Lelo XIV
y.b.b.
Dunaj, dne 28. marca 1934
Št. 13
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC«. I	I jcf 7a nftlifikn I ^aja vsako sredo. - Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	LI J L bU pUEIlmUy 1 Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
I gospodarstvo in prosveto j la,rSorvL. 25.-; ceio.cno: Dln. m-
'SS9G
‘Bfagosfovfjene vetiRonočne praznike želita 6ratcem in naročnikom
uredništvo in uprava.
JJlladim smo dali o tej števitkt besedo, da se po mladini navžije velikonočnega duda ves _ slovenski rod od ‘Brda do SPtiberka, od sonč-S nifi ‘Djekš tja v Hladno Beto.	c(lred.
6J3fae®0©®®ss)ss9©3G
Vstajenje.
Novo življenje vstaja v naravi. Počasi sicer in komaj vidno, prihaja pomlad, toda s tisto nepremagljivo mlado silo zavalovi to pomladansko gibanje preko vsega živega stvarstva. Leto za letom se obnavlja to tajinstveno vstajenje novega življenja in vzbudi tudi v človeku, ki še živi z vstajajočo naravo, nove življenske sile in moči. V ta na novo se prebujajoči svet pa zazvonijo velikonočni zvonovi radostno vest o največji in najmočnejši in za človeka najpomembnejši zmagi življenja nad smrtjo, luči nad temo, kraljevstva božjega nad kra-Ijevstvom pekla.
V tistem zgodovinsko najvažnejšem jutru prve velikonočne noči se je započelo čisto novo pomladansko gibanje v človeštvu, ki je brez glave in brez duha in brez Boga hrepenelo po odrešenju in življenju. In ta nova rast, ki korenini čisto v božjem svetu in vse svoje življenske moči črpa iz večnih življenskih vrelcev, se z vedno pomlajeno silo osvaja svet in v časih splošnega propadanja in vsestranskega umiranja vlije v izsušeno in trohnelo drevo človeštva svežih življenskih sokov. Pomlad vstaja v človeštvu in na vseh poljih človeškega udejstvovanja ustvarja ta od zgoraj prihajajoči duh novo, zdravo življenje.
Naš čas, ki le še premočno kaže tiste strašne znake umirajočega življenja, sme ravno v tem splošnem razkroju in propadu s tem večjim upanjem iskati tisto večnomlado življensko žilo, ki bo prenovila in poživila tudi njegovo okostenelo in zastarelo lice.
Že so vidni znaki nove pomladi v človeštvu. Revolucionarno vstaja predvsem mladina in vsi mladi po duhu ter hoče kar črez noč porušiti vse staro in postaviti nov svet in ustvariti novega človeka.
Mladina vstaja! Saj je to najbolj lastno mlademu človeku. Pa to mladinsko gibanje ni nekaj neurejenega, slepega in meglenega. Noče podirati, le zidati hoče na novi stavbi, postavljeni na božjih temeljih Odrešenikovih in po načrtih, nakazanih od vidnih namestnikov Kristusovih. Vsi trezno misleči gledajo v sve-tovno-obnovitvenih okrožnicah papeževih, polnih preroškega duha in gledanja, močan izraz tistega prvega svetovno-pomladnega gibanja, ki je že skozi 1900 let vedno z novo silo vstajalo v posamezniku in v narodih in obnavljalo že tisočletni triumf življenja nad smrtjo, pravice nad krivico, ljubezni nad sovraštvom.
Mladina se dviga in izganja ozkosrčnega duha sebičnosti in neomejene svobode, ki sta zanesla človeštvo- v vse bridke stiske in grenke krize današnjih dni. Kakor silen pomladni vihar gre skozi mladino zahteva po pravičnosti, poštenosti, bratstvu in ljubezni. Uporniškega duha, duha zanikanja in sovraštva, duha, ki v bogokletni prevzetnosti izpodkopava temelje in stebre vsega osebnega in družabnega življenja ter rodi nered in nemir, hoče novi, v Bogu prerojeni človek premagati. Zato pa z vsem mladim idealizmom hodi po strmi poti
ponižne podrejenosti in pokorščine, v bratski i složnosti ^ip širokosrčni človekoljubnosti do sončnil^išin skrivnostnega božjega sveta.
Le premočno prevladuje v človeštvu prazna zunanja kultura, ki pretirano neguje samo svoje telesno življenje in vidi ves smisel življenja v borbi za samo telesni vsakdanji I kruh, pri tem pa vedno bolj hira in zaostaja vsa duševna in duhovna rast. Ravno na tem neredu in nesoglasju med dušo in telesom, med pretirano skrbjo za zunanjost in zanemarjanjem notranjosti in poduhovljenja, se stara naš svet in samega sebe oropa duha in postaja čedalje bolj prazen in neduhovit. V to okostenelost in mrtvilo pa vdihava z božjim duhom napolnjeni in v sebi urejeni, iz Kristusa prerojeni novi človek novega duha, ki bo priklical novo pomladansko življenje iz njiv utrujenih kulturnih delavcev.
Naš čas je strastno zaljubljen v ta kos , zemlje. Zato ga pa tudi ves neuspeh in vsa !
gospodarska kriza spravlja do strašnega obupa. Postavil si je zlate malike na svoje oltarje, materieina posest mu je bila višek in zadnji cilj življenja. Slep je bil za vse vzvišene ideale duhovnega sveta. Zaril je svoje oči v zemljo, pa ni videl več neba. Tem močnejši pa se je iztrgal iz praznih duš klic po višjih ciljih, ki segajo visoko nad vso minljivo tostransko življenje in vabijo človeka v enostranski svet. Iz tega svetega idealizma delajo vsi gospodarstveniki in politiki, vsi vzgojitelji in učitelji, vsi, ki hočejo urediti svet in pomladiti človeško družbo.
Ko se bo tudi v letošnji Veliki noči obnovila v naših cerkvah skrivnost Kristusovega vstajenja, ki je pred 1900 leti postala začetek veselega, pomlajenega življenja v človeštvu, vstanimo z Njim tudi mi in z nami in v nas vse naše ljudstvo in vse človeštvo v srečnejšo dobo, polno Kistusovega velikonočnega miru.
—lp.
Mi na Koroškem.
