobesedno iz št. 19.: “Naši grehi so zapisani v knjigi božji, in na noben način se nam ne posreči prinesti Bogu kako zadostno plačilo, da bi mogel naše grehe prečrtati in nam potrditi, da smo vse plačali. Blagor nam torej, ker je Jezus Kristus plačal vse dolgove in grehe naše in s svojo krvjo izbrisal dolžno pismo, ki je pričalo zoper nas. Sv. evangelij je pa tisti list, v katerem se nam oznanja, da je vse za večno plačano. In če srčno verujemo v evangelij, vidimo v njem po veri božji podpis, božje potrdilo, da je vse v popolnem redu, da se nam ni treba bati obsojenja, temveč da se moremo vse življenje veseliti v Gospodu, Zveličarju našem. —Dovolj mi je bilo. Razložil sem strmeči kmetici, kakšen volk tiči v ovčji obleki tistega agenta, nakar mi je ra-devolje izročila luteransko sv. pismo in vse komade “Veselega poročila”.
—	Demonstracije zagrebških dijakov. Zagreb, 30. sept.: Zagrebški dijaki so danes vseuč. profesorja Šufla-ja, pristaša barona Raucha, vrgli iz kavarne radi neke njegove izjave v mažarskem časopisju.
—	Dojčičeva izjava pred sodiščem. Glasom zagrebških listov se je razprava proti Dojčiču tako-le završila: Na vprašanje senatnega predsednika, da-li ima obtoženec kaj povedati v svojo obrambo, je Dojčič vstal in rekel: Ako vpoštevamo časniško svobodo, ki vlada v Ameriki in vidimo, kako smo tu v Hrvatski stiskani, kakor so nam vzete pravice, vsiljena pragmatika in vsa mesta na železnicah oddana Ma-žarom, potem moramo res misliti, da nimamo več nobenega čuta za pravo in pravico, nobenega zmisla za domovino. Predsednik prekine obtoženca, da nima tu ničesar predavati, marveč naj pove le, kar ima navesti v svojo obrambo. Obtoženec: Glede mojega dejanja vprašam samo, da-li na Hrvaškem obstoji komisariat? Predsednik: Tega vam nisem dolž*m povedati, niti imate pravico me po tem vprašati. Obtoženec: Vidim tedaj, da komisariat še obstoji in zato izjavljam, da ne ob žalujem svojega dejanja in da stoji za mano še 500 tisoč Hrvatov v Ameriki, ki bodo moj zgled posnemali. Ko se je Dojčiču kasnej prebrala obsodba, je izjavil, da je kazen previsoko odmerjena in ker se tudi ne čuti krivega, vlaga utok proti previsoko odmerjeni kazni in ničnostno pritožbo. Ko je šel iz dvorane, je zaklical: “Živela Hrvatska! Živio ‘Hrvatski Savez' !”
Poneveril $26,000.
Kansas City, Mo., 6. okt. —- William O. Lucas, prejšnji blagajnik tukajšnje podružnice Cudahy Packing kompanije. je bil včeraj prijet pod obtožbo poneverbe. Dosedanja preiskava je dognala, da znaša poneverjena vsota $26,000.
Goreč petrolej.
San Diego, Cal., 7. okt. — Ogenj, ki se je poprijel snoči velike petrolejske shrane tvrdke “Standard Oil Co.”, še divja tudi danes. Plameni so preskočili na manjšo shrano in obe sta eksplodirali. Nad 1,200,000 galonov gorečega petroleja se je razlilo liki goreč tok na vse strani, in kmalu se je u žgal o veliko lesno skladišče tvrdke Whitney-Mead Co., vendar se je požarni brambi posrečilo ukrotiti plamene, ko so napravili škode na lesu za $10,000. Požar je baje zahteval tudi več človeških žrtev, vendar vest še ni uradno potrjena.
Hrvaških in slovenskih otrok je letos všolanih v hrvaških šolah v Pulju 1000. Bilo bi jih pa najmanj 2000, ako bi imeli zadosti primernih šolskih poslopij in sob.
— Poavstrijanjenje tržaških mest-
Nove vojne ladje.
Washington, D. C., 7. okt.—Gradbo treh novih bojnih ladij in primernega števila podmorskih čolnov in torpe-dovk ima obsegati pomorski program sedanje uprave, kakor se pripravlja za prihodnje redno zasedanje kongresa.
Prekosil ga je.
A.	: “V Ameriki, tam je vročina. Ko sem jahal cel dan po stepi, je pot kar curkoma lil od mene, tako da so bili moji široki škornji zvečer polni vode; ravno zadosti jo je bilo, da sem ž njo napojil svojega konja.”
B.	: “V Ameriki sicer še nisem bil, povem vam pa, kako sem se jaz nekoč potil. Jedel sem juho; bil sem silno lačen, krepko sem zajemal. Kar zapazim, da je juhe vedno več. Po mizi se je razlivala, na tleh je postalo mokro in kmalu sem bil do gležnjev v vodi Kaj je bilo? Pri juhi sem se tako spotil, da je vse kar lilo iz mene. Malo je manjkalo, da nisem v lastnem potu utonil.”
N. W. Phone 135	Chicago Phone 2400
JOS. J. PLESE
Mesnica gl Grocerija
911 N. Scott Str.
Joliet, Illinois
se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.
Postrežba najbolja.
Dobro došli!
Zakaj ne jesti vsi najboljši kruh, ki je prava hrana s kava ali pa obedom. Najprijetnejši duh in izvrsten okus.
V vseh boljših prodajalnah.
Iz čiste pekarne.
5c
HLEB
BUTTER
KRUST
KRUH
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 IS. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah I\ W. 344


gmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuuimniincnnninnninninnHi
A. NEMAN1CH, p red s.	M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
«3jp»
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
i	’’	’	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj, k svojinu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
«HmMniMHMimMMMIMmtHimHI
Amerika tiski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-«. TISKOVNA DBIkBA.
Inkorp. 1. 1899.
y lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik
Tajnik
Blagajnik
Urednik
Anton Nemanich William Grahek - John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto.....$2.00
Za Združ. države za pol leta....$1.00
Za Evropo na leto............$3.00
Za Evropo za pol leta........$1.50
Za Evropo za četrt leta......$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C Slovenian Catholic Union.
je, ki bi se spozabili tako daleč, da so vsled tega odrekli škofu pokorščino.
Ali je mar to znamenje konca sv. cerkve, ker vidimo, da mnogo udov odpada? Odpadniki so bili in bodo vedno. Saj je Jezus sam rekel “pohujšanja morajo priti.” Pa kaj so ti odpadniki proti onim, katerih gorečnost se n. pr. kaže pri ljudskih misijonih, pri romanjih, v pogostem prejemu sv. zakramentov.
Ako je konec sv. cerkve tako blizu, zakaj pa jo nasprotniki tako besno in silno preganjajo in blatijo? Ali napadamo mar z vso silo njega, kateremu se je približal že konec?
K sklepu le še besede poštenega protestanta Friderika William: “Ne morem si kaj, da bi se ne vprašal, ali ni vera, ki tako očividno deluje v blagor človeštva res božja vera. Kako se moram čuditi, ako premišljujem starost te vzvišene, rimske cerkve, njeno razsežnost, njeno veličanstvo, njeno stanovitnost v najhujšem preganjanju, onemoglost njenih nasprotnikov, čednost njenih braniteljev in pro-palost njenih nasprotnikov.” To je resnično prst božji. Ta prst božji smo premišljevali celo letošnje cerkveno leto in prepričali smo se, da Bog sam podpira sv. cerkev. Držimo se je torej zvesto in ne dajmo se zapeljati od krivih prerokov, da bi postali nezvesti ali pa malomarni glede vere svojih očetov.
REV. JOS. POLLAK.
SOCIJALISTI, BERITE!
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Siovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
23.	nov.	Nedelja	Klemen, muč.
24.	“	Pondeljek Janez od križa.	
25.	ii	Torek	Katarina, d. m.
26.	a	Sreda	Konrad, škof.
27.	a	Četrtek	Virgil, škof.
28.	K	Petek	Eberhart, škof.
29.	“	Sobota	Saturnin, muč.
ALI GRE KATOLIŠKA CERKEV RES PROTI SVOJEMU KONCU?
(Zadnja nedelja po binkoštih. )
Sv. cerkev nam bere to nedeljo pretresljivi evangelij o koncu sveta. Ta evangelij me pa spominja trditve, ki i se dandanes marsikje čuje, namreč, da gre katoliška cerkev proti svojemu koncu. Poglejmo to trditev, da ž njo zaključimo letošnja verska premišljevanja.
Konec katoliške cerkve! Kolikrat so se že te besede ponavljale, a vresničile se še niso. Cesar Dioklecijan je dal v srebrni denar vtolči napoved, da bo krščanske cerkve kmalu konec. Isto je ponavljal Julijan. Kolikor se je še pojavilo krivih ver, vsaka je menila, da je ona poklicana pokopati katoliško cerkev. Jako bahato so se ustili Voltaire in njegovi tovariši in menili so, da bo z lahko pokončati to, kar je vstanovilo dvanajst priprostih ribičev. Tudi Voltaire in tovariši so napovedovali konec cerkvi, pa tudi ti so ga napovedovali prezgodaj. Ker je bilo to takrat prezgodaj, menijo nekateri, da zdaj ni več daleč oni čas, v katerem se bo obračunalo s cerkvijo. Kaj pa k:že na zgodni konec cerkve?
Morda je število njenih udov zdaj manjše? Ne, nasproti! Sv. cerkev morda ni bila nikdar tako razširjena in število njenih udov ni bilo nikdar tako veliko kakor dandanes.
Ali je mar cerkev opešala? Nikakor ne. Po celem svetu delujejo misijonarji. Od leta 1800 se je vstanovilo 430 novih redovnih kongregacij, približno 100 moških, druge so ženske. Nekatere države preganjajo redovnike in redovnice, pa kaj so s tem dosegle?
Ali je duhovščina tako spridena, da bi se moglo sklepati, da mora spride-nost duhovnikov pokopati sv. cerkev? Sovražniki cerkve skrbno pazijo na duhovnike, vsaka napaka se zabilježi, vsaka slabost ise pretira, mnogo se prilaže in doda. Pred nekaj leti šo nasprotniki cerkve v avstrijski-državni zbornici govorili o spridenosti duhovnikov. Mej 230,000 so jih našli celih 66 slabih, mej njimi pa nekateri nikdar niso živeli, drugih nedolžnost , je bila 'sodnijsko dokazana, pri druzih so napravili iz muhe konjta. Tisoč in tisoč duhovnikov opravlja vestno svoje duhovne molitve, vestno deli z največjo požrtvovalnostjo sv. zakramente, se trudijo, mnogo trudijo v šolah, z eno besedo delujejo z največjo gorečnostjo. Kar velja o duhovnikih, velja tudi o škofih. Nadalje ne smemo prezreti edinosti mej duhovni in škofi, mej škofi in sv. očetom. Marsikomu se je že godila krivica, a kako malo jih
1. Kako je katoliška cerkev skrbela
za revne slušatelje po univerzah.
Papež in duhovščina so se v srednjem veku neprestano prizadevali, revnim dijakom omogočiti in olajšati izobrazbo na vseučiliščih, ne le bogoslovcem temveč tudi slušateljem katerekoli fakultete, da bi revni in bogati uživali koristi višje omike.
Ustanov in zapuščin za revne dijake je bilo brez števila. Marsikateri današnji velikošolec se ima zahvaliti tem starim cerkvenim ustanovam za podporo, ki jo uživa.
