glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana		
Maj 1983		Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 4	61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Toljen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 441-673, int. 32 Tisk: ČGP Delo, TOZD TOR, Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman
um

V letu 1982 poslovali uspešno
Miča Karpe
S katerokoli strani si ogledujemo bilanco uspeha za preteklo leto, se ne moremo pohvaliti z dobrimi rezultati, dejstvo pa je, da tudi preveč slabi niso. Niso zato, ker so bili doseženi pod izredno težkimi pogoji, ki so vladali, oziroma so še prisotni na gospodarskem področju. Lahko trdimo, da je izraz »kriza« najbolj realen za opis sedanjega stanja, čeprav smo si izmislili tudi druge, kot npr. stabilizacija, zoženje materila-nih pogojev poslovanja, itd. Da vladajo nenormalne razmere v gospodarstvu, dokazujejo naslednja dejstva:
-	gospodarskih rezultatov ni možno planirati realno niti za letno obdobje, ker se odloki, zakoni ali dogovori spreminjajo čez noč
-	cene naših proizvodov niso usklajene z dejanskimi stroški proizvodnje
-	kupna moč zaposlenih se stalno znižuje, ker se življenjski stroški iz dneva v dan večajo
-	nemogoče je izpeljati nagrajevanje po delu, ker so sredstva za te namene omejena - navzgor z družbenim dogovorom, spodnjo mejo pa kreira socialna politika
-	investicijska dejavnost se je v TOZD skrčila na minimum, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ali zaradi predpisov
-	izpad proizvodnje je zaradi pomanjkanja surovin skoraj stalni pojav
-	izredno je problematična likvidnost TOZD
-	stopnja akumulacije se je znižala na minimum ali pa je sploh več ni itd.
TOZD.
Odraz danih pogojev gospodarje-a se kaže tudi v rezultatih naših
Kakšni so bili proizvodni dosežki?
Težave, ki so spremljale redno proizvodnjo, so znane - primanjkovalo je oknice, sladkorja, margarine,	v'n za čokolado,
aditi/c^f folij ZSptestično embalažo.
?o?3/5" )rft$A.
Omejena je bila poraba goriva. Ni bilo mogoče dobiti rezervnih delov za strojno opremo, avto gum itd.. Prav zato rezultati niso zadovoljivi, kot celotna DO postavljenih planov nismo izpolnili. Skupna količinska proizvodnja je dosegla plan le 87,8%, za letom 1981 pa smo zaostali za 10%, kar je razvidno tudi iz spodnje tabele:
Leto 1982 je bilo najtežje za mlinsko in čokoladno industrijo, v obeh dejavnostih beležimo najnižji procent doseganja plana. Vzroki so znani. Namesto 57.755 ton pšenice so pšenični mlini zmleli le 44.590 ton, to je komaj 77,2% planirane kvote. Prizadevanja, da bi s sovlaga-
Nadaljevanje na 2. strani
Proizvedeno 1982, 1981 in plan 1982	- v tonah
	doseženo doseženo			Ind	eks
TOZD	Plan 82	1981	1982	82/plan	82/81
TOZD Mlini	72.075	72.173	57.898	80,3	80,2
TOZD Peka Ljubljana					
pek. Šmartinska	14.119	12.379	11.768	83,4	95,1
pek. Kamnik	1.981	1.644	2.580	130,2	156,9
pek. Radomlje	-	505	54	-	-
pek. Kočevje	1.565	1.337	1.641	104,9	122,7
pek. Trbovlje	1.487	1.444	1.251	84,2	86,7
Pekatete	3.600	3.307	3.610	100,3	109,1
Zmrznjena hrana	608	549	547	90,0	99,6
TOZD Šumi	6.770	6.080	5.990	88,5	98,5
TOZD Triglav					
pek. Lesce	5.478	5.366	5.763	105,2	107,4
pek. Tržič	822	1.016	787	95,8	77,5
Gorenjka	1.500	1.324	976	65,1	73,6
Mehko pecivo	1.500	1.293	1.489	99,3	115,2
TOZD Imperial	3.010	2.670	2.945	97,8	. 110,3
TOZD Dolenjska					
pek. Novo mesto	3.640	4.155	3.909	107,4	94,1
pek. Črnomelj	1.804	1.798	1.858	103,0	103,4
pek. Trebnje	867	319	875	100,9	273,8
TOZD Kranj	4.650	4.612	4.625	99,5	100,3
TOZD Krško					
pek. Brežice	1.455	1.460	1.599	109,9	109,5
pek. Krško	1.897	1.861	1.895	99,9	101,8
TOZD Pek. Vrhnika	3.076	3.088	3.099	100,8	100,4
TOZD Pek. Bežigrad	6.060	5.987	5.965	98,4	99,6
Skupaj DO	137.964	134.367	121.124	87,8	90,1
**★★*★*★★★★★**★*★**★***★★★★*★*★★★★***★ *
*
* Čestitamo k L in 25. maju,
? prazniku dela in mladosti!