Mladina imej besedo v velikonočni številki:
Pravijo, da je moderna — tudi slovenska — mladina samozavestnejša. Da se nerada ukloni in nerada molči, da nerada sprejema tuja mnenja. Prosto in odkrito nastopa s svojim svetom misli in nacorov. Brezpogojno, ja, brezobzirno se bori z« svoje ideje in ideale in pri tem ne trpi nobenih ugovorov. Morda prihaja to mladostno navdušenje zgolj iz premale izkušnje, morda vidi mladina, kako se v svetu uresničujejo misli, ki so se nekoč še zdele nemožne in nezmožne življenja. Morda je v tem odpor proti vsemu pretiranemu razumarstvu stare dobe.
Mladina si zopet išče tople domačnosti, domovine. Njeno slovenstvo ni nasilje in ne sovraštvo, zavest je nečesa brezizrazno lepega in svetega. Vriskaje prinaša v svoj svet vse narodno blago, po racionalizmu življenja in gospodarjenja minulih desetletij potisnjeno med staro šaro. Z novo, podvojeno ljubeznijo se oklepa narodne pesmi, narodne noše, običaja. In si zdi vsa srečna ob odkrivanju teh zakladov tisočletnega narodnega življenja.
Mladina išče verskega doživetja, želi religije duha in moči, hrepeni po življenju, prerojenem iz vere v moč, lepoto, celoto. Z večjim pogumom zastopa svoje versko prepičanje, lepši in mogočnejši se ji zdi Bog in zato ga skuša doživljati do dna duše. Kot bi se bala za svojo mladost in svoj mladostni idealizem,
da se ne razbije in razprši kot val ob skalnatih čereh vsakodnevnih razočaranj starega sveta.
To je tudi tvoja mladina, narod koroško-slovenski! Tvoja mladina, učeča se ob knjigah in ob delu z žuljevo roko. Sprejmi jo, kot je, saj je vsa tvoja, sad tvoje borbe! „Optimist sem glede bodočnosti koroških Slovencev*1 se je nedavno izjavil visok cerkven dostojanstvenik nekemu naših mož in opravičil svojo vero s tem, da je pokazal na doraščajoči slovenski rod. Kljub burji in viharju minulih desetletij je drevo naroda ostalo zdravo, ker je rodilo tolikeren sočen, zdrav sad. Vrzel medvojnih in povojnih let izginja, že dorašča nov rod duhovnikov, zdravnikov, narodnih učiteljev, gospodarjev in gospodinj. In najmlajša deca, ki trpi na šolskih klopeh strašno pomanjkanje duha narodne skupnosti in narodne zavesti, ker se jo polni s tujim duhom in tujim svetom? Ali ne bo nekoč tudi iz nje izbruhnila kot ognjen plamen vsa zatirana ljubezen do vsega domačega, slovenskega, katoliškega! Ne da se večno zatreti klic duše in klic zemlje!
Zato, narod koroško-slovenski, ne kloni glave v malodušju in obupu! Rajši poglej na mlade vrstve v svojih društvih, šolah, domovih in posluhni njihovemu velikonočnemu pozdravu! Tisoče mladih borcev vstaja liki črni vojski kralja Matjaža, da brani svojega in tvojega Boga, svojo in tvojo narodno zvest.
Po rimski konferenci. Še vedno se govori o njej in ocenjuje njen pomen. Izpadla je kot zamore izpasti posvetovanje zastopnikov treh držav, od katerih imata dve svoje posebne želje. Italija je hotela Madžarsko pridobiti za izjavo proti Nemčiji, Madžarska pa Italijo za izjavo revizije madžarskih državnih meja. Ostala je zato samo še srednja pot splošnega političnega in gospodarskega sporazuma. Po konferenci je imel Mussolini velik govor, ki je evropske duhove razburil močneje od konference. Izzvenel je kljub zatrjevanju miroljubnosti Italije v nekako prikrito grožnjo proti Franciji in Mali antanti. Na govor so se takoj oglasili francoski listi, češ da so s tem porušeni vsi mostovi in načrti sodelovanja podonavskih držav. Za Malo antanto je govoril čehoslovaški minister dr. Beneš, ki se je enako izjavil proti italijanskemu vplivu v Podonavju in naglasil kot edini izhod iz zagate, kamor je dovedla podonavsko vprašanje italijanska
diplomacija, sledeče točke: i. Avstrija mora ostati avstrijska. 2. V Avstriji se ne sme upeljati noben sistem, ki bi bil proti Nemčiji.
3.	Podonavske države so že dòvolj zrele, da ne potrebujejo nobenega varuha. 4. Nobena država ni tako močna, da bi zamogla drugim vsiliti svojo rešitev avstrijskega vprašanja. Vsaka pa je dovolj močna, da prepreči rešitve drugih držav. — Razvoj pokaže, ali Italija svojega stališča do Francije in Male zveze ni spremenila ali ne želi spremeniti. V negativnem slučaju se bo Podonavje cepilo in delilo naprej namesto da bi se zbliževalo in utrdilo.
Osnove bodoče avstrijske ustave. Do praznikov pričakujejo objavo nove avstrijske ustave. Med drugim bo predvidevala novo ime naše države, ki odslej nebo več imenovana republika, marveč „zvezna država Avstrija**. Pravice državljanov ostanejo neokrnjene. Omejena bo svoboda tiska, ostrejši bodo predpisi gledališčem, kinom in radio-po-
stajam. Namen omejitev je, da se zajamčita javni red in mir. Mladino se bo zaščitilo pred vsemi kvarljivimi vplivi. Zaščiteni bosta svoboda vere in svoboda vesti. V novi ustavi bo upoštevan tudi pred letom sklenjeni sporazum z Vatikanom, ki urejuje odnošaje cerkve in države v pogledu državljanske vzgoje.
Slike iz kulturnega boja v Nemčiji. -Narodni socializem prestopa prag Cerkve. V Porenju so duhovniki pod nadzorstvom, emisarji nadzorujejo njihove pridige. Državno urad-ništvo je moralo obljubiti, da se ne bo udejstvovalo v katoliški akciji. „Katholik“izMainza prinaša sledeče poročilo o nedavno v Berlinu se zgodivšem svetoskrunstvu: Med sv. mašo je nek mlad mož udrl do obhajajočega duhovnika, mu iztrgal kelih z hostijami in zdrobil hostijo s sramotilnim klicem: „Vi malikovalci"4! Po aretaciji je izjavil, da ga je h temu strašnemu zločinu dovedlo čitanje brezbožnih knjig, tako neke knjige vodje hitlerjanskega zunanjepolitičnega urada. — Iz drugih krajev Nemčije poročajo, da hitlerjanci ovirajo vernike pri obiskovanju cerkva in jih silijo, da se udeležujejo protestantovskih obredov. — Uboga Nemčija!