Večina vseučilišč je imela gostišča (collegia), kjer so študentje dobivali zastonj hrano in stanovanje. Taka gostišča so bujno razcvetila univerze. Tako je Albert Langenstein-ski svetoval vojvodi Albrehtu avstrijskemu u-stanovivšemu vseučilišče dunajsko, naj napravi tudi gostišča, ker od njih zavisi obstoj univerz; pariška univerza se ima njim zahvaliti za svoj razcvet. Tako piše Denifle (624), ki izpričuje, da je revnim študentom do 1. 1400 skoro izključno samo duhovščina na-klanjala štipendije.
Papeži so v tem oziru dajali najlepši vzgled.
Zoen, škof avignon-ski je v zadnji volji določil, naj njegovi nasledniki z doneski njih okrog Bologne ležečih posestev vzdržujejo na bologniški univerzi 8 študentov iz pokrajine avignonske. Ta posestva so pozneje prodali, a papež Janez XXII. se je zavzel za študente in razveljavil kupno pogodbo. Dohodke so pa pozneje tako povečavah, da so zadostovali 30. in pozneje 50. dijakom. Tej univerzi, ki je bila poleg pariške ena najslavnejših, zgradil ‘je papež Urban V. gostišče za revne dijake. To gostišče je papež zalagal z denarjem in žitom. Njegov naslednik Gregor XI. je skrbel še posebej za 30 slušateljev, izmed katerih se je ena polovica učila cerkvenega, druga polovica pa svetnega prava; kupil je tudi hišo, ki je služila za gostišče.
V	Wuerzburgu (Bavarija je škof Janez Eglofstein ustanovil univerzo 1. 1463, katero je poznejši- škof Julij Echter preosnovil in bogato založil.
Papež Urban V. je v Monpellier-u ustanovil gostišče za zdravniško slušateljstvo. Dokler je Urban bil papež, podpiral je 1000 študentov na raznih zavodih.
Mesto Toulouse je za ubožne dijake tudi imelo raznotera gostišča, katera so vzdržavali škofje.
L. 1339 je papež Inocenc VI. ravno tu prepustil svojo lastno hišo z vsem pohišjem in z vsemi tamošnjimi do liodki 20 revnim slušateljem; izmed teh naj se jih uči 10 cerkvenega, 10 pa svetnega prava. Za njih nadaljno izobrazbo jim je poleg že naštetega ocl-kazal še 25,000 gold, v zlatu. (Denifle, 213, 308, 339.)
V	Belgiji je 1. 1425 papež Martin V. ustanovil univerzo v Lovanju. Kakor poroča Justus-Lipsius, učilo se je tu prava 2000 dijakov; in okrog 7000 se jih je posvetilo drugim vedam.
Nobenemu revnemu dijaku se ni odrekal pouk na tej ^univerzi, ker katoliška dobrodelnost je skrbela za one potrebe. Več nego 40 gostišč za ne-imovite je bilo v mestu. (Histoire du Baianisme, F. du Chesne.)
L. 1516 je Richard Fox, škof v Winchester, ustanovil stolico za grščino in gostišče sv. R. telesa. L. 1525 je kardinal Wolsey ustanovil učilnico “Cardinal College” in imenoval vzorne učitelje. (Protestant Huber.)
V	Bologni je ustanovil v 14 stol. eno gostišče španjski kardinal Egidij Abbornoz.
Laurentie izpričuje, da je samo pariška univerza imela 619 štipendij, katere so odmenili duhovniki v prid revnim slušateljem; med 1. 1200—1500 je imel Pariz 60 gostišč, Oxford 11, Cambridge 13; ustanovniki teh so bili večinoma škofje, kanoniki in drugi du-
hovniki; toda tudi neduhovniki, posebno vladarji 'so darovali svoj del.
2. Papeži so bili zaščitnik' vseuči-liščnih svoboščin.
Poglavarji katoliške cerkve so bili oni, ki so univerzam varovali njih privilegije. Tako je bilo v Bologni, v kateri so bile svobodne dijaške zveze. Mestno oblastvo je tem zvezam hotelo omejiti njih svobodo, ker je pod hudo kaznijo prepovedalo domačini dijakom študirati v kakem drugem mestu. Profesorji so stali na strani mesta. Papež Honorij III. je pa na željo študentov 1. 1220 zahteval, naj mesto svoje proti svpbodi slušateljev naperjene odloke prekliče, češ: “Če hočete dijake privezati na svoje mesto, storite to z blagosrčnostjo in s podcijenjeni prostosti, ne pa s strogostjo in silo.’* Mesto se je vdalo.
A že 1. 1224 so se študentje (od 1. 1217 že tretjič) zopet obrnili na papeža s prošnjo za varstvo, ker mesto je začelo posluževati se sile. Papež je mestu zapretil z interdiktom, če ne vrne študentom svobode. To je pomagalo.
Velika univerza v Bologni, ki se je razcvetela iz pravoslovne šole, ustanovljene v V. stol. od Teodozija, je okrog 1. 1130 tako zaslovela, da je v njenih dvoranah več nego 10,000 inozemskih dijakov iskalo znanja. Domači Italijani in inozemski dijaki so imeli vsak svojega rektorja, ki ni smel biti menih, in ki so ga volili samo slušatelji in pa prejšnji rektorji, ne pa profesorji. Papeži: Gregor IX., Bonifacij VIII., Klemen V. in Janez XXII. so naslovili svoja pisma: “Doktorjem in slušateljem v Bologni.” Inocenc III. se je ustavil celo kance-larju pariške univerze, ker je zahteval zapriseženo pokorščino od svojih profesorjev 1. 1212. Poznejši papeži so vzeli kancelarju mnogo pravic.
L. 1231 je Gregor IX. s svojo bulo (pismo: Parens iscientiarum) pooblastil profesorje, naj ustavijo predavanje, če se v 15 dneh ne popravi krivica storjena profesorju ali dijaku. Te pravice so se profesorji večkrat posluževali v prepirih z mesti.
Papež Nikolaj IV. je 1. 1288 zapretil, da ustavi predavanje v Paduvi, če mesto ne razveljavi odredb izdanih proti profesorjem in dijakom.
Klemen V. je zapovedal škofom, naj branijo slušatelje v Bologni. Janezu XXII. so dijaki tožili, da mesta, obla-stva in meščanje kršijo slušateljem pripoznane svoboščine in papež je 1. 1321 in 1322 opominjal škofe, naj se potegnejo za pravice dijakov.
V Orleans-u je bila sloveča šola za pravoznanstvo. Profesorji in slušatelji so od Klemena V. imeli svoboščino samouprave in samovladstva s pravico, da ustavijo predavanje, če ne dobe zadoščenja za prizadeto krivico. Ker so pa mestu te univerzi podeljene pravice bile tako zoprne kakor trn očem, posluževalo se je mesto sile. Da bi obe stranki umiril, posredoval je Filip Lepi, ki pa ni poznal srednjeveškega ži-venja na vseučiliščih. Univerzam podeljene pravice je razkrepil, profesorje in dijake pa postavil pod policijsko pazko.
Kaj takega si pa niso pustili storiti v tistem črnem, srednjeveškem času. L. 1316 so zapustili profesorji in dijaki Orleans in univerze je bilo konec.
Ko je Janez XXII. zasedel apostolsko stolico, prosil ga je francozki kralj, naj mu pomaga zopet ustanoviti vseučilišče v mestu. Papež je rad u-stregel; toda nakani kraljevi, naj se profesorjem in dijakom prepove osnovati svobodne zveze, se je papež ustavil. Papež je marveč odobril in potrdil vse univerzi podeljene svoboščini, in profesorji in dijaki so se vrnili v Orleans.
Zgodovina uči, da so vseučilišča svoje pritožbe navadno pognala pred sv. stolico, in njih prizivom so papeži navadno ugodili.
Ali ne kaže vse to, da so bili papeži pravicoljubni in svobodoljubni in da so se borili tudi za pravice in svobodo drugih? Lažnjivi in zabiti uredniki: Zavrtnik, Škof in Konda pa pišejo ravno nasprotno. Zakaj? Laž jim nese, resnica pa škoduje. Fej jih bodi!
3. Papeži so bili naklonjeni vsem slušateljem.
Denifle piše: “Univerze so zasluga papežev in vladarjev, duhovnikov in neduhovnikov; da pa imajo papeži največ zaslug, priznal bo vsakdo, ki sledi mojemu z izpričbami podkrepljenemu dokazovanju in ki zgodovino presoja z nepristranskim očesom.”
Celo katoliški cerkvi zelo nasprotni Kaufman trdi: “Mnogobrojni papeži so se v teh stoletjih močno zavzemali znanstva; oni so večinoma tudi sami bili zastopniki znanstva (p. 403).
Seveda moramo priznati, da so seda-, nje univerze — v marsikaterem, toda ne v vsakem oziru — na višji stopinji, kakor so bile srednjeveške; a čez 200 let, tako upamo, bodo pa univerze še boljše nego so sedanje.
Kakor vsaka reč, izpopolnjujejo se tudi univerze. Ne smemo pa misliti, da so bila srednjeveška vseučilišča le kaki bogoslovni zavodi. Lepa vrsta univerz, katerim iso bili papeži posebno naklonjeni, bile so predvsem šole za svetno pravoslovje in zdravništvo. Tako so vseučilišča v Bologni, Paduvi, Florencu, Orleans-u bila znamenite šole za pravoznanstvo; šola v Mont-pellier-u pa pretežno višja zdravniška učilnica, ki je bila v 13. stol. še bolj sloveča v tem oziru nego vseučilišče v Salernu. A “duša medicinski šoli v Montpellier-u je bila duhovščina”. (Denifle, 342.)
Ustanovne listine papežev niso iz-
ključile nobene posvetne vede. Le ena znanost je bila večkrat izvzeta, namreč bogoslovje; bogoslovje je bilo izločeno do 1. 1400 na skoro 28 univerzah, torej na skoro dveh tretjinah vseh univerz v tisti dobi.
4. Število slušateljev po univerzah pred reformacijo.
Paduva je štela večkrat do 18,000 slušateljev. Pariz 15,000, Krakovo 15,-
000,	Kolin 2000, Iwoll 800, Bois-le Due 1200, Deventer 2200, Dunaj 3000, in pod Maksimiljanom I. do 7000; Bologna koncem 12 stol. 10,000 dijakov; Oxford je enkrat štela 30,000; okrog
1.	1350 pa le 6,000 slušateljev, poroča Richard Fitz Ralph; Wyclif, za katerega se slovenski brezverci tako ogrevajo, pa trdi, da je Oxford enkrat štela 60,000 slušateljev, ob njegovem času pa le 3000.
Novejši cenitelji pa prisojajo Ox-fordu 1500—300Q, Parizu in Bolognji po 6000—7000 slušateljev, Pragi pa 1027 od 1. 1380—1389. Sloveče so bile tudi univerzi v Rimu, Paviji, Neapolju, Perugiji, Cambridge i. t. d.
Sploh je teško zadeti pravo število, ker so podatki različni; gotovo je pa to, da je bilo višjih učilnic obilno, da so bile podpore za neimovite dijake tudi obilne, za kar je najbolj skrbela katoliška cerkev.
5. Slava katoliški cerkvi.
Iz vsega tega, si se častiti bravec lahko uveril, da je katoliška cerkev širila in še širi znanstvo kakor nihče drugi. Dočim protestant Guizot piše, da so benediktinci učili divjake kmetijstva, trdi pa brezverec (ali če hočete umoverec) Gibbon, da je najbrže en sam samostan naredil za znanstvo več dobrega kakor dve najslavnejši univerzi: Oxford in Cambridge.
Protestantski povestničar Boehmer piše, “da je v teku let prišel do prepričanja, da je vsa novejša omika vkore-ninjena v krščanstvu in je zategadelj tudi pognala iz krščanstva.” (J. Janssen, Boehmer’s Leben I. 58.)