t ************************************ -Jr
Prizidek k pekarni na Vrhniki
Ivan Cimerman
ti
s

Še zareza in kruh gre v peč. Kam bodo našli svojo pot novopečeni hlebci iz vrhniške pekarne ?
Za Vrhničane in Logatčane prav posebno svečano obeležje. Zajelo je goste služb, ki so se tozdov in skupnih služb, ki so se simbolično, skupaj s predstavniki družbenopolitičnega življenja in strokovnjaki živilsko-pre-delovane industrije poveselili ob otvoritvi prizidka k pekarni. Lahko rečemo, da je bil ponos, ki jih je navdajal ob teh trenutkih, upravičen, saj so nas pravzaprav presenetili s svojo točnostjo. Z gradnjo so pričeli 1.8. 1982 in je potekala brez zastojev. Ko je opazovalec iskal ločnico med pekarno, zgrajeno 1975 in današnjim prizidkom, je bil v zadregi, saj je v resnici ni. Oba dela sta pravzaprav celota, tako po zunanjem izgledu, vrsti
gradiv, kot tudi po notranji funkcionalnosti, kot smo videli kasneje.
Sama otvoritev je bila prisrčna, brez velikih govoranc in slavospevov. Direktor tozd Pekarna Vrhnika, Andrej Košak je pozdravil prisotne, delavci, med njimi predsednica sindikata Ljudmila Ivančič, pa so povedali z neprekritim ponosom nekaj besed o svojih sodelavcih, naporih in težavah. Nobenega traku ni prerezal nobeden predsednik, kot je to navada, le najstarejša delavka vrhniške pekarne, Jožica Suhadolnik je s ključem, okrašenim s slovensko zastavico, odklenila vhod v nov prizidek.
Nadaljevanje na 2. strani

Nada^evanje s 1. strani
njem denarnih sredstev v pridelovalno industrijo zagotovili ustrezno mlevno kvoto, niso dala željenih rezultatov. čeprav so bili samoupravni sporazumi o dolgoročnem sodelovanju sprejeti in podpisani za dobo 15 let. obveze, ki izhajajo iz sporazumov. niso bile izpolnjene. Mlini so prejeli 6.800 ton pšenice manj, kot je bilo dogovorjeno.
V proizvodnji čokolade je bila situacija nekoliko drugačna, čeprav podobna. Devizna sredstva, pridobljena preko sklenjenih samoupravnih sporazumov s turističnim gospodarstvom radovljiške občine o združevanju dela in sredstev za graditev turističnih objektov, in devizna sredstva, ustvarjena z lastnim izvozom. niso zadoščala za nakup kakavovca, kakao masla in rastlinskih maščob. Tako je proizvodnja stala okrog 54 dni, nekaj mesecev je obratovala samo v eni izmeni, skozi vse leto pa z zmanjšano zmoglji-vostjo.
Proizvodni program je bil realiziran samo pri testeninah, čeprav je bila osiromašena ponudba dolgih testenin zaradi iztrošenosti strojne opreme. Medtem, ko so na dolgi liniji dosegli plan komaj s 76,5%, beležimo pri kratki testenini porast za 34,6%. Glede na kvaliteto in starost -strojne opreme smo s proizvodnimi dosežki lahko zadovoljni. Bati se je, da bo v letu 1983 situacija že popolnoma drugačna.