Mladina vstaja!
Na fantovskem voditeljskem tečaju! Štirideset zagorelih fantovskih obrazov, osemdeset v tihem navdušenju rastočega idealizma gorečih lučk v fantovskih očesih, štirideset za Boga in narod utripajočih fantovskih src. Štirideset apostolov narodnega opitimizma, delavcev ob kolovratu narodne zgodovine.
Vstal je eden iz njihovih vrst: Mladi smo in naša je bodočnost. Iz molitve, prijateljstva in izobrazbe se pripravljamo nanjo. Na skalo bodi postavljena zgradba mladostnega hotenja, da bo kljubovala viharjem dneva, iz rezanih kamnov bodi zložena in urejena. Novo življenje hočemo nositi svojim doma, v prosti fantovski besedi jim bomo govorili o soncu in senci, o resnici in zablodi. Da bo spet toplo na naših koroških tleh.
Tako smo prisegali: „Cerkev ni moda, ki. menjava z letom. Zlata nitka je v tisočletjih človeških zablod humanizma, prosvitljenosti, svobodnjaštva, mrtvih bogov tega sveta. Duhovna sila je, svetilnik, ob katerem se palijo nočne vešče, na katerega se ozirajo blodeči mornarji sveta. Kvas zemlje in njenega rodu je, veličasten diktator ljubezni in pravice. — V njej najde novi človek moderne dobe svoje izgubljeno ravnotežje, ravnovesje med krikom izmučenega telesa in izstradane duše. Tod najde zlato not med seboj in bližnjim, med seboj in Bogom, med razglašeno posvetnostjo in svetniško harmonijo, med nično tostranostjo in večno onostranostjo. Da postane zopet cel človek z dušo, srcem in telesom, izoblikovan in izobražen, dojemljiv za pravo narodno pro-
sveto. — Iz nje bo mladina iskala zlate srednje poti tudi v borbi za vsakdanji kruh, pot med tvojim in mojim premoženjem, med nasiljem kapitala in ponižanim delom. Pravično bo delila sadove delavcu in posestniku. Podpirala bo pravično borbo za obuboženega, razlaščenega delavca, da bo kruha zanj in za njegove ne samo za danes in jutri. — Na strani tistih bodo njene simpatije, ki bodo skušali urediti nov družabni red za po sebični strasti in nasilju mogočnežev razbičani in razdvojeni rod. Da vstane spet božja oblika naroda, družina stanov, povezanih po novi, prerojeni nravnosti. — Ne bo nam nikak vzor država krvave diktature ali država gnile samovlade ljudstva, ne država gospodov in ne država sužnjev. Ideal nam bo država kot vrhovna urejujoča in stanove povezujoča sila, država zaščitnica pravice in ljubezni, krušni oče svojih državljanov. — Spoštovali bomo državo, ki bo čuvala in branila tudi samobit svojih narodov in zavračala poizkuse izmaličenja narodovega obraza; ljubili bomo državo, ki bo tudi svojim narodnim manjšinam jamčila njihovo narodno posebnost.14
To je vsebina voditeljskih dnevov v Celovcu. Kar so mlada srca doslej slutila in želela brez besed, je postalo odslej zavestno hotenje in stremljenje, program slovenske mladine na Koroškem. Po letih nadaljne poglobitve bo to program slovenske manjšine v deželi, stari in vendar nov. Slomšek, Einspieler, Krek, kateri slovenskih sinov bi vrgel na nje kamen! Kdo bo torej obsodil mladino, ki hoče presti zlato nitko slovenske zgodovine naprej!
Še nekaj: Ob koncu voditeljskega zborovanja je mladina pozdravila s posebnim pismom tudi zveznega kanclerja, voditelja naše države, in se mu zahvalila za njegove možate besede, ki jih je na beljaškem zborovanju govoril v prilog narodni manjšini in njenemu delu za ohranitev narodne samobitnosti.
Pravijo, da je treba Veliko noč, praznik Vstajenja, najprej doživeti v svoji notranjosti, da se ti potem zdi lepa in praznična ob zvenenju velikonočnih zvonov in vstajajoči naravi. V svoji notranjosti jo mladina doživlja vedno bolj in to vam jamči, da ne bo omagala pod križem trde borbe za svoj narodni obstoj, ro.
DOMAČE NOVICE ||
Žihpolje (Cerkveni shod). Na belo nedeljo dne 8. aprila se vrši pri nas prvi letošnji cerkveni shod s sledečim sporedom: ob 7. uri prva sv. maša, nato pridiga. Po prihodu procesije iz Sel se vršita zapored dve sv. maši, nato slovesna božja služba. Popoldne ob Vi na 3. uro kratka pridiga, pete Marijine litanije in blagoslov. Priložnost za spoved je na predvečer in na dan shoda začenši od 6. ure zjutraj. Vabljeni vsi častilci Marijini!
PODLISTEK
Louis Goloma:
Lovec na srne.
V Mehiki, kjer je priroda tako radodarna s svojimi darovi, se nahaja mestece Huacana, glavni sedež Michoaeanske pokrajine. V njegovi okolici žive potomci Spancev in Indijancev, ki lavno zaradi te radodarnosti matere zemlje žive brez velikih skrbi in so pri tem priprosti, gostoljubni, plemeniti in hrabri.
Koncem 1. 1868 je obiskal novi michoacanski nadškof najprej cerkvico sv. Janeza v Huacani. Preprosti prebivalci so se v množicah zgrinjali v mestece, eni peš, drugi jež, vsi pa v/.radoščeni kakor majhni otroci, da bodo mogli videti nadškofa, za katerega je vsak nosil seboj kak darček.
Nadškof jih je sprejel kakor svoje otroke in bil ganjen nad njihovimi darovi, ki so jih stali, kakor je vade!, mnogo žrtev. Ker so bili tako ubogi, njihovih darov ni mogol sprejeti, a v skrbi, da s odklonitvijo ne bi ranil njihovega občutljivega srca, se je domislil in jih prosil za malo sadja, ki ga je bilo tamkaj v takem izobilju, da je bilo treba po njem samo stegniti roko.
Nekega dne potem, ko je bil prelat delil sv. birmo, je v bližini opazil pohabljenca, ki je potrpežljivo čakal, da bi z njim govoril. Nadškof ga pokliče k sebi in ga začne izpraševati o njegovem znanju v veronauku, nato pa mu uljuduo de:
„Odkod si prišel, moj sin?“
„Oče,“ odgovori hromeč, hoteč s tem nagovorom izkazati škofu svojo otroško ljubezen, »prišel sem z gore, petdeset milj daleč od tod.“
„A kako si prišel semkaj?"
rNa mezgu."