In celo Fallmerayer kliče našim brezverčkom: “Obračajmo stvar kakor hočemo, resnica je in ostane, da je ta zahodna Evropa po svojem bistvu delo latinske cerkve, delo sv, stolice, delo rimskih papežev. Vse mišljenje, gibanje in delovanje teh držav od njih detinskih let noter dozdaj izpričuje — od kod smo prišli.” Čujete-li svobodnolažnjivci? Da, da, mati, sv. katoliška cerkev je zapustila v vsakem stoletju veliko dedščino — bodisi v denarju, bodisi v znanstvu — in vse to za razširjenje vere in omike med potomstvo. Od tega denarja so živeli in še danes žive reveži in premnogi dijaki, ki pa iz nevednosti ali zlobe preklinjajo in zasmehujejo to dobro, skrbno mater, ki jih podpira; s tem
cerkvenim denarjem so gradili bolnice, hiralnice, zavetišča, domove za stare in padle ljudi, in pa nižje in višje ' šole. Znanje in omika srednjega veka
je pa temelj denašnji civilizaciji tudi Zavrtnik in Zabriček, Kondež in Skubic, Ahasver in Škof & Co. so deležni te dedščine, te omike, kajti brez nje bi bili divji kakor so afinje. A ti : nehvaležneži-se svoje matere sv. kato-! liške cerkve, ki jih je vzgojila, sramu-1 jejo tako, kakor se marsikateri izgubljeni sin v Ameriki sramuje svoje raa-! tere, ki mu je ob odhodu v Ameriko j stisnila v roke zadnji denar, ki ga je imela. A kljub temu se pa nikdar več šopini nehvaležni izgubljeni sin v A-meriki ne zmeni za tisto, ki mu je prala plenice. Vsi vkup ste ničv/ed-■ neži! Radi bi bili veliki, pa ste tako nevedni, da še ne veste kako ste grdi, podli, majhni, nizkodušni in neumni. Če vam ni všeč med olikanimi kristjani, zakaj ne greste med divjake? Zabriček, Kondež, Zavrtnik & Co. — vsak pameten človek gre tje, kjer meni, da mu bode najbolje. Če mislite, da bi bilo v nekrščanskih, poganskih deželah bolje za vas, zakaj pa ne greste med divje Zulu-Kafre? Ti si bodo pripravili iz Vas okusen — rdeč — prav socijalističen gulaš. Le tje! Čujete-li: Ihr Volksverdummer, Ilir Bildungsfeinde, Ihr lichtscheuen Voe-gel, Ihr Dummheitsfreunde ! Dass Euch, Ihr Traeger der Ignoranz, Der Iltis struechle mit seinem Schwanz!
Bivši turški sultan Abdul Hamid
je imel v svojem živalskem vrtu 8 levov, 6 tigrov, 4 hijene, 40 opic, S piž-rnarjev, 2 orang-utanga (opici), 608 jelenov, 60 severnih jelenov, 160 bivolov, 40 volkov, 4 kozoroge, 2 žirafi, 8 vider, 200 kač in 400 drugih divjih živali. Poleg tega je imel še cele čete domačih živali, kakor 400 krav, 40 bikov najboljših plemen, 40 volov, 3500 konjev, 18 zeber, 200 egiptovskih mul in 80 kamel. Posebno pa je ljubil mačke, katerih je imel v svojem vrtu okoli 1500, med temi 212 dragocene pasme, katere je poznal vse po imenu. Ker pa so se mačke in domači zajci hitro pomnozevali, je moral sultan večje število svojih ljubljencev podariti. Takega darila ni smel nihče odvrniti. Tudi njjgmel nihče, ki je prejel kako žival od sultana, iste umoriti, ker je sultan včasi ukazal prinesti kakega mladiča, da se je prepričal, če dotični, katerega je obdaril, v resnici izpolnjuje njegovo zapoved. Najrajši je imel pse in ptice. Od teh ni daroval nobenega. Imel je 200 plemenjakov (rdečih gosi), 50 gosi, 50 labodov, 30 pelikanov in 600 kokoši najrazličnejših pasem. Poleg teh je imel tudi 100 fazanov, 10 pavov, 60 golobov pismonoš, 200 papagajev in 150 kanar-
čkov .Papagaji so bili vsi izvežbani in so znali peti in žvižgati. Baje so znali peti najlepše komade iz oper (gledaliških predstav). Te podatke je podal bivši sultanov živinozdravnik dr. Schaefer, katere je priobčil neki amerikanski časopis.
Zakon o izseljevanju.
Avstrijska vlada je sama prišla do prepričanja, da dosedanji zakoni o izseljevanju niso nič vredni. Da se je na tisoče Slovanov izseljevalo, to je bilo avst. nemški vladi še ljubo, saj so Nemci še vedno dobivali doma precej dobrega kruha, ker vžitajo povsod protekcije. Tudi ni skrbelo vlado pomanjkanje kmečkih delavcev. Ali izseljevanje se je začelo zadnja leta tako grozno širiti in odhajali so iz domovi-' ne mladi, čvrsti fantje v tolikem številu in na tako goljufiv način, da je začelo nastajati vprašanje: Kdo bo pa pri nas puško nosil? To vprašanje je začelo vlado resno skrbeti in zato je sama te dni predložila v državni zbornici načrt zakona o izseljevanju. Vlada obeta, da hoče začeti ceniti delavsko moč, ali vsaj tistim, ki se izselijo, iti na roko, da ne bodo padli v roke sleparjem in tudi v tujini dobili pravno varstvo, sploh pa se hoče z delavskimi posredovalnicami mladim ljudem pomagati, da bodo dobivali dela v domovini. Prepovedalo se bo, nabirati delavce za Ameriko, agentom, ki naše delavstvo izpeljavajo, se bodo bolj ovire delale, tistim, ki se bodo hoteli vrniti, se bo pa vrnitev olajšala.
Solnograška ima najbogatejši zlati rudnik na celem svetu.
V zadnjem času so zasledovali v premogovniku “Valeriehuette”, ki je oddaljen kakih 12 km od Bad Gasteina, neko zlato žilo in so pri tem razkrili rov v dolgosti 1500 m, ki vsebuje po zagotovilu strokovnjakov velikanske množine zlata. Cenijo, da se bo v tem rudniku pridobivalo letno za kakih 6,000,000 K zlata. Ta zlati rudnik bo tedaj najbogatejši na celem svetu in bo še celo prekašal onega na otoku Sumatra ter seveda vse afrikan-ske zlate rudnike.
•BOŽIČNA DARILA.
Pišite danes po naš ilustrovan cenik Božičnih Daril za katoliško ljudstvo. POŠLJEMO GA ZASTONJ. Predno kupite darila za svojce v tej in stari domovini POGLEJTE NAŠ CENIK. Tu najdete kaj rabite po POSEBNI NIZKI CENI. Za 10c vam pošljemo zavoj svetih podobic. Pišite danes na katoliško firmo: W. DVORAK & CO. Majestic Bldg., La Crosse, Wis.
Najboljše peci
Nainižia cena.
Prodajamo Peninsular peči za gretje in kuhinjo, ceneje kot kdo drugi. Jamčimo jih. Pokažemo vam lahko peči vseh velikosti, vrst in cen da boste gotovo našli peč za vašo hišo ali kuhinjo.
s

Žgejo kar naložite, les, trd ali mehak premog.
Ako hočete dobro peč po pravi ceni, tedaj se oglasite v naj večji prodajalni peči, pohištva in drugih potsebščin.
The
Math. Simonich, vodja
Eagle
406-8-10 N. Chicago St., Joliet
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednk:.........Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:...............Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:...............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:.........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, III., 65 Katarina Horvat, 6. okt. 1913
Dr. št. 120 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5287 Rozalija Beg, 13. okt. 1913.
_	Dr. št. 22 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1210 Jožefa Vogrin, 1142 Marija Schneller, 28. sept. 1913.	Dr. jt 105 ¿Ianic
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
»♦©♦©♦©♦©♦©©♦©♦©♦©♦©♦v-'
? Društvene vesti.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
PRISTOPILI ČLANL
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19776 Josip Cerjanec, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 19777 Jakob Korenčan, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 19778 Franc Nečemar, roj 1882, zav. za $500, 4. razred, spr. 5. okt. 1913.
Dr. št. 198 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 17979 Jakob Čolnar, roj 1897, zav. za $1000,
1.	razred; 17980 Martin Oaks, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 19781 Tomaž Boh, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 19782 Lacko Arbanas, roj
1886,	zav. za $1000, 3. razred; 19783 George Peruš, roj 1876, zav. za $1000,
5. razred, spr. 5. okt. 1913.	Dr. št. 303 člane.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19784 Alojzij Medved, roj 1895, zav. za $500, L razred; 19785 John Terškan, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 4. okt. 1913.	Dr. št. 393 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 19786 Janez Frankovič, roj 1873, 1873, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. okt. 1913.	Dr. št. 80 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 19787 John Poropat, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19788 John Šinkovec, roj 1888, zav. za $1000,
2.	razred; 19789 Franc Sladak, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 19790
Ralph F. Kompare, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19791 Martin Poropat, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred; 19792 Matevž Floridan, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. okt. 1913.	Dr. št. 204 člane.
-K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 19793 Anton Pečarič, roj 1890, zav. za $1000, spr. 6. okt. 1913.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 19794 Peter Vajdetič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 19795 Josip Maisel, roj 1872, zav. za $500, 6. razred, spr. 8. okt. 1913.	Dr. št. 137 članov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 19796 Anton Uršič, roj 1891, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 20. sept. 1913.	Dr. št. 24 članov.
J? društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 19707 John Šušteršič, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19798 Franc Strajnar, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 19799 Franc Kastiger, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 19800 Josip Sladič, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 12. okt. 1913. Dr. št. 102 člana. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 19801 Mihael Katic, roj 1878, zav.
za $1000, 5. razred, spr. 5. okt. 1913’	Dr. št. 66 članov,
©e društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 19802 Anton Jagodnik, roj
1887,	zav. za $500, 3. razred; 19503 Jožef Boštjančič, roj 1884, zav. za
$500, 2. razred, spr. 5. okt. 1913.	Dr. št. 51 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 19804 Anton Skul, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19805 Josip Obreza, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; spr. 28. sept. 1913.	Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 19806 Franc Miklavčič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; spr. 12. okt. 1913.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 19807 Anton Mahle, roj 1891, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 27. sept. 1913.	Dr. št. 13 članov.
K' društvu sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 19808 Luka Matanič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 19809 Josip Mikulič, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred; 19810 Matija Colarič, roj 1868, 6. razred, spr. 5. okt. 1913.
Dr. št. 13 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
•	<i društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely,
Minn., 17198 Leopold Pezderc, 28. sept. 1913.	I. dr. št. 37 članov.
II.	dr. št. 84 članov.
94 društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., k društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 12609 Anton Kvaternik, 5. okt. 1913. I. dr. št. 65 članov.
II. dr. št. 76 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJET L
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7586 Fr. Mustar, 222 Geo. Dajčman, 4.
okt. 1913.	'	Dr. št. 298 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12671 Marka Koce, 28. sept. 1913.
Dr. št. 259 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12983 Anton Ratajc, 2. okt. 1913.
Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17557 Jakob Beg, 13. okt. 1913.
Dr. št. 106 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
•d društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 19236 John Kramarič, 18315 P'r.
Benčina, 1519 John Zakrajšek, 2. okt. 1913.	Dr. št. 214 članov,
•di društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3498 Marka Maurin, 9878 Anton Gergurič, 10847 Josip Staudohar, 11683 Fr. Galič, 13203 Matija Gergurič, 13682 Josip Sterbenc, 13930 Paul P. Staudohar, 6113 Josip Strucel, 8127 John Bolite, 6803 Math. Žagar, 18726 Peter Popovič, 1670 Peter Schneller, 28. sept. 1913.	.	Dr. št. 247 članov.