Majhna rast fizičnih kazalcev v pekarstvu je nekaj normalnega. Povečan proizvodni plan za 4,1% v primerjavi z doseženimi količinami v letu 1981 je bil zalogaj, ki mu nismo bili kos. Kljub investicijskemu vlaganju v pekarstvo ne dosegamo večjih količinskih efektov, fizična produktivnost na zaposlenega se celo znižuje. Tako je npr. pekarna v Trebnjem imela le minimalni vpliv na povečano proizvodnjo v TOZD Pekarni Dolenjska, količinska proizvodnja je bila večja samo za 5,0%. Dejstvo je, da je količina v [pekarstvu neposredno vezana s prodajo in samo nova tržišča, kot npr. pri pekarni Kočevje, omogočajo povečati proizvodnjo. Ker količinski napredek ni možen v taki meri, kot si želimo, povečujejo pekarne dohodek s peko specialnih vrst kruha in peciva, kar dokazuje tudi dejstvo, da znaša delež posebnih vrst kruha in peciva že 85%, lani 74,2%. Enako delajo tudi druge pekarne po Sloveniji. Najbolj uspešna na tem področju je mariborska pekarna, ki je zato dosegla v zadnjem kvartalu izredno visoko ceno na kg proizvoda - večkrat 40,000 din, pri nas je znatno manj —■ 32,70 din. Mirne vesti lahko trdimo, da kruh, ki je cenejši od 30 din na kg, nima akumulacije.
Visoko zastavljen proizvodni plan za leto 1982 tudi ni uspelo realizirati TOZD Imperial, čeprav je obseg proizvodnje za 10,07% večji 'kot leto poprej. Glavni vzrok je izpad inozemskih naročil, nastopile pa so še dodatne težave pri nabavi embalaže in surovin. Kolikšno proizvodnjo smo dosegli po posameznih TOZD, prikazuje tabela.
Celotni prihodek je DO povečala v primerjavi z letom poprej za 33,9%, kar je v največji meri zasluga podražitve naših proizvodov, še vedno pa smo s podražitvami zaostajali za cenami surovin in drugega materiala, to po pomeni, da so večji del celotnega prihodka 33,9% »pokasirali« drugi. Na kratko rečeno - inflacija! Sredstva, ki ostajajo v DO, so vsako leto manjša, dosegli smo 84% lanskoletne akumulacije, kar pomeni, da se je od 19,9 milijarde S din v letu 1981 znižala na 16,8 milijarde, če upoštevamo, da bo od te vsote treba odvesti SIS za elektriko, luke, železnico, ceste, PTT, za nerazvite in slabo razvite še dodatno 6,03 milijarde S din, potem je neizpodbitno dejstvo, da je akumulativna sposobnost živilske industrije že kritična. Izhod iščemo v cenah, vendar je dvig cen vselej dvorezen ukrep, obenem pa edini, za katerega se vsi borimo in ga brez premisleka tudi izvajamo. Malo je slišati o izkoriščanju notranjih rezerv in drugih varčevalnih ukrepih v proizvodnem procesu, čeprav imamo izdelane programe. (Pa so se verjetno že vsi izvodi porazgubili!). Utruja nas spoznanje, da se vsi poslovni rezultati krojijo izven našega vplivnega območja Nikoli niso načrtovali, da bo mlinska industrija živela samo zato, ker je -družba- ni pozabila v slabih časih, niti nismo načrtovali, da bo pšenica vredna toliko kot znaša vrednost mok, ki jih dobimo iz pšenice.
Zaradi cenovne politike je bila v preteklem letu nekoliko na boljšem pekarska dejavnost, danes - v letu 1983 - pa se je situacija tudi tukaj že spremenila.
Slabo pozicijo so imeli in jo še imajo slaščičarski obrati. Ročno delo in drage surovine ne ustrezajo nizkim cenam slaščičarskih artiklov, podražiti pa jih v letu 1982 ni bilo mogoče.