„Ali si oženjen?"
»Vdovec sem z dvema majhnima hčerkama,
oče.“
„A s čem se pečaš?"
„Lovec sem, oče."
„Ti lovec?" se je čudil prelat in premagoval smeh.
„Da, oče," je resnobno odgovoril hromeč.
„In kaj pa loviš?"
„Srne.„
„Srne? Toda, človek božji, saj to ne more biti!" de prelat, ne vedoč, ali govori z blaznikom ali lažnjivcem. A njegov sum se je hitro razpršil in prevzela ga je napeta radovednost, ko je hromeč skomignil z rameni in dejal:
»Seveda ne bi moglo biti. če ne bi mi pomagal nebeški Oče."
Presenečen nad tem odgovorom ga je prelat prosil, naj mu pripoveduje o svojem življenju.
»Vaša milost," začne nato hromeč s preprosto resnostjo, »kakor sem vam malo prej rekel, sem vdovec — tega je zdaj že več let — in imam dvoje deklic. Dueve, ki mi jih daje Bog, preživljam na tule način: Zjutraj zarana vstanem, pomolim k nebeškemu očetu, potem pojem, kar mi otroci pripravijo in nato odlezem na piano. Komaj se
Borlje v Zilski dolini. (Novi župnik.) Na dan sv. Jurija, znanilca lepe pomladi, je prišel na tihem, kakor je njegova pobožna navada, naš novi č. župnik Jožef Kukačka. Je rojen Čeh in po našem se pravi Kukačka kukavica. Da bi nam prinesla sreče in veselja! Došel je na svoj rojstni dan. Z veliko ganlji-vostjo smo brali v „Koroškem Slovencu44 slovo od njegovih faranov v Kloštru. Imenovali so ga slovenskega župnika arlskega, globoko pobožnega in radodarnega. Kako srečni smo, ko vemo, da biva sedaj med nami župnik-svetnik, ki moli noč in dan za nas!
Žitara ves (Občinska seja). Po razpustu socialistične stranke je naša občina izgubila svojega župana. Njegov namestnik je zato otvoril zadnjo sejo in prešel na dnevni red, ki je štel kar 32 točk. Šolski proračuni za Št. Primož, Žitaro ves in glavno šolo v Velikovcu so bili odobreni. Kočljiva je bila točka odobritve občinskega proračuna, v katerem je zabeležena kot primankljaj svota 41.000 šil. in bi v svrho kritja bilo potreba pobirati 281% doklado. Dovolilo pa se je samo 250%, zaostanek se krije z iztirjatvijo zaostalih doklad, ki znašajo za lani preko 24.000 šil. Ta ogromna svota bi lahko krila vse dolgove, popravile bi se vse občinske poti in občinskim ubogim bi ne bilo treba trpeti pomanjkanja. Glavni izdatek so bolniški stroški v bolnišnicah. Samo v norišnici je stalno 5 do 6 oseb in dve osebi v hiralnici. Za 4. četrtletje samo je morala občina plačati preko 4200 šil., torej letnih 20.000 šil. Kje so ubožne podpore in še drugo! Za tekoče leto se predpiše davek za vsakega prvega psa 2.— šil., za vsakega na-dalnjega šil. 10.—. Pse naj se zanesljivo javi do 15. majnika občini, sicer se zapade globi 10.— šil. — Občinska pot od državne ceste preko Malčap v Mlinče se popravi, ker je zelo potrebna. Svoječasno predpisani cestni prispevek raznih posestnikov in voznikov se nekaterim popolnoma črta, drugim zniža, ker so zato dani pogoji. Požarni hrambi Selo-Breg se dovoli podpora v znesku 250.— šil. Prireditev zbirke za proslavo spomina vojnih žrtev se vsled krize opusti, podpora iz občinske blagajne se ne dovoli. Prošnja za podporo se reši ugodno dvema najpotrebnejšima prosilkama, ostalih sedem se zavrne. Posebno pozornost vzbudi prošnja za podporo moža, starca 77 let, očeta menda 300 otrok, do katerega njegovi otroci nimajo sočutja in ga puste trpeti pomanjkanje. — To je žalostna slika obč. gospodarstva in krivo je na tem to, da se večina ljudi ne zaveda, da je v mladosti treba skrbeti za starost.
Bistrica v Rožu. Pogreša se bivši tovarniški delavec Gregor Jerolič, pd. Ferjancev na Polani, 65 let star, približno 170 cm visok, šibke postave. 13. t. m. je kakor vsak dan šel k sv. maši, videli so ga še ob naraslem potoku Bistrici. Od tega časa pa od njega ni sledu.
malo oddaljim od svoje kočice, je že tu srna, za katero sem bil molil. Ustrelim jo; deklici prihitita in jo vlečeta domov. Za meso in kožo utržimo toliko, da moremo živeti."
Nadškof je bil nad preprosto zgodbico ganjen in je želel, da bi hromeč pred njim ponovil . molitev, ki jo vsak dan moli za srno, a ta se je branil, češ, da ga je sram.
»Toda, moj ljubi sin, saj to molitev vsak dan govoriš pred Gospodom!"
»Seveda, oče; a te molitve se nisem naučil iz knjige in me je tudi nihče drugi ni naučil."
»Pa te vendar prosim, da mi jo poveš," je rekel vljudno prelat.
»No, oče, ker tako zelo želite, vam jo zdaj povem. Ko v svoji hišici pokleknem, pravim takole: Ljubi Gospod in Bog. Ti si mi dal ti deklici in Ti si dopustil to mojo bolezen, da ne morem hoditi. Skrbeti moram za svoje otroke, da Te ne bi žalili. Ljubi Oče nebeški, pošlji srno blizu moje koče, da jo morem ustreliti in bo tako družina preskrbljena."
Nadškof je pozorno poslušal in se čudil, bedni hromeč je pa preprosto dovršil:
»To je moja molitev, oče; in ko odmolim in se vlečem na piano, sem gotov, da bom našel, za kar sem prosil nebeškega Očeta! V teh dvajsetih letih odkar ne hodim kakor drugi ljudje, mi ta pomoč še nikdar ni bila odrečena, ker je Bog, v katerega zaupam, tako milostljiv."