•	d društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18716 Josip Kostelec, 1. okt.
1913.	Dr. št. 62 članov.
•	d društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17420 Josip Hribar, 5. okt. 1913.
Dr. št. 27 članov.
•d društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 13214 Anton Slogar, 13166 John Tkalčič, 28. sept. 1913.	Dr. št. 82 članov.
•	d društva sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 19424 Ivan Drkulac, 19429 To-
maž Sirovica, 4. sept. 1913.	Dr. št. 10 članov,
•d društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Moil, 17122 Martin Nemanič, 26. sept. 1913.	Dr. št. 23 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
£ društvu	Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 5896 Jožefa	Meteš, roj	1894, zav. za
$1000,	1. razred, spr. 12. okt. 1913.	Dr.	št. 51 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5897 Franca Laurič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 29. sept. 1913. Dr. št. 27 članic. £ društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5898 Katarina Rejc, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 4. okt 1913.	Dr. št. 115 članic.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 5899 Jožefa Fabec, roj 1895, zav. za $500, 1. razred, spr. 5. okt. 1913.	Dr. št. 21 članic.
£ društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 5900 Franca Sihranovič, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 5. okt.	1913.	Dr.	št. 51 članic.
K društvu	sv. Srca Marijinega 111, Barberton,	Ohio, 5901	Albina Trenta, roj
1892, zav. za $500, 2. razred; 5902 Marija Avsec, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 5903 Franca Šabec, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 5904 Antonija Polh, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 5. okt. 1913. Dr. št. 37 članic. £ društvu sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 5905 Katarina Rupe, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. okt. 1913.	Dr. št. 23 članic.
£ društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 5906 Marija Lavše, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. okt. 1913.	Dr. št. 4 članice.
PRESTOPILE ČLANICE.
•d društva Marije Pomagaj 78, Chicago, lik, k društva sv. Štefana 1, Chicago, IH., 3209 Rozi Mesec, 5. okt. 1913. I, dr. št. 132 članic. II. dr. št. 34 čl
Chicago, 111., 14. okt. — Tem potom vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu v Chicagi in bližnji okolici, da priredi žensko društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. v nedeljo, dne 19. okt. veselico v veliki Hoebers Dvorani, 21 Pl. in Blue Island ave., na katero najvljudneje vabimo cenjene rojake in rojakinje, da bi ne pozabili na nas ta dan, in da bi prišli na pošteno zabavo. Godba bo izvrstna, pivo hladno, kadile se bojo najboljše smotke, ne bo pa tudi manjkalo dobrega pristnega vinčka, novega in starega (fina domača roba), za dobro in točno postrežbo bo skrbel odbor.
Vljudno vabim pa tudi vse slovenske žene in dekleta v naši sredi, katere še niste pri nobenem društvu, da pristopite v naše žensko društvo Marije Pomagaj, ki šteje danes 136 članic. Akoravno nimamo v društvu bolniške podpore, vendar se pa lahko, katera hoče, za bolezen kot za poškod-nino zavaruje pri Jednoti, ker je ravno to kot bi pa društvo delilo podporo. Saj vidite, kako je to potrebno, da smo v društvih; kako je žalostno, ako umre mati in zapusti v največji revščini moža, male otročiče. Kako je tudi sirota dekle, ako jo prime bolezen in ni nikjer nič preskrbljena za nikako podporo. Torej drage rojakinje, pristopite v društvo, in oskrbite se že v mladosti!
S sestrskim pozdravom vsem čla-nom(icam) K. S. K. J.
Marija Kobal, zastopnica.
Chicago, III., 15. okt. — Tem potom vljudno naznanjam vsem članom dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., da je bilo sklenjeno na zadnji redni mesečni seji, da se korporativno udeležimo veselice dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. dne 19. oktobra. Zato prosim vse člane, da se zberejo v Hoerbers dvorani na 21 Pl. in Blue Island ave. Vsak naj pride na določeni prostor, kjer bomo skupno preživeli par uric v veseli družbi bratskega društva.
Torej bratje: v nedeljo 19. okt. vsi na krov!
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Ff. Mravlja, II. tajnik.
Spet vse dobro.
G. Mihael G. Habursky iz Madisona, Me., nam je pisal takole: “Naznaniti vam želim, da sem trpel vsled mučne želodčne neprilike in užival Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino po navodilu. Od začetka je učinkovalo prav močno na moj drob, a sedaj je spet vse dobro. Počutim se zdaj mnogo krepkejšega in lahko uživam mnogo več jedi. Popolnoma zdrav sem : spet in želim priporočiti to zdravilo vsem, ki bolujejo na svojem želodcu.” j Trinerjevo ameriško zdravilno grenko ; vino splošno zadovoljuje tiste, ki ga j pravilno uživajo. Izčišča telo, ureja | prebavo, krepi živce. V lekarnah. Jos. 1 Triner, izdelovalni kemik, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Prav j zanesljivo zdravilo za bolečine v mišicah in sklepih, pri revmatizmu in nevralgiji, je Trinerjev liniment.—Ad- j
bro pogodil; samo pozabil je še dostaviti: in pa po dva- in trikrat na dan se frizirajo.. .”
B.: “Veš, kaj, zdaj bo pa že res kmalu tako, da bo veljal pregovor: fantje, bežimo, dekleta gredo!”
Jud vpraša drugega Juda: "Ti, Jaj-teles, kako narediš vendar, da vselej vjameš bolho, če te vgrizne?”
“Veš, to je tako: če zraven zagrabim, vselej tudi eno vjamem.”
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
)&L© PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
5815 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Otroški odgovor.
Mama: Pepica, ko boš odrasla, boš pač spoznala, kako dobro mamo imaš!’ Pepica: “Ce bi bila ti res dobra mati, bi bila že zdavnej vzela kakega slaščičarja za moža.”
Po otroško:
“Pepček, umij se, da boš lep!” Pepček: “Zakaj pa Vi niste lepi, teta, četudi ste se že umili?”
Mi moški.
Nekdo vpraša petletnega Francka: “No, katerega imaš rajši, papa ali mamo?”
“Papa,” odgovori ta odločno.
“Pa zakaj?” vpraša nekoliko užaljena mama.
Nato Franček: “Ja, mi moški moramo skupaj držati!”
Zvit tat.
Na hodniku je snažil sluga obleko svojega gospodarja. Po stopnjicah pride tuj človek, odda služabniku pismo za gospoda in hoče počakati odgovora, češ, tako mu je naročeno. Sluga nese pismo gospodu; ta ga odpre in bere: “Če se mi posreči, je prav; če pa ne, pa tudi prav.” Gospod bere in bere, a ne razume. Veli noter poklicati tujega človeka. Sluga ga gre klicat, a se sam vrne, rekoč: “Ja, gospod, posrečilo se mu je — vso vašo obleko je odnesel, falot!”
ORGANIST, KI JE DOVRŠIL Ljubljansko orglarsko šolo z dobrim u-spehom išče službe. Večletno službeno izpričevalo na razpolago. Naslov pri upravništvu tega lista.
V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, cista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od. lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oci o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na:
10 Cigarettes
►©♦©♦©♦o*
Za kratek ča
♦©♦«a
is A
?
0«<TM-*0+0*0*C*<>*C*0*K
Če je tako, je lahko dober biti.
“Žena, vi imate dobrega moža.”
Ona: “Zakaj?”
“Včeraj mi je pravil, da vam ni še nobene žal besede rekel, odkar sta skupaj!”
Ona: “O, tega bi mu pa tudi ne svetovala!”
Primera.
A.	: “Kaj pa tožiš nad ženo, saj je dobra!”
B.	: “Poglej moje čevlje, ali niso tudi dobri?”
A.	: “Kajpak, da sol”
B.	: “No, vidiš, — pa me vendar ti-
šče!”
Zdravnikova dobrota.
“Torej tudi Vi, gospod zdravnik za nekaj časa odpotujete?”
Zdravnik: “Res, — naj se moji bol-niki^malo odpočijejo!”
Prav res.
A.	: “Gospod nadzornik, ki gre sedaj v pokoj, se hoče na stare dni še oženiti!”
B.	: “Torej vendar noče v pokoju živeti!”
Pogovor dveh kranjskih fantov.
A.	: “Ali kaj bereš ‘Gorenjca’?”
B.	: “O, seveda, in še kako natanko!” A.: “To-le je meni prav všeč, kar
sem zadnjič enkrat bral v uvodnem članku ‘Gorenjca’, da mestna dekleta najrajše rokavice pero, slamnike likajo, romane bero in čakajo, da bi se jih kdo usmilil.. . To jo je pa člankar do-
56-Lot Naprodaj-56
Cena od $240 do $600.
Na Plainfield Ave., Wilcox St., Oakland Ave. in Clement St. in pa vmezi Granite in Shields St.; niti ena lota ni čez pol blocka daleč od Street kare. Vzemite Granite ali pa Wilcox St. karo in recite conduk-terju da hočete dol iti na Granite in W’ilcox St. in precej zraven je to zemljišče, na južno stran se okrenite in glejte na obeh straneh in boste videli tikete privezane na vsaki loti, ker bo popisano številka lote, mera in cena. Če boste loto si izbrali, prinesite taisti tiket možu, ki bo tam na zemljišču kot zastopnik in vam bo loto vknjižil in napisal nakaznico in povedal kam boste hodili plačevat mesečnino in kako boste dobili kontrakt od kupljene lote.
KAJ POMENI KUPITI LOTO.
1.	Ako kupiš loto gotovo, kedar izplačaš, boš si delal hišo in boš plačeval vsaki mesec na svojo hišo ne boš pa pomagal drugemu plačevati z rentom, katerega ti njemu plačuješ; boš plačeval sam na svoje in je upati da bo enkrat tvoje. Koliko ljudi plačuje rente čez 25 let, naj si zračunajo; s tem denarjem bi že imeli dve ali več lot in hiš. Mladi možje ali fantje, le poprašajte tiste možje, ki so to skusili, boste vidili, da vam bodo vsi to potrdili. Ako boš čakal dokler boš gotov denar imel, se ti bo ravno tako godilo kakor pri pred omenjenih možeh.
2.	Kadar poskušaš kaj kupiti in kupiš, pozneje delaš hišo, potem tudi te vsi ljudje, domači in tujci, Bolj spoštujejo, in misleč češ, ta skuša si prislužiti svoj lastni dom in ta gotovo ne bo šel nikamor iz mesta in te tudi čislajo za boljšega državljana in se učiš vse razmere v posestnih zadevah.
3.	Prišel bo čas in se je več prigodilo, da je že teško rentov dobiti. Zakaj? Zato ker renti so tako dragi in kateri bi rental pa rajši kupi hišo, misleč, saj me vse eno košta na mesec, pa vendar bo enkrat moje ako piačujem.
Večkrat pišejo v mestni listih, da bi se več ljudi naselilo v mesto Joliet ali ni mogoče renta dobiti, in če nekoliko mogoče, pa si kupi in ta drugi pa ostane preč.
Poglej imena mož, kateri so kupili že lote in več, si hiše naredili na tem lepem prostoru na zdravem zraku in na visokem, vsi so okrog v treh blockih kupili lote: Stukel, 5 lot; Ferko, 3; Mutz, I; Košiček, 2; Veis, 3; Vraničar, 2; Strucel, 2; Blatnek, 2; Liberšar, 2; Ambrožič, 3; Kadunc, 2: Sukle, 1; Petrovčič, 1: Sitar, 1; Repuš, 1; Brunskole, 1; Cvetlecic, 1; Stukel, 1; Ulešič, 2; Vardjan, 2; L. Jerman, 2; J. Jerman, 2; Špehar, 1; Poch, 2; Fric, 1; Simonič, 1.