Ni normalno, da imajo izgubo vse trgovine, razen tistih, ki opravljajo poleg še gostinsko dejavnost - točenje pijač. V izredno neugodnem položaju so se znašli ob koncu leta tudi Tehnični obrati. Zasluga za to, da niso imeli izgube, gre na račun povezave z zunanjimi kupci, ne pa z domačimi TOZDI. Zaračunana cena delovne ure 276,00 din je bila prenizka, TOZD je bila prisiljena iskati rešitve v pogodbenih delih, serijski izdelavi posameznih artiklov ipd.
Delež eksterne realizacije je zato znašal 40%. Za (»rabljena sredstva je DO odštela pri 10%-no manjši količinski proizvodnji 38,6% več kot lani, minimalna amortizacija pa se je celo podvojila. Od 64.205.000 din se je dvignila na, 134.373.000 din, to je za 209.3%. Rezultat tegaje nizka rast dohodka - za 14,9%. Ce upoštevamo, da je bila inflacija okrog 34%, nismo dobili z lastnimi podražitvami niti polovico tistega, kar smo s cenami surovin izgubili.
Kako je bil porazdeljen celotni prihodek v preteklem letu, nazorno prikazujeta naslednja slika in tabela na 3. strani.
Prodaja doma in v tujini
Na prodajnem področju se ni toliko zatikalo, kot pri nabavi. Prodaja je potekala v skladu s postavljenimi plani za leto 1982. Ponovno je bilo aktivirano tržišče na področju Makedonije ir. Bosanske Krajine za mehko pecivo. Od sprejetega koncepta o oblikovanju naročniško-di-stribucijskega oddelka v sektorju prodaje pričakujemo, da bo imel odločilen vpliv na vodenje in izvajanje prodajne politike. Kljub pomanjkanju pšenice je bil prodajni plan v mlinski dejavnosti izpolnjen na račun velikih dobav moke iz drugih republik. Ponovno smo vključili v prodajo namenske moke, po katerih je veliko povpraševanje, vedno bolj zanimiva pa postajata Pizza napole-tana in Hrustavček. Pri testeninah je prodajni plan izpolnjen 97,1%. Največji padec prodaje je bil na področju Reke in Opatije. Letos se je uveljavila vezana prodaja. Tako so bili posebno večji kupci, kot npr. Mercator in Emona, prisiljeni kupovati tudi testenine iz Vojvodine, če so hoteli zagotoviti potrebne količine olja, mok in sladkorja. Zadovoljiva je bila prodaja mehkega peciva. Ponovno se kaže trend rasti povpraševanja po tem artiklu. Če ne bi bilo proizvodnih problemov zaradi pomanjkanja margarine in embalaže, bi verjetno plan realizirali 100%-no.
Plan prodaje bonbonov je bil realiziran 92%, vendar je bila količina realizacije za 6% večja kot lani. Glede na to, da proizvodnja sama ni izpolnila plansko zastavljenih nalog
samo 93% za domače tržišče, prodajni rezultati niso slabi. Najbolje prodajajo proizvode desertnega oddelka, vendar je večji del proizvodnje namenjen izvozu. Zelo uspešno si utirajo pot na tržišče bonboni Zmajček, Maja in Vitabon. Zadovoljni pa smo s prodajo žvečilne gume, saj se je v primerjavi z letom 1981 realizacija povečala za 16%. Posebno uspešno smo prodajali cigarete. Šport gumo (Naranjito) in Bazooko. Naranjito je opravičil odkup žaščit-nega znaka in sredstva, namenjena propagandi, ker je prodaja precej večja od zastavljenega plana. Istočasno pa spodriva Šport gumo, tako, da se lahko v bodoče, ko Nara-njita ne bomo prodajali, pokažejo določene težave pri plasmaju Šport gume.
V najtežjih pogojih se je znašla proizvodnja čokolade. Kljub prizadevanju vseh zaposlenih v proizvodnji bo plan izpolnjen le 60%. Problem je nerealizirana investicija, o kateri govorimo že najmanj 8 let.
Kaj vse zavira realizacijo gesla: »Izvoz za vsako