/ fr
$ zéQwnòmtttàécé
jum$wter binati*'. Die fiate, òk Srete, die Stimi. SrdbUbsaubre Ittaóeb
mitATJi, PUfSHunómit IMI
Nekaj vaščanov je siedilo po isti poti in ti so videli, da je bila brv žrez Bistrico zlomljena in delno odnesena. Bržkone se je torej Jerolič ponesrečil na brvi in padel v deroči potok. Oregor Jerolič je bil globoko veren in svojemu narodu udan, udeležil se je tudi zadnjih duhovnih vaj v Selah. Župne urade ob Dravi naprošamo, da v slučaju, ako voda naplavi mrliča z gornjim popisom, blagovolijo sporočiti župnemu uradu v Svečah.
Železna Kapla (Čebelarski shod). Na Jožefovo so se zbrali člani tukajšnje čebelarske podružnice k večjemu shodu. Predsednik g. Prušnik je po otvoritvi podal poročilo o poteku občnega zbora deželne zveze in nato predaval o čebelarskih vprašanjih tako o hranitvi čebel, obnovitvi satovja in matic ter o praktičnosti panjev — Žnidaršičev. Podpredsednik Luka Kogoj je orisal razvoj družine v panju in njenih boleznih. Čebelar Karl Ringelnik je omenil važnost kmečkih panjev za ojačenje medičarjev in nato predlagal čebelarski izlet koncem aprila v Korte, kar so navzoči veselo Pozdravili. Termin izleta bo razglašen na zadružni tabli pri Kollerju.
Vogrče. Kdo bi bil mislil, da bo iz Matevža Kučeja, tega pred leti tako hudomušnega in nagajivega fanta, kedaj kak mojster. Fara ga je poznala le po njegovi mladostni nagajivosti, fantje so ga cenili kot veselega prijatelja. Sedaj pa je postal tesarski mojster in je zaposlen Pri celovški firmi Brodnig. Pokazal je, da ima še eno hvalevredno lastnost: veselje in vztrajnost do dela. Zato mlademu mojstru prisrčno čestitajo — vogrški fantje.
Žitara ves (Razno). Minulo neurje je Povzročilo poplave kot v 1. 1926. Bela je opla-vila vso pripravo za postavljanje Miklavčevega jezu ter vse tam nahajajoče se orodje in odplavila stari jez. Tramovje je porušilo Miklavčev most, zemlja pa je zasula železniško Progo. Trpela je državna cesta. Zasluga cestne uprave je, da je s pravočasno stražo preprečila popolno porušitev mostu. Mnogo zemlje to odplavljene, vodna struga v vas Goriče je razdrta, 20 mlinov je brez vodne sile. Udrla je končno voda tudi v nekatere hiše in kleti. — Pred par dnevi je obiskal Miklavčevo lastnik dr. Steinacher v spremstvu glavnega prokurista g. Maier-Kaibitscha in soproge. In še eno novico: naši pevci se pripravljajo na nastop v Železni Kapli.
Hodiše (Roparski umor). V noči na 16. marca se je v Ležbah pri Hodišah zgodil grozen zločin. Ravno osem dni prej je prodala gluha vdova Uršula Šelander, pd. Mavhlarca, svoje posestvo, ker sama ni mogla več gospodariti, domačinu iz sosednje vasi. V usodni noči jo je v hiši nekdo napadel, da jo izropa, ž^ena se je branila in napadalec jo je hudo ranil. Na hlapčev klic so prihiteli sosedje in našli Ženo nezavestno, rešilni avto jo je takoj odpeljal v Celovec. Orožniki vodijo temeljito Preiskavo, prvi sum je padel na hlapca samega, ki je obenem njen brat. Upamo, da se zločin diniprej razjasni. Od denarja manjka okoli 1000 šilingov, drugo se je našlo. Z žrtvijo sočustvuje vse. Umrla je kmalu po prevozu v bolnišnico, v četrtek dne 22. t. m. se je vršil njen Pogreb ob velikanski udeležbi. Ker je bila rajna verna katoličanka in zavedna Slovenka
ter dolgo časa članica „Zvezde“, jo je spremljalo tudi društvo in njegov moški zbor ji je zapel v slovo. N. p. v. m.
Štefan na Žili. (Veličasten pogreb ponesrečenega delavca.) Predzadnji četrtek se je v kamnolomu na Vetrovem pri Brnci nenadoma zrušila skala in pokopala pod seboj delavca Janeza Koller iz Kazaz v Štefanski fari. Sodelavec Matej tudi Zilan, se je rešil s hitrim skokom na stran. Mladi Koller bi moral ravno prevzeti malo posestvo od svojega očeta. Zapušča mlado ženo Franco s tremi malimi otroci, četrti pa je na poti. Pogreb nesrečne žrtve je bil nadvse veličasten. Pri odprtem grobu so iemali od rajnega slovo domači župnik Pelnarž, nadalje inženjer zilske regulacije iz Šmohora ter še dva druga. Pogreba so se udeležili še gasilci, učiteljstvo z šolarji, orožniki in financarji. Domači zbor iz Štefana in Gostinje vesi pa je zapel v slovo.
Bače ob jezeru. V pondeljek 12. t. m. smo pokopali staro Jerutovo mater. Dosegli so častitljivo starost 94 let in bili menda najstarejša žena v občini. Zapustili so tri hčere, 14 vnukov in 18 pravnukov. Bili so prava naša mati, nadvse priljubljena povsod. Večkrat so romali peš na Brezje in Višarje, bili celo v italijanski Padovi. Počivajo naj mirno v domači zemlji!
Drobiž. Socialni minister je imenoval dosedanjega vodjo obrtne in kmetijske bolniške blaganje g. Burdo za komisarja deželne bolniške blaganje. S tem je združitev socialnih zavodov v deželi domala izvršena, pospešilo jo je pomankljivo staro vodstvo. — „Fr. Stimmen“ in „Bauernzeitung“ prinašata v minulem tednu v dopisu iz Bekštanja poročilo občinske seje, na kateri se je volilo župana. Naši odborniki so prišli na sejo z znaki domovinske fronte, kar je izzvalo ogorčenje landbundovcev in tudi člana Heimatschutza. Slednji je izjavil: „Z narodnimi izdajalci nočem sodelovati!1* Slučaj pri seji in način poročila kaže, kako je gledati položaj v deželi. — Delavec Karl Thell je na otoku Baškega jezera z nekim kumpanom vlomil v tamošnjo vilo g. e Teltschitz iz Celovca. Orožnik ga je pravočasno aretiral, tovariš je odnesel pete.