20 minut hoda do dela in še pod mesto, blizo do cerkve in v mesto; če se hočeš pa vozki, kari imaš samo pol blocka do dveh kar, katere vozijo po celem mestu in pa v Rockdale za 5c.
Ne pozabi! Pridi v nedeljo 19. oktobra 1913 in pripelji seboj tvojo bložnjo osebo in sina ali hčer in si oglejte ta lep prostor. Gotovo se bo dopadlo. Zraven gre tudi kara na Aurora.
Josip Stukel
Pooblaščen prodati te lote.
209 Indiana Street
JOLIET, ILL.
ali se pa oglasite na zgoraj omenjeni naslov po 6 uri ob večerih.
UGODNA PRILIKA
Za vse, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni.
LOUIS BEWITZ
198 FIRST AVENUE,	MILWAUKEE, WISCONSIN.
Kadite najboljše
l\IEBO
X V CORK TIP
CIGARETTES
Ni jim para
“so izvrstni”
Salomonovi Pndniki
AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard. Preložil I.
M.
(Dalje.)
Dokler ni Sergij izrekel teh besedi, nismo mislili na vso grozoto, ki nas je doletela, tako zelo smo bili prevzeti- ob smrti uboge Fulate. Toda sedaj ¡smo razumeli. Orjaška skalnata vrata so se zaprla morebiti za vedno, kajti edina glava, ki je poznala njihovo skrivnost, je bila razbita v prah pod njeno težo. Bila so vrata, katerih ni bilo mogoče odpreti razen z dinamitom. In mi smo za njimi — zaprti!
Onemeli smo stali ob Fulatinem truplu. Vsa možatost, se je zdelo, da nas je zapustila. Bili smo žrtev počasne, a gotove, nesrečne smrti. Sedaj nam je bilo vse jasno. Gagul nam je že od početka pripravila to past. To bi bilo zanjo in njen hudobni duh se je že veselil vzpričo misli, da bi oni trije beli možje, katere je iz neznanih vzrokov vedno sovražila, počasi umirali lakote in žeje ob zakladih, po katerih so tolikanj hrepeneli. Sedaj sem razumel njene porogljive besede, da naj jemo in pijemo dijamante. Morebiti je nekdo poskusil ravno tako storiti z ubogim starim donom, ker je popustil vrečo polno draguljev.
"Hitro treba na delo,” je rekel Sergij hripavo, ‘‘svetilka bo kmalu ugasnila. Poglejmo, ako morebiti najde mo pero, ki vzdiguje skalo.”
Z obupno odločnostjo smo planili pokonci in stoječ v mlakuži krvi, smo začeli tipati gori in doli po vratih in straneh hodnika. Vendar nobenega gumba ali peresa nismo mogli najti.
“Bodite prepričani,” sem rekel, “da ne deluje od znotraj; v tem slučaju bi se Gagul ne upala zlesti pod kamen. Ravno ker je vedela o tem, je poskusila priti skozi.”
“Na vsak način,” je rekel Sergij trdim nasmehom, “plačilo jo je hitro doletelo; njena smrt je bila skoro tako strašna, kakor bode najbrže naša. Z vrati ne moremo storiti ničesar; pojdimo nazaj v zakladnico!” Obrnili smo se in odšli in pri tem sem opazil pri nedovršeni steni hodnika jerbas živeža, ki ga je nosila uboga Fulata. Vzel sem ga in nesel seboj v zakladnico, ki je imela biti naš grob. Nato smo se vrnili in spoštljivo prinesli seboj Fulatino truplo ter je položili pri zabojih z zlati na tla.
Vsedli smo se in naslonili svoje hrbte na one tri skrinje z neizmernimi zakladi.
“Razdelimo si živež,” je rekel Sergij, “da ga bomo imeli kolikor mogoče dolgo.” In storili smo tako. Na vsakega izmed nas, smo računali, da bi prišli štirje zelo majhni deli, s katerimi bi mogli živeti nekoliko dni. Razen biltonga in posušene divjačine smo imeli dva vrča vode, katerih vsak je držal dva in pol litra.
"Sedaj," je rekel Sergij, “jejmo in pijmo, kajti jutri umrjemo.”
Zavžili smo vsak košček biltonga in popili nekoliko vode. Ni potreba o-meniti, da nam ni posebno dišalo, četudi smo bili zelo lačni. Vstali smo in začeli preiskovati stene naše ječe v nadi, da se nam morebiti posreči najti kak izhod; skrbno srno tolkli po stenah in po tleh. Delo naše je bilo brezuspešno.
Svetilka je pojemala. Olje je skoro zgorelo.
“Borovski,” je rekel Sergij, “koliko je ura — ali gre vaša ura?”
Izvlekel sem jo in pogledal. Ura je bila šest; v jamo smo pa stopili ob enajstih.
"Infadus nas bo pogrešal,” sem o-pomnil. “Ako se ne povrnemo danes. nas bode zjutraj iskal, Vojnovič.” “Iskal bo zaman. On ne pozna skrivnosti vrat, niti ne ve, kje so vrata. Nobena živa duša ni včeraj vedela tega razen Gagul. Danes ne ve nihče. In tudi ako bi našel vrata, jih ¡ne more porušiti. Cela kukuanska armada bi ne rtiogla prodreti skozi tako trdnjavo. Prijatelji, jaz ne vidim ni-.česar drugega, kakor da se uklonimo volji Vsemogočnega. Iskanje zakladov je že mno.go ljudi pogubilo; mi bodemo samo povečali njihovo število. ”
Svetilka je še. bolj medlo gorela.
Kmalu je vzplapolala in razsvetila cel prizor: velike množine belih slonovih zob, zaboje polne zlata, truplo u-boge Fulate, ležeče poleg njih, kozji mer poln zakladov, slabotni blesk di-jamantov in divje, blede obraze naše, ki smo sedeli in čakali, da umrjemo od gladu.
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Brez upanja.
Grozna je bila noč, ki smo jo preživeli. Nekoliko nam jo je sicer ublažilo usmiljeno spanje, kajti celo v takem položaju zahteva utrujena narava počitka. — Čitatelj, gotovo si že ležal zbujen ponoči in se ti je nočna tišina zdela neznosna; vendar, zauppo u povem, da si ne moreš niti najmanj predstavljati, kakšna živa prijemljiva stvar da je popolna tišina. Na površini zemlje je vedno kak glas ali šum ali gibanje, in četudi je neznatno, je vendar toliko, da tišina ni popolna, moreča. Zakopani smo bili v srčju s snegom pokrite gore. Na tisoče črev-ljev visoko nad nami je pihal sveži zrak do nas. Ločeni smo bili po dolgem predoru in pet črevljev žive skale celo od strašne dvorane mrtvih; in mrtvi ne delajo šuma. Pokanje vsega
topništva neba in zemlje ne bi moglo priti do naših ušes v tem našem grobu. Odrezani smo bili od sveta — bili smo že kakor mrtvi.
To je bila ironija življenja! Okoli nas je ležalo bogastvo, s katerim bi mogli plačati srednje velik državni dolg ali zgraditi celo brodovje bojnih ladij, in vendar bi ga mi radi zamenjali za najmanjše upanje, da se rešimo praznih rok! Brez dvoma bi ga kmalu radi zamenjali za košček kruha in požirek vode in po vsem tem za hiter konec našega trpljenja. Gotovo je bogastvo, za katerim se pehajo ljudje celo življenje, da ga naberejo, navsezadnje brez vsake vrednosti.
In tako je minula noč.
“Tomič,” je rekel Sergijev glas in strašno ga je bilo slišati v tej neizmerni tišini, “koliko vžigalic še imate?”
“Osem, Vojnovič.”
“Prižgite eno, da pogledamo na uro.’ In vžgal jo je in njen plamen nas je v nasprotju z gosto temo skoro slepil. Po moji uri je bilo pet. Krasno jutro se je sedaj svitalo nad sneženim vencem daleč nad našimi glavami in sapice so preganjale nočne megle po dolinah.
“Mislim, da bi bilo dobro, ako bi nekoliko jedli in vzdržali svojo moč,” sem dejal.
“Kakšen pomen ima jed za nas?” je odgovoril Tomič; “prej umrjemo in vse končano, toliko bolje.”
“Dokler živimo, imamo upanje,” je rekel Sergij.
Z ozirom na to smo jedli in pili nekoliko vode.
Ko smo zaužili zajutrek, je nekdo nasvetoval, da bi šel kdo kolikor mo goče blizu vrat in klical, morebiti bi utegnil kdo zunaj slišati. Radi tega se je podal Tomič, ki je imel vsled dolge vaje na morju močan glas, po hodniku do vrat in začel klicati, in reči moram, da je delal pravi peklenski vrišč. Nikdar nisem čul takih klicev; a bili so zaman, zunaj jih ni slišal' nihče.
Čez nekoliko časa je prenehal in prišel nazaj zelo žejen in je moral dobiti nekoliko vode. Po tem poskusu smo klicanje opustili, ker je samo zmanjševalo zalogo vode.
Zatorej smo se vsedli s hrbtom proti našim ničvrednim dijamantom v onem strašnem brezdelju, ki je bila ena najhujših bolečin naše usode.
Naslonil sem obupan svojo glavo na široko ramo Sergijevo in se zjokal; in mislim, da sem slišal Tomiča, ki se je na drugi strani davil in se ljutil, da je prišel semkaj.
Oh, kako dober in pogumen pa je bil naš tovariš. Ako bi bila midva voj e prestrašenih otrok in on naš varih, ne bi mogel bolj nežno ravnati z nama. Pozabil je na svojo nesrečo in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da naju pomiri; pripovedoval nama je zgodbe mož, ki so bili v podobnih okoliščinah in so je na čudovit način rešili; in ko naju to ni moglo več potolažiti, dokazoval je, da je to samo konec, ki itak čaka, nas vseh, da bo kmalu končano in da smrt od onemoglosti ni tako huda (kar pa ni res). Nato je zopet, kakor sem ga že nekoč slišal, dejal, da naj se izročimo usmiljenju višje moči, kar sem storil jaz z veliko gorečnostjo.
Krasen značaj je on, zelo miren in zelo močan.
In tako je minul dan, kakor je prešla noč (ako smem rabiti te besede, ko je bilo vse okoli nas najbolj temna noč) in ko sem prižgal vžigalico, da pogledam na uro, je bilo sedem.
Zopet smo jedli in pili in med jedjo mi je prišlo nekaj na misel.
“Kako je to,” sem rekel, “da je zrak v tem prostoru vedno svež? Gost in težak je sicer, vendar popolnoma svež.” “Sveta nebesa!” je vzkliknil Tomič in planil pokonci; “na to nisem mislil. Skozi skalnata vrata ne more prihajati, kajti zaprta so tako, da ne prepuščajo zraka. Vendar od nekje mora prihajati. Ako bi ne bilo zračnega toka tukaj, bi se morali zadušiti kmalu, ko smo prišli notri. Poglejmo na okoli!"
Čudovita je bila sprememba, ki jo je napravila ta neznatna iskrica upa nja na nas. V trenutku smo vsi trije na vseh štirih tipali naokoli, da bi začutili najmanjše znamenje zračne piha.
Eno uro ali še več smo tako tipali okoli, dokler nisva Sergij in jaz v obupu opustila to delo, ker sva se občutno poškodovala, neprestano butajoč s svojo glavo ob ' slonove zobe, zaboje in ob stene dvorane. Tomič pa je tipal še dalje, rekoč z nekako veselostjo, daje boljše delati kakor pa obupavati.
“Vesta kaj, prijatelja,” je rekel kmalu nato nekako prisiljeno, “pojdita semkaj.”
Takoj sva zlezla proti njemu. “Borovski, položite svojo roko semkaj, kjer je moja. No, ali čutite kaj>” “Mislim, da čutim, da prihaja zrak notri.”