NAŠA PROSVETA
Mlada Velika noč.
Narava se vzbuja, sokovi se dvigajo, življenje vstaja; na polju, v gozdu, po travnikih zeleni, na vrtu se javlja mlada rast in mlade, sveže moči napovedujejo vigred, dobo* življenja. Vstajenje v naravi!
Velikonočni zvonovi pojo: Zveličar gre iz groba, zapoj veselo, kristjap! Premagana sta smrt, trohnoba in novo, božje življenje se pretaka po naših žilah. Gospod je umrl za nas in zato smo božji narod. Velika noč je rojstni dan novega človeka, praznik vseh, ki z vstajajočim Zveličarjem vstajajo v čisto, mlado življenje. Vstajenje v nadnaravi!
Fantje-voditelji! Po tečaju ste se vrnili domov s polnim srcem, močno voljo in visokimi cilji. Dva dni ste razmišljali, iskali, se pogovar-zali in začrtali pot v vstajenje naše mladine in z njo naše manjšine. Ostane naj vam najprej
zavest: mladine ne bo rešila sijajna organizacija, ampak izbor fantov, elita, ki bo žrtvovala, delala, nesebično ustvarjala, zbirala, dvigala in molila. Mladinsko gibanje rabi najprej discipliniranih, za svoj visoki poklic vzgojenih, požrtvovalnih čet.
Mladi voditelji morajo imeti predvsem izredno tenek čut za pravičnost, da se z moškim pogumom upro vsakomur, ki zahteva kaj neupravičenega ali dela krivico. Imeti morajo modrost in previdnost, ki se ogiblje vsake skrajnosti. Mladi voditelji morajo poznati najizdatnejše sredstvo zasebne in socialne obnove: globoko versko življenje. Najprej morajo biti usmerjeni v oblikovanje osebnosti v sebi; rasti morajo v apostole božjega in narodnega navdušenja.
In kaj je naloga mladinskih voditeljev: zbirati naše mlade vrste po naših vaseh, izobraževati šoliodrastlo mladino, dvigati njeno miselnost, razgibati vse naše mlade moči in s pomočjo mladine vzbujati, utrjevati in navduševati ves slovenski narod na Koroškem za vzore krščanskega in narodnega mišljenja in življenja, za politično in gospodarsko vzajemnost in združenje, za stanovsko skupnost; ohraniti po mladini vse ljudstvo dovzetno za vsako dobro misel, sposobno za zdrav napredek na vseh poljih; čuvati in gojiti vse dobre lastnosti v narodu, zatirati in sovražiti neznačajnost, sebičnost, koristolovstvo, nepravičnost in vse slabe strani, to je poklic mladih naših voditeljev, udarnih čet našega narodnega preroda.
Velikonočna skrivnost, da bi jo dojeli vsi naši fantje voditelji! Po njih postane potem obraz našega naroda lepši čistejši, zopet bolj slovenski. Poduhovljeno, vseh slabosti in pokvarjenosti očiščeno, lepo in mlado slovenstvo je vendar naš cilj, da bo naš narod zopet čist, kakor je lepa in čista in mlada naša zemlja v jutranjih žarkih vzhajajočega sonca. V tem, fantje, vam veljaj naš velikonočni pozdrav!
—k
Prireditve in koncerti na velikonočni pondeljek: Društvo slovenskih diletantov v Borovljah priredi pri Cingelcu v Glinjah ob 3. uri pop. tridejansko igro „Za čast in kri“. Nastopijo tudi pevci. — Društvo „J e p a“ v Ločah ponovi ob %3. uri pop. v dvorani pri Ročičniku igro ,,D e k 1 e z b i s e r i“ in vabi svoje prijatelje. — Isti dan se vrši ob 3. uri pop. v dvorani Narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu velik pevski koncert zborov iz Vogrč, Grebinjskega Kloštra, Št. Petra in Škocijana, ki nastopijo posamič in skupno. Razim petja še dve burki „Brez za-jutrka11 in „Piskrovez“. Opozarjamo na prireditev vso okolico. — Na velikonočni pondeljek se vrši pevski koncert v Železni Kapli. Vrši se v kinodvorani, začne ob 1. uri pop. in nastopijo na njem zbori iz Dobrle vesi, Št. Lipša, Globasnice, Žitare vesi in Železne Kaple. Pridite! — Na belo nedeljo je pevska slavnost v Švečah. Začetek ob 3. uri pop. pri Adamu. Nastopita moški in mešani zbor. Na sporedu je 20 pesmi in govor. V petju je naša vera, ki nam vliva pogum in veselje. Zato dobrodošli, prijatelji slovenskega petja!
Stran 4.	KOROŠKI SLOVENEC	Štev. 13.
		
GOSPODARSKI VESTNIK
Gojimo (kaninske rasiline!
Kritični časi, ko nimamo cvenka, da si kupimo perilo in obleko, zahtevajo nujno, da si kot nekdaj tkamo perilo in obleko sami. Tkalni stoli in kolovrati še počivajo na podstrešjih in težko čakajo, da jim zopet odmerimo delokrog. Na podstrešju jih preluknjavajo črvi in jih uničujejo. Brez dvoma bi jim bilo ljubše, da služijo svojemu namenu. — Mlatilnice in motorje smo si nabavili. Zmlatili smo že poleti čež sonce ali smo končali mlatev v enem ali par tednih pozimi. Posebno ženske sedaj v zimskem času nimajo prave zaposlitve. To zmanjšuje gotovo izplačljivost naših kmetijskih obratov. Pa je tudi dosti kočarjev, ki imajo mnogoštevilne družine, ki pa ne morejo najti pozimi izven hiše nobene zaposlitve. — Da bomo mogli zopet kaj obleči, četudi nimamo cvenka v žepu, da bodo imele naše ženske pozimi zopet dela in da bodo naši kmetijski obrati zopet rentabilni, pridelujmo tkaninske rastline kot pred par desetletji! — Spominjam se, da mi oče, dokler nisem šel v šole v mesto, nikdar ni kupil perila. Za vsak dan in tudi za praznik smo na kmetih nosili domače platno. Tudi za praznike so tu in tam oblačili dečke v „cvil-haste“ hlače. Mar so sedaj boljši časi, da se oblačimo gosposki? Industrijsko blago za obleko in perilo nas še nikakor ne dela gospode, pač pa nam prazni žepe in nas obužava. — Bodimo ponosni na naš kmečki stan, ki se lahko sam preživlja in tudi oblači s svojimi pridelki in izdelki, kar ni mogoče nobenemu drugemu stanu. Zato se ne sramujmo svojih proizvodov in izdelkov iz teh! Na ta način bo šlo veliko manj denarja iz našega kmetijskega obrata in ta denar bo ostal za draga plačila.
M. A.
»Kmetovalec4*, petdesetletnik. Prvega tega meseca je preteklo 50 let, odkar je izšla
1.	številka tega uglednega kmetijsko-strokov-nega glasila. »Kmetovalec14 v teh dolgih letih ni vplival samo na razvoj kmetijstva v Sloveniji, ampak v veliki meri tudi na razvoj na Koroškem, saj je imel pred vojno na Koroškem častno število naročnikov. Tedaj je bilo slovensko kmetijstvo še zelo slabo razvito in je največja zasluga »Kmetovalca41, da je slovenski kmet dosegel v pogledu kmetovanja stopnjo drugih kulturnih narodov. List prinaša poleg strokovnih člankov in spisov tudi navodila, nasvete in odgovore na vprašanja z vsega področja kmetijstva. Jubilejna številka je izšla na 56 straneh v lepi novi opremi. Naroča se pod naslovom:	Kmetovalec, Ljubljana,
Novi trg št. 3, Jugoslavija, in stane za inozemstvo 35 Din. Toplo ga priporočamo vsem našim naprednim gospodarjem!
Pogodba o socialnem zavarovanju med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsaka država ima interes, da ščiti svoje državljane, posebno državljane nižjih slojev. Zaščito pa /.amore izvajati le nad onimi, ki bivajo v njenih mejah. Onim državljanom, ki so šli po zaslužku v inozemstvo, zamore nuditi zaščito in podporo le posrednim potom. V kolikor niso delavci in nameščenci tujega državljanstva zaščiteni po mednarodni tozadevni pogodbi, si pomagajo države s tem, da sklepajo medsebojne pogodbe. Taka pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo je stopila v veljavo z novim letom. Ta pogodba predvideva najprej enakopravnost državljanov druge pogodbene države glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja ter provizijskega zavarovanja pri bratovskih skladnicah (Bruderladen). Državljanom druge pogodbene države sc nudijo glasom pogodbe iste dajatve iz bolniškega in nezgodnega zavarovanja kot lastnim državljanom in sicer vsem industrijskim in poljedelskim delavcem in nastavljencem. To velja ne samo tedaj, ako bivajo v državi, v kateri so bili nazadnje uslužbeni, temveč tudi tedaj, če prebivajo v obmejni coni druge pogodbene države. V slučaju potrebe ne ovira celo bivanje v drugi državi izven obmejne cone in mora blagajna nuditi vso ugodnosti, ki jih ima zavarovanec v tej državi sami. Vrniti pa se mora, čim mu razmere dopuščajo, v državo, kjer je bil najzadnje zavarovan. Nezgodna renta se izplačuje tudi za slučaj, da biva zavarovanec v drugi pogodbeni državi. Službena leta se pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju kot pri pro-vizijskem zavarovanju pri bratovskih skladnicah šte-
ejo kot pri socialnih dajatvah sploh. Pri penzijskem zavarovanju pa morejo jugoslovanski državljani, uslužbeni v Avstriji, dokupiti kvečjemu tri leta, ako vplačajo tozadevne prispevke z obrestmi in se javijo najkasneje do 30. junija t. 1. — Ta pogodba ne rešuje vprašanja starostne podpore (Altersiursorgerente), ki jo dobivajo industrijski delavci z 60. letom in posli z 65. letom. Toraj jugoslovanski državljani, v Avstriji uslužbeni, ne dobijo starostne podpore, četudi se pobira starostna doklada k bolniškim prispevkom. Glede brezposelnega zavarovanja izjavljata Jugoslavija in Avstrija, da bosta enako postopali z državljani druge države, vendar pogodba ne navaja tozadevnih natančnejših določb in ostane zato zaenkrat neizvedena. — S pogodbo sta se obe državi močno zbližali. Obenem je pomagano številnim avstrijskim državljanom, ki so zaposleni v Jugoslaviji, in mnogim Jugoslovanom, ki bivajo v naši državi.
Sejmi v aprilu: 3. Malošče, 4. Beljak, 4. Velikovec, 5. Celovec, 9. St. Vid ob Glini, 11. Velikovec, 18. Velikovec, 19. Celovec, 23. Djekše, 23. Grebinj, 2. St. Janž na Mostiču, 25. Velikovec, 26. Celovec.
Kose so, kakor nobeden drugi predmet, stvar zaupanja. Že leta opozarjamo na to, da je „2-Rinder-Senseu firme J. M. Offner, Wolfsberg na Koroškem, eden najboljših izdelkov. Preteklo leto je dobila tvrdka poleg mnogih naročil tudi veliko zahvalnih pisem od strani kmetov; iz tega sledi, da zadovolji kosa v ravnini kakor v gorah. Pri izdelavi se tudi res pazi na to, da kosa dobro reže, da ima pravilno oblito, širino in ploskev. Tvrd' a ima že izza predvojnega časa veliko odlikovanj, v zadnjih letih pa je dobila še naslednja: zlato medaljo Barcelona 1929, zlato medaljo Pamiers 1930, veliko na-; grado iz Foixa 1930, zlato medaljo \Vels 1932, priznalno diplomo inomoškega velesejma 1932, zlato medaljo Ried 1933. Današnji številki je priložen prospekt z naročilnico in upamo, da se je bodo naši čitatelji radi po-služili. ker bodo s kosami kakor doslej gotovo izredno zadovoljni. Sedaj ima tudi že večina trgovcev „2-Rinder-Sense“ v zalogi, da je nabava tem lažja, ako pa je nima, jo zahtevajte!
Celovški trg. Pšenica	26—28,	ječmen
17—21, sladko seno 8—10, kislo 6—8, enako slama, grah 80—1.20, enako leča, krompir 14—18, zelje 40—60, repa 20—30, goveja mast
4.—4.40, sirovo maslo 3.40—5.-, prekajena slanina 4.-, svinjska mast 2.40—2.80, smetana 2.40-4.-, jajca 8—9,	kokoši 2.60-4.-, drva
trda 4.—5.-, mehka 3.—4.- šil.