“Sedaj poslušajte!” Vstal je in udaril z nogo po prostoru in žarek upanja je zasijal v naših srcih. Donelo je- votlo.
S tresočo roko sem prižgal vžigalico. Samo tri sem še imel, in videli smo, da smo bili na eni strani sobane čisto v kotu; radi tega tudi nismo mogli poprej opaziti votlega donenja na tem mestu. Ko je vžigalica gorela,
smo pozorno pregledovali mesto. Nekaka črta stika se je nahajala v živi skali in, sveta nebesa! tamkaj se je v površini skale nahajal kamenit obro-čast držaj. Nobene besedice nismo spregovorili, preveč smo bili razburjeni in naša srca so utripala premočno, da bi zamogli govoriti. Tomič je imel nož s kaveljnom, kakor jih rabijo za izkopavanje kamenov iz konjskih kopit. Odprl ga je in praskal z njim okoli obroča. Naposled se mu posreči priti do njega; polagoma ga vzdigne. boječ se, da ne bi zlomil kaveljna. Obroč se je začel premikati. Ker je bil iz kamena in tekom stoletij tako-rekoč prirastel, šlo je delo zelo počasi. Vendar je kmalu stal pokonci. Nato ga prime z rokami in vleče z vso svojo močjo, vendar se ni premakni.
“Daj, da poskusim,” sem rekel nepotrpežljivo, kajti ležal je kamen ravno tako v kotu, da bi ga mogla dva nakrat vleči. Prijel sem zanj, vendar brez uspeha.
Nato je poskusil Sergij in tudi zastonj.
Tomič je zopet vzel svoj kavelj in praskal okoli stika, kjer smo čutili, da prihaja zrak.
“Sedaj, Vojnovič,” je rekel, “primite še enkrat; močni ste za dva. Počakajte,” in vzel je z vratu močan, črn svilen robec, ki ga je zvest svoji navadi in snagoljubnosti še nosil in ga vtaknil v obroč. “Borovski, primite Vojnoviča okoli pasa in vlecite na vso moč, ko bom dal znamenje. Sedaj!”
Sergij je napel vso svojo velikansko moč in Tomič in jaz sva storila istako z vso močjo, ki nama jo je dala narava.
“Kvišku! Kvišku! Premika se!” je hropel Sergij, in slišal sem, kako so mišice pokale po njegovem krepkem hrbtu. Naenkrat se je začul glasen resk in nato puh zraka —• in vsi trije smo ležali na hrbtu na tleh, pred nami pa velika kamenita plošča. Sergijeva moč je to dosegla in nikdar ni moč mišic storila več.
“Vžgite užigalico, Borovski,” je rekel, kakor hitro smo se pobrali in pri šli do sape.
Storil sem tako in pred nami se je nahajala, Bogu bodi hvala! prva kamenita stopnica.
“Kaj sedaj storimo?” je vprašal Tomič.
"Po stopnicah pojdimo in zaupajmo božji previdnosti!”
“Počakajte!” je rekel Sergij. “Borovski, vzemite biltonga in vodo, ki je še ostala; morebiti jo utegnemo šč potrebovati!”
Splazil sem se nazaj na naš prostor pri zabojih in ko sem dospel tja, mi je šinila v glavo neka misel. Poslednjih štiriindvajset ur ali tako nekako se nismo mnogo zmenili za dijamante in vsaka misel nanje nam je bila celo zoprna, ker smo vedeli, kaj so nam prinesli; vendar sem sedaj mislil, da bi bilo dobro, ako bi jih nekoliko utak-nil v žep, za slučaj, ako se nam posreči priti iz te pošastne jame. Radi tega sem utaknil svojo pest v prvo skrinjo in napolnil vse žepe svojega starega lovskega plašča in položil na vrh — srečna misel je bila to -— nekoliko pesti polnih večjih kamenov iz tretje skrinje.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilaes številu posetite ko se mudite r moj-okolici
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
mumONNfl’ OBLIŽI
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, 111.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence is Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI I
Pozor», rojaki!
h	Dobil sem iz wa8hi
■	gtona za svoje zdravil»
serialno Številko, ktara jamči, da so zdravil» prava in koristni. U Po dolgem č,su ,, nu je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkturo In Pomado proti i2p™ ,d.!S“J.„ln.za. rast )»*,
kakorSneše
oa
sv. tu ni bilo, Od katar,
moSkim inženskimgo!
«ti in dolgi lasje resnl-cnb popolnoma zraste-1o lp ne bodo več izpadali, ter ne osiveli.
Ravno tako zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah in križicah v 8. dneh popolnoma ozdra v im, kurja očesa, bradavice, potne nog* in ozebline se popolnoma odstranijo. Da Je to usnica jamčim a $500. PiSite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64th St.	Cleveland, Ohio
AU OBUŽJ E VOLČJIH ČBEŠSNJ SO BORSTNI PRI.
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI ▼ KOLKU
BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNE MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376. 120 Jefferson St.
N. W. 927 JOLIET, ILL.

Najboljša postrežba. Lunch vesdan.
John Rudman
GOSTILNA
Prenočišča po primerni ceni za eno noč ali teden. Slov. bartender: JOHN GERŠIC.
Chicago telefon 2496.
916 N. Chicago St., Joliet, I1L
-
Emil Bachman
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL.
Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA i. t. d.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Martin Nemanich
1900 W. 22 St., Chicago, 111.
se priporoča sl. občinstvu za obilea obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo.
Telefon Canal 80.
M. Nematiich, Chicago
Najboljše
klobase!
M! izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. ::	••
Peter Staudohar,
Phone 102.
203 Central Ave. Chisholm, Mina,
“Prijatelji!” zakličem, "ali nočete vzeti seboj nekoliko dijamantov? Jaz sem že napolnil svoje žepe.”
“O! Zlodej naj ima te dijamante!” je rekel Sergij. “Nadejam se, da ne bom nikdar več pogledal dijamantov.”
Kar se tiče Tomiča, ni odgovoril ničesar. Mislim, da se je poslavljal od ostankov uboge deklice, ki ga je tolikanj ljubila. In četudi se ti utegne zdeti čudno, čitatelj, ki sediš zložno doma in razmišljaš o ogromnem, da, neizmernem bogastvu, ki smo ga tako popustili, te morem zagotoviti, da bi se ti sam ravno tako malo zmenil za dijamante, ako bi bil preživel kakih osemindvajset ur brez upanja v tem prostoru in se podal potem v neznano osrčje zemlje v divjem strahu, da bi se rešili strašne smrti. Ako se ne bi tekom svojega življenja tako privadil, nikdar pustiti za seboj količkaj vrednega, samo ako sem mogel nositi seboj, bi gotovo tudi jaz ne bil napolnil svojih žepov.
“Pojdite, Borovski,” je rekel Sergij, ki je že stal na prvi stopnici. “Počasi, jaz pojdem prvi!”
"Pazite, kam položite svoje noge; morebiti se nahaja grozen prepad spodaj," sem rekel.
“Najbrže kaka druga dvorana,” je rekel Sergij, ko je počasi stopal doli in štel stopnice med potjo.
Ko je dospel do petnajste, se je ustavil. "Tukaj so tla," je rekel. “Hvala Bogu! Mislim, da je nekak hodnik. Pridita doli.”
Nato je šel navzdol Tomič, jaz pa za njim. Ko sem dospel do tal, sem prižgal še eno izmed obeh preostalih Vžigalic. Ob njeni svetlobi smo opazili ozek predor, ki je pravokotno k stopnjicam držal na levo in 4esno-Predno smo mogli še kaj več razločiti, je vžigalica dogorela do prstov in u-gasnila. Na katero stran naj se obrnemo? Naravno je bilo nemogoče vedeti, kaj je bil predor ali kam je držal, in vendar nas je utegnila ena pot voditi do rešitve, druga v pogubo. Bili smo v veliki zadregi, dokler se ni Tomič spomnil, da se je plamen vžigalice, ko sem jo prižgal, vsled prepiha v predoru obrnil na levo.
“Pojdimo torej proti prepihu.” je rekel, “zrak vleče noter, ne venkaj.”
Sprejeli smo ta nasvet in z roko tipajoč ob steni in poskušajoč pri vsakem koraku tla pod seboj, smo se ločili od vražje zakladnice in tavali (Nadaljevanje na 7. strani.)
NEREDI PREBAVNIH ORGANOV
Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organe, ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih organov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. Zato je prav važno, da imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih organov, prineslo hitro pomo.
Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNANO IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE
ELIXIR,
BITTER-W1NE
TRI NE ROVO
FWlN* S
40VO
Horré víno
'Wwtured hy JOSEPH TRINER ^5 SAsMand Avc.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih najmanjših slabih posledic; pospeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani za-basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v vsa- §§ kem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite -Jssti v slučajih: ^
ZABASANOSTI,
GLAVOBOLA,
BOLI V ČREVESIH,
SLABOČE,
NERVOZNOSTI,
NEPREBAVNOSTI,
ZGUBE OKUSA,
ŽOLTENICI,
TRPLJENJU PO JEDI.
Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober lek Sš oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je:
Trinerjevo Amer. Zdravilno Grenko Vino.
V vseh lekarnah.
Ne jemljite ^otiareIkov.
JOSEPH TR1NER,
i 1333-1339 SOUTH ISU HE.
OBA TELEFONA 67.
-----------—=—
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
---------
Razvažamo povsod hitro. Telefonajte predno naročite drugje.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko
v Jolietu
Hranilnica
Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $1,500,000.00
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 1., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA I MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jam« REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM* ■KOLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • nta tvojim premoženjem, vrednim da 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja —- tudi za čata vojake — je IZKLJUČENA
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da te Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kaka drugo manj rama "tparkaio”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobima Val denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Ta banka placa
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111.
<0
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
SALOMONOVI RUDNIKI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
pravi kralj Kukuancev, pripeljal sem s seboj te može,” in pokazal je na vrsto glavarjev, “ki so veliki možje med nami, katerih vsak ima pod seboj tri-tisoč vojakov, ki žive samo za to, da izvršujejo njihova povelja. Povedal sem jim, kaj sem videl in kaj so cula moja ušesa. Pokaži sedaj tudi njim sveto kačo okoli svojega pasu in povej svojo zgobo Ignosi, da bodo mogli povedati, ali se bodo borili za tebe proti kralju Tvali ali ne.”
V odgovor, je Ignosi odvezal pas in pokazal kačo, ki je bila vrisana okoli njegovega pasu. Vsak izmed teh glavarjev je stopil bližje in jo pogledo-
In nameril sem svoj revolver na Tva-lo. Sergij in Tomič sta tudi potegnila svoje revolverje.
val pri slabi svetlobi naše svetilke in je stopil na drugo stran, ne da bi spregovoril besedico.
Nato je Ignosi zopet vzel svoj pas, jih nagovoril in jim še enkrat povedal svojo zgodbo, ki jo je navedel zjutraj.
“Sedaj ste čuli, glavarji," je rekel Infadus, ko je Ignosi končal, “kaj pravite na to? Ali hočete stati temu možu ob strani ter mu pomagati do prestola njegovega očeta ali ne? Dežela vpije proti Tvali, in kri ljudstva teče kakor potoki spomladi. Bila sta še dva druga glavarja, s katerima sem hotel govoriti, in kje sta sedaj?‘Hijene lajajo nad njihovimi trupli. Kmalu bodo tudi nad vašimi, ako ne udarite. Izvolite torej, bratje!”
Nato stopi najstarejši izmed šestorice, čvrst mož z belimi lasmi, korak naprej in odgovori:
"Tvoje besede so resnične, Infadus; dežela stoka in ječi. Moj lastni brat je med onimi, ki so umrli danes ponoči; toda to je velika zadeva in stvar je težko verjeti. Kako naj vemo, da ne vzdignemo svojih sulic za kakega sleparja? Važna zadeva je, pravim, in nikdo ne ve, kako se konča; kajti gotovo je, da bode kri tekla v potokih, predno se pravda konča. Mnogo jih ostane na strani kralja, kajti ljudje časte solnce, ki še vedno svitlo sije na nebu, in ne onega, ki še ni izšlo. Ti beli možje so iz zvezd in njihov čar je velik in Ignosi je pod varstvom njihovih kril. Ako je on v resnici pravi kralj, potem naj nam dajo znamenje, in naj dajo ljudstvu znamenje, da je bodo mogli vsi videti. Potem bodo vojaki z nami, ko bodo videli, da je čar belih mož z njimi.”
“Vsaj imate znamenje kače,” sem odgovoril.
“Gospod, to ni dovolj. Kača je morebiti narejena pozneje, po njegovem rojstvu. Pokažite nam drugo znamenje. nje. Brez njega se ne bomo ganili.”
Ostali so temu pritrdili in jaz sem se v zadregi obrnil k Sergiju in kapitanu in jima razložil ves položaj.
“Mislim, da je imam jaz,” je rekel Tomič veselo, “recite jim, naj potrpe, da se pogovorimo.”
Storil sem tako in glavarji so odšli. Kakor hitro so se odstranili, je stopil Tomič k majhni skrinjici, v kateri je imel svoja zdravila, jo odprl in vzel iz nje zapisnik, v katerem se je spredaj nahajal koledar. “Poglejte semkaj, ali ni jutri četrti junij?”
Mi smo vedno skrbno šteli dneve, zaradi tega smo lahko odgovorili.
“Prav dobro; potem imamo tukaj: “...četrti junij, popolni solnčni mrk se začne ob 11. uri 15 minut; viden je v... Afriki itd.” Tukaj imamo znamenje. Povejte jim, da bomo jutri zatemnili solnce.”
Misel je bila krasna; bali smo se samo, da utegne biti kapitanov koledar nepravilen. Ako bi v taki zadevi krivo prorokovali, bi za vedno izgubili svoj ugled, Ignosi pa upanje priti na prestol Kukuancev.
“Kaj pa, ako je koledar napačen?’ je opomnil Sergij kapitanu.
(Dalje prih.)
MOJE POTOVANJE IZ CHICAGE, ILL„ V GREAT FALLS, MONT.
Spisal Jos. Stukel (Joliet, 111.).
Sredi meseca septembra t. 1. sem potoval v Montano k registraciji za srečkanje zemljišč, ki jih je vlada Združenih Držav otvorila za naselitev v indijanski reservaciji Fort Pečk.
Iz Jolieta sem se odpeljal v torek, dne 15. sept. t. 1. v Chicago. Tam sem kupil tiket ali vozni listek v glavnem uradu Great Northern R. R. Co. pod h. št. 210 S. Clark St. Vlak je odrinil iz Union Depot ob 10. uri 15 minut zvečer, in sicer Train No. 1. Vozili smo se po Burlington-progi in prišli v St. Paul, Minn., naslednje jutro. V sredo zvečer smo dospeli čez lepo pre-
rijsko polje v mesto Moorhead, Minn, in čez reko je mesto Fargo, N. Dakota, Reka napravlja mejo med Minnesoto in North Dakoto. Ko smo se vozili tam, jc bila že noč, ali se je videlo na milje okrog iz vlaka. Po farmah so žgali tisto slamo, ki jim je o-stala od mlatve. To se mi je zdelo kakor v starem kraju na kresni večer. Res lepo je bilo videti! Potem smo šli ob 10. uri spat. Vozili smo se celo noč. Ob 6. uri v četrtek zjutraj smo prišli v mesto Williston, ki leži še v N- Dakoti. In tam smo svoje ure prestavili za eno celo uro nazaj, zato ker se imenuje Mountain Time in razločuje za eno uro od chicaškega časa. Potem smo se vozili še 21 milj do Buforda, in to mesto je najzadnje v North Dakoti. Dve milji naprej je prvo malo mesto v Montani, po imenu Mondak. Tam smo pa tudi že zagledali saloone ali gostilnice, ki so v vsakem montanskem mestu, v North Dakoti pa tudi enega saloona ni. In potem smo se vozili čez celo podolžje ob strani indijanske reservacije Fort Peck. To je tista zemlja, katera je bila srečkana belim ljudem skoraj 75 milj daljave ob reki Missouri. In v četrtek ob 9. uri 20 minut predpoldne smo dospeli v mesto Glasgow.
V Glasgowu smo se vpisali za srečkanje, želeč dobiti indijanskega zemljišča 160 ali pa 320 akrov. V mestu Glasgowu na sodišču (Court house) so se vsi zapisovali, in tam je bilo strašno veliko ljudstva od vseh krajev. Noč se je bližala, in treba je bilo mi-siiti, kje se bo spalo. Vprašali smo po hotelih, ali vse je bilo že napolnjeno. Kjer je bila kakšna prazna lota, tam so bili postavljeni šatori, postelja po $1.00 itd.
Bilo nas je četvorica, ki smo se seznanili na vlaku iz Chicage, in smo se podali v neko manjše mesto, po imenu Malta, 65 milj zahodno od Glas-gowa. Tam smo pa lahko dobili prenočišče v hotelu, in je bila dobra postrežba v hotelu Great Northern. Zjutraj smo vstali in si ogledali mesto Malto.
Malta je res lepo, novo, prijazno mesto, šteje blizu 2,500 duš, ali čuditi se je, kako napreduje: ima 3 velike hotele, 3 velike nove banke in več drugih novih poslopij za prodajalne in pa še veliko samo pol gotovih. Nadalje imajo katoliško cerkev, 2 elevatorja za spravljanje žita in lep kolodvor, na katerem se vsak vlak ustavi. Mesto leži lepo na primerno visoki ravnini, tako da so na vse strani nižave 3 milje naokrog! Najlepši prizor pa nudi reka po imenu Milk River, ki teče dva bloka južno od postaje zraven tira Great Northern R. R. in je kacih 25 čevljev nižje od mestne cestne višine, torej prav pripravna za izpraznjevanje podzemskih cevi. In narava je že takšna, da bo to mesto Malta nekoč lepo, čisto in veliko mesto v Montani. Polje okrog Malte je prelepo in pa tudi rodovitno. Vlada Združenih Držav koplje zraven Milk Rivera velik kanal ali vodovod za namakanje nizkih zemljišč, katera so naklonjena suši bolj kakor malo višja zemljišča, in tam bo gotova letina, ker se bo lahko namočilo, kolikor se bo rabilo. Ta vodovod je blizu 300 milj dolg in skoraj zmeraj ob Great Northern-železnici. Kmetje so pravili, koliko so pridelali leta 1912. Večinoma so pridelki sledeči: oves, se ga pridela od 60 do 85 bušljev na en aker; pšenica, 20 do 35; lan, 18 do 26; krompir, 250; rž, 25 do 30; ječmen, 25; turščica, 40, in seno, 2 tona na aker.
V petek zjutraj smo se odpeljali iz Malte v malo mesto Savoy, ker sem slišal, da se nahaja tam ena moja sestrična, hči mojega strica Štefana Stu-kla, bivajočega v državi Oregon in čez 60 let v Ameriki. In sem jo našel bivajočo 10 milj ravno severno od postaje Savoy Valley Co., Mont. Njen mož in ona sta vzela homestead 320 akrov zemlje, in letos bo dobil lastninsko pismo in bo imel lastno farmo. Ima že precej živine: 15 konj, 25 govedi, svinje, ovce, kokoši itd. Obdelane zemlje ima 75 akrov in drugo pašno. Pravi, da podnebje je zdravo, poletje podnevi vroče, ponoči hladno; zime ne čuti nič bolj nego pred leti v državi Iowi. Voda je zdrava. Listo zadovoljen je. Peljal sem se z avtomobilom po tej deželi, in lahko vozi avtomobil povsod, poti so dobri in se lahko vidi po 50 milj okoli sebe, zato ker je zrak čist. Tam pri moji sestrični sem se zadržal samo eno uro. Njen mož je stopil na vrt in prinesel vodeno dinjo (bučo) za prigrizek. Kar začudil sem se, zato ker sem mislil, da v Montani ne rastejo vodene “buče”. Potem smo se nekoliko pomenili, in sestrična je prosila, da naj tam ostanem nekaj časa, ali ni mi čas dopuščal, in tudi avtomobil me je tam čakal. Zatorej smo se zopet pozdravili in poslovili, in sem odšel nazaj na postajo Savoy. Omenjam še, da te svoje sestrične nisem še nikoli videl popred.
(Dalje prih.)
Vzroki glavobola
so mnogi, ampak v večini slučajev podajo Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia) hitro olajš-bo. Utešijo razdražene živce in hitro preženejo bolečine. Cena 25 centov v lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
Mali mislec.
“Mama, kaj pa je to: •podedovano',” vpraša Jurček mamico.
"Podedovano je to, kar dobiš n. pr. ti od ata,” odgovori mama.
Jurček: “Ali so tedaj klofute tudi podedovane?”
Frank Bambich
urar in zlatar,
5110 Dresden Alley PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Rex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUŠU
VIRGINIA, MINN.
Duluth Brewing & Malting Co.
Duluth, Minn.
LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L
--------- Slovenska------
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, ::	::	ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
A. M. SMELSER, izdelovalec.
J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom.
FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni.
W. C. MOONET
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Mi hočemo tvoj denar , ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vse-lej postregli z najnižjimi tržnimi co* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk ia šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulit blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogo) Mi ts bomo zadovoljili in ti prihranili denas
JT. w. LYONS
Nai office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STK
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorko» ia Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka:
Oceania —- October 1st.
Kaiser Franz Joseph I.—Oct. llth. Argentina — October 22nd.
Martha Washington — October 29. Za vsa nadaljna pojasnila sc obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. ft CO.
2 Washington St., New York, N. T. ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi.
Slovenski Zdravnik
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo* ste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
John Grahek
...G-oatilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Lennon
AD VO K ATI.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 11!.
Udi** slovanske fotografij* r Joliet*.
Zmerne Cene.	Najboljše delo.
Joliet Steal Dye Heui
Professional Cleaners and Dyers STRAKA ft CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
The Will County National Bank
•f Joliet, Illinois,
Prejema raznovrstne denarna «loga ter pošilja denar na vse dele svet».
Kapital in preostanek $300,00S.0S.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
R. F, KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT 4.	.'
DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills.:
Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
V Chicago, Ills.:
Soba 612 — 155 North Clark Street
Telefon: Randolph 810.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. ■ Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo.
Phone South Chicago 387.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR,
1004 N. Chicago St., Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državi in staro domovino.
Chicago tel. 1048. N. W. 770.
RAST ČLOVEŠKEGA TELESA.