8 RAZNE VESTI j
Največji daljnogled sveta pripravljajo. Američani pripravljajo na gori Mount Wilsonu, kjer se nahaja zvezdama, velikanski daljnogled, ki naj zvezdoslovcem odkrije skrivnosti božjega stvarstva v vsemirju. Samo leča bo imela premer 5 m. Vlivajo jo najboljši izvedenci in bo gotova šele v osmih mesecih. Za zrcalo so vzeli posebno steklo, na katerega mraz ali toplota ne vplivata. Z zanimanjem pričakuje javnost dneva, ko se bo novi daljnogled prvič ozrl proti zvezdam in odkril svetu nove tajne vesoljstva. — Čudno, kaj človeka toliko miče, da bi z najrazličnejšimi pripomočki predrl nebesno modrino in odkril doslej nepoznani velikanski svet.
Največji demanti sveta. V Kapstadtu so ta mesec našli 725 karatov težak demant, ki je četrti med največjimi demanti sveta. Da bo razumljivo, kako velik je ta demant, naj omenimo, da tehta demant v velikosti graha 5 karatov. Največji demant so našli leta 1893 v južni Afriki in tehta skoro 800 karatov ter je modrikasto bele bartve. Najznamenitejši demant pa je »Kohinoor44, ki se nahaja v angleški kraljevski zakladnici. Vrednost diamantov za-visi od velikosti, barve in oblike. Brusijo jih v demantni brusilnici v Amterdamu, kjer imajo za to posebne priprave. Brušenje traja več mesecev.
Ženske in kino. Da ženske rade padejo •vsled ganotja ali strahu v nezavest, je znano. Tako se je lani pripetilo v nekem kinu v Filadelfiji, da je mnogo žensk padlo v nezavest, ko je nek znani ameriški pevec pel kubansko ljubavno pesem. Rekord pa je dosegel neki pariški kino. Tam je godba igrala neko Schubertovo serenado, medtem pa so na platnu kazali operacijo slepiča z vsemi podrobnostmi. Posnetke so napravili v pariški bolnišnici. V zadnjih 14 dnevih je med predstavo izgubilo zavest 280 žen. Ravnatelj kina je zato nastavil posebne bolniške strežnice, da kar čakajo na posamezne katastrofe.	___
Človek kmetuje že 20.000 let. Znanost pripoveduje sledeče: Pred več desettisoč leti so1 Evropo pokrivale ogromne ledene mase. Nad ozemljem Francoske in Angleške je ležal debel led, po katerem se je odtakala ilovnasta rumena voda v Severno morje. Ni bilo ne Jadranskega in ne Severnega morja in tudi o Sardiniji in Korziki ni bilo sledu. Ledena doba je tra-1 jala več tisočletij in ustvarjala težke življen- : ske pogoje. Rastlinstvo in živalstvo je uspevalo samo na jugu. Na jugu Francoske in Nemčije najdemo sledove nosorogov, mamutov in severnih jelenov. Človek je tedaj prebival v * votlinah, ki jih zasledimo poleg na omenjenem tudi še na Hrvaškem. Preživljal se je z lovom. Šele pred 20.000 leti se je otajal zadnji led in Evropa je dobila današnje obličje. Pokazala se je rodovitna zemlja in iz lovca je postal človek-kmet. Ugodnejše podnebje mu je omogočilo boljše življenje in pospešilo razvoj kmetijstva.
Najbogatejši mož na svetu je nedvomno i nizam hajderabadski v Indiji, ki ga cenijo na ; najmanj 100 milijonov funtov šterlingov, to je ! okroglo 2 milijard šilingov. Njegovo imetje pa ! predstavljajo v glavnem od vrha do tal z dragulji in dragocenimi kovinami napolnjene zakladnice. Sploh si je vzhod navzlic vsem kri- ! zam znal ohraniti vsa svoja bogastva, kar velja tudi za Japonsko, koder število milijonarjev narašča. V starem svetu pa se milijonarji vedno bolj redčijo. Nič boljše ni v Ameriki, kier so od nekdanjih stotin milijonskih bogatašev nedavno našteli le še dvajset pravih milijonarjev.
Srebrna poroka. — Miha: »Že 20 let delam pri istem gosnodanu." Muha: »Jaz pa 25 let.“ — Miha: »Kako to?“ Muha: »Prihodnji teden bom praznoval srebrno poroko.44
Striček svojim mladim znancem. — Za veliko noč. mladi pniatelji, uganko za vaše bistre glavice. Naš narod star je težkih tisoč let. naš narod moder je kot kralj Matjaž. Rad skriva svojo modrost v kratke rečenice ali pregovore. Razberite njegovo modrost s tem, da k naslednjim črkam dostavite namesto pik druge črke: V. A. E. U. V. J. — Nove črke najdete v besedici „s kesom". Pet pravilnih rešitev bo nagrajenih, rešitelji objavljeni. Pozdravljeni!
Za tiskovni sklad so darovali. Schaller Janko, Škofiče, 5; Zdovc Rudolf, Goselna vas, 1; N. N. 10; Wiegele Marija. Pera va. 1 : Pasterk Jurij, Lobnik, 1; I. B. Hafner, Celovec, 1'50; Hranilnica in posojilnica v Borovljah 30; Medved Marijana, Beljak. 1; Potočni'- Julka, Žužalče. 1; Fr. Ks. Meško.^ Sele, 2-50; Wornig Matevž, Glinje. 2; Hebajn Marica, Šmartno, 2. Juch Apolonija, Vetrinj. 1; Piskernik Luka, Lobnik, 1 S. Janko Podobnik, Dolnja Lendava, nabral med prijatelji koroških Slovencev 100 Din. Vsem darovalcem najprisrčna hvala. Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača.

Vabilo
3f* občni zbor
Posojilnice v Hodišah, registrovane zagruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 8. aprila 1934 ob 11. uri dopoldne v Domu sv. Jožefa v Hodišah.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1933
4.	Volitev načelstva in nadzorstva
5.	Do’očitev obrestne mere
6.	Slučajnosti
w K obilni udeležbi vabi 37 načelstvo.
06*s>aox5*?>a«x5*3ac) s«5^c-©©sisa96issa96tsas)s«5s9c ©
Vabilo.
Šmihelsko izobraževalno društvo priredi na velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila 1934 ob 3. uri popoldne pri Šercerju v Šmihelu lepo igro
Pri kapelic!
h kateri vabi vse prijatelje domače besede. Vstopnina: stojišče 40 g, sedež 70 g. 39 Odbor.
Lastnik: Pol. in
gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz
Dunaj, X., Ettenreichgasse
7.
9.
Tiska L i d o v a