Kakor rastline ima tudi človek svoje letne čase, ko najbolj, najmanj, oziroma nič ne raste. Najhitreje raste človek 'spomladi od aprila do junija, njegova teža se pa v tem času najmanj dvigne. Ravno nasprotno se godi od avgusta do novembra in od decembra do aprila rast popolnoma miruje. Pa tudi čez dan se kažejo tako pri otrocih kakor tudi pri odrašče-nih, katerih razvoj je že zaključen, razlike v razmerju velikosti. Ker ima naše telo do trideset členkov (sklepov), ki so izredno raztegljivi, nam to razjasni, da je človek zjutraj, ko vstane iz postelje, nekaj višji nego zvečer. Ponoči namreč, ko ležimo, telo počiva, vretenca so razbremenje na, ker jim ni treba nositi teže telesa, ter se lahko razširjajo. Mechel pravi, da znaša razlika v telesni velikosti med jutrom in večerom S cm, nekateri drugi pa-so mnenja, da samo 2 cm. So pa tudi zunanji vzroki, ki vplivajo na rast telesa. Tako n. pr. mraz jako zadržuje rast, kar vidimo na Japon cih in Eskimih, ki so vsi izredno nizke postave. Tudi malarija povzroča zastajanje v rasti, zlasti če se ji pridruži še nezadostno hranjenje. Do gnalo se je, da je revno prebivalstvo v močvirnih pokrajinah na Sardiniji jako nizke rasti; posamezniki dosežejo največ visokost 1.35 m. Tudi razne druge bolezni vplivajo neugodno na telesno rast, istotako ženitve med sorodniki in pa velika starostna razlika med zakonci. Da je zlasti tudi alkohol sovražnik normalnega telesnega razvoja, je itak splošno znano. Sploh je telesna rast zelo odvisna od zunanjih življenjskih razmer, ki jo ne-le zadržujejo, marveč tudi pospešujejo, če so ugodne. Tako n. pr. dajeta 16. in 18. pariški okraj, kjer prebivajo premožnejši prebivalci, najboljše vojaške novince. Vendar je pa najodločil-nejši le vpliv plemena. Tako vidimo n. pr., da so ravno v zelo mrzlih skandinavskih deželah doma velikani Evrope. Tudi Rusi, Angleži in Nemci so večinoma zelo postavni ljudje. Kar se tiče Italije, so prebivalci Pijemonta, Lombardije in Benečije neprimerno večji nego južni Italijani, Lombroso pravi, da je visoko rast Benečanov pri pisati primesi slovanske krvi, kakor je v mnogih krajih Romangne pripisati to gotskemu vplivu in sassarski prebivalci imajo svojo pastavnost zahvaliti katalonskemu poreklu. Lombroso opozarja obenem na velik vpliv talnih razmer; tako je n. pr. na Francoskem najti v rasti najbolj zaostalo prebivalstvo v pokrajinah, ki imajo kamenita in peščena tla. Pa ne samo ljudje, marveč tudi živali so v svojem razvoju zelo podvržene posebnim krajevnim vplivom. Tako n. pr. dosežejo konji, ki v Vetlinu in Vergamu majhni ostanejo, v Milanu in Vidmu prav izdatno velikost. Arabski konj postane na Sardiniji tekom kratkih generacij majhen in glava se mu podaljša; mali juetlandski voli se pa na Holandskem razvijejo v prave velikane. Splošno je pri domačih živalih opazovati, da so v goratih deželah majhne, v ravninah pa velike. Največji ljudje izven Evrope prebivajo v Novi Zelandiji in v Ognjeni deželi.
Za kratek čas.

Novi Salomon.
V neki hiši sta stanovali dve sestri, katerih 6-mesečni hčerki sta si bili za las podobni. Nekega jutra je oba o-troka dekla pri kopanju zamenjala Matere sta bile silno razburjene in vsaka je trdila, da je njen otrok pravi. Šle sta k zdravniku. Zdravnik je malo pomislil, potem pa vprašal:
“Ali sta prepričane, da sta otroka tudi res zamenjana?”
“Da, prav gotovo!” sta odvrnile obe naenkrat.
“Potem jih še enkrat zamenjajte in naj vzame vsaka svojega.”
Vspodbudno.
Gospod: “Ali sem jaz prvi človek, ki vas prosi za poljub?”
Lepa gospodična: “Da, drugi so ga kar sami si vzeli!”
Večkratni kaznjenec.
“Zakaj pa policijski pes ni prijel begunca?”
“Ker se že predobro poznata!”
,l~	-----------
V skrbeh.
Prva stara devica: “Za Boga, ljuba prijateljica, ti jočeš, kaj ti pa je?”
Druga stara devica: “Oh, tako se bojim. Ženitovanjska agentura je prišla v konkurz, jaz sem pa bila tam vpisana, in zdaj me je strah, da me bodo šteli med inventar!
Na plesu.
Soproga: “Nobenega ogledala ni tu, to je zares strašno!”
Soprog: “No, saj bi ne videla nič posebnega, če bi pogledala vanj!”
Današnje gospe.
Kuharica Neža: “Pravijo, da je tvoja gospa jako izobražena?”
Hišna Urška: “Oh, izobražena, pa kar se da! Če me ozmerja, moram potem ves večer iskat po slovarju, kaj mi je pravzaprav rekla.
Iz višje gospodinjske šole.
Stric: “Ljudmila, to je res lepo, da obiskuješ višjo gospodinjsko šolo. Ali že lahko skuhaš pristno turško kavo?” Ludmila: “Še ne. Do. sedaj smo se
le učile samo o pripravljanju trdo in mehko-kuhanih jajec.”
Konec venca delo.
“Zdaj te pa ni več videti z ono elegantno blondinko, tvojo zaročenko.” “Zdaj se je omožila.”
“S kom pa, če smem vprašati?”
“Z mano.”
Iz Šiške.
Mežnar: “Z našega stolpa je pred tremi tedni skočila neka gospodična in se ubila.
Turist: “Tako? Pač z melanholije?”
Mežnar: “Ne, iz Šiške.”
Obisk zamorca.
V nekem večjem mestu povabila je gospa dež. predsednica na čajev sestanek med drugimi prijateljicami kot posebno iznenađenje tudi generalovega zamorskega strežaja.
Dokaj zadovoljno je sedel že postarani John v veseli družbi med visokimi damami.
Neka gospa ga vpraša: “Ali imate tudi vi radi otroke?”
“Sedaj ne več, ali svoječasno sem jih v Afriki kaj rad jedel...”
Železniške nesreče.
Wooster, O., 13. nov. — Troje o-seb je bilo usmrčenih in dvanajst ranjenih, ena menda smrtno, ko je vz-hodnovozeč potniški vlak Pennsylva-nia-železnice skočil iz tira tu blizu nocoj.
Eufaula, Ala., 13. nov. — Dvanajst oseb je bilo usmrčenih in več nego sto ranjenih, nekatere od njih smrtno, danes zarana, ko je neki potniški vlak skočil iz tira in se prevrnil po nasipu. Med ranjenci so mliijonar J. D. Clayton, brat kongresnika H. D. Claytona, šerif Teal in Will Teal in drugi.
Utica, N. Y., 13. nov. '— Trije u-službenci na vlaku so bili usmrčeni včeraj, ko je hlapon iz Čartera v Roquette Lake namenjenega delavska-ga vlaka blizu Fairviewa zadel ob velik štor in skočil iz tira čez nasip.
Macon, Ga., 14. nov. — Chicago-jacksonvillski vlak Southern Pacific-železnice je davi pri Haxelhurstu trčil skupaj s krajevnim vlakom. Nihče ni bil ranjen,
Premogovišče v Alaski.
San Francisco, Cal., 14. nov. — Trgovinska zbornica v San Franciscu je danes naznanila, da je pravkar iz Ala-ske vrnivši se kapitan Nielsen od ladje “C. T. Hill” odkril dragoceno plast trdega premoga ob reki Knik v seve-lovzhodriem kotu Cooke Inleta, ob južnem delu osrednjega obrežja Ala-ske. Kakor je baje dognano, ima premogovišče veliko vrednost zato, ker se da lahko obrniti v prid.
Skrivnostna eksplozija.
Trinidad, Colo., 18. nov. — Vsled dinamitne eksplozije je bila davi razdejana hiša Dominio Peffela, maršala v Piedmontu, 4 milje odtod. Peffelo, ki se je nahajal sam v hiši, je čudežno utekel poškodbi.
Pomožni šerifi označajo, ne da bi 'se mogli opirati na tozadevne dokaze, štrajkarje kot storilce.
Za naselitev.
Washington, D. C., 13. nov. — Nad 200,000 akrov za obdelavo sposobne zemlje v Montani, ki doslej ni bila otvorjena naselitvi, ker jo je hotela vlada preiskati glede premogove vsebine, je sedaj dopuščene.
Nadaljnjih 58 milijonov akrov se v isto svrho dopusti, bržko bodo zavez-na oblastva dokončala preiskave omenjene vrste.
Zaslužena kazen.
Vsak zločin zasluži kazen. Tisti, ki prestopajo prirodne zakone z nezmernostjo v jedi in pijači, z zanemarjanjem telesnega gibanja in primernega počitka, so hudo kaznovani s tem, da se jim zamaši drob s pusto tvarino, katera se skisa v telesu in ga napolni s strupom ter povzroči takozvano sa-mopijanost. Krvna moč polagoma o-'slabi, da postanete zlatenični, medli in razdražljivi. V takih slučajih je priporočati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki vam popolnoma izčisti telo in povrne prebavilom njihovo pravilno delavnost. To je prav dobro zdravilo v boleznih želodca, jeter in drobja. V lekarnah. Jos. Tri-ner, kemik-izdelovavec, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Kadarkoli potrebujete zdravila za namazanje telesa, rabite Trinerjev liniment. Poskusite ga pri revmatizmu. — Adv.
□ ---------------------=□
|| MALI OGLASI. ||
n .......................n
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-čenje po 25c.
Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede.
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovej-
• še. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
PEC SKORO NOVA ZA GRETJE za trd premog na prodaj na 1124 N. Hickory St., Joliet.
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
|iiiifiiiiiiii;iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiinHiniiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii| | Kadar se mudite na vogalu g I Ruby and Broadway ne g pozabite vstopiti v
J MOJO GOSTILNO |
kjer boste najbolje postreženi.
H Fino pivo, najboljša vena in smodk». = =	s
Wm. Metzger
= Ruby and Broadway JOLIET § illllllllllllllllllllllllllllllllllllllinUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlllli
POZOR, ROJAKINJE 1
Ali veste kje ie dobiti najboljše m* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše me sc Vse po najnižji ceni. Pridite torej n poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas r našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street» Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111?
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet H
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer s» lahko najdete vsak čas in se okrepčati V zalogi imam najboljša vina in dru« pijače.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours:
9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S-Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor, Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
04044040t0e04040404040404040*040404040t04040v0«0e0«0|
f Joliet Citizens Brewing Co- i
North Collins St., Joliet, 111.
* 3Piite Elfe Brand” pivo {
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah, ¿-♦©«©♦oe oto» oo-!» ovo* o-e-o* o-eoe	o-*©*
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju.

FRANK EISEMRAN
309 Ruby St., blizu Hickory
Prodajalna zaprta po odloku U. S. sodnije
ki uredi s upniki ko se zbere dovolj denarja da se pokrije obveznost.
Ta prodaja je nekaj izvanrednega v Jolietu.
Vrata se odpro v pondeljek ob 9. zj. 24. nov. 1913
10c Ženske žepne rute	Op
Le en ducat odjemelki........../u
10c Apron Bingham,	JI 3«
yard..........................tAu
15c Apron Bingham,	71«,
yard...........................I 20
$2.00 čevlji	nOp
$2 dekl. čevlji	QQn
50c etr. ruberji	0Qn
sedaj ........................Z3u
$1 ženski ruberji	RQn
sedaj ........................33u
15c nogavice
sedaj.....
5c
$2.25 do $3 moški čevlji	QQn
10c moške rate	ft.
Le en ducat odjemalcu..........Zb
$3.50 Buck suknje	Oj	ftQ
25c do 75c kape....................jr *
Le 3 odjemalcu.	|3u
15c ovratniki, sedaj................"jn
60e ducat	j u
$10 vrline suknje...................Oft	"ir
Le eno odjemalcu	0Z1 f 3
$10 obleke .....................O/j	"ir
Le eno odjemalcu.	04i | 3
15c črne nogavice
sedaj............
5 c
Poleg tega imamo veliko zalogo oblek, čevljev iti druge oprave za moške, ženske in deco, ter suhe robe, trunkov, klobukov, kap, ruberjev, dež. suknje, sweaterjev, srajc in ovratuic, itd.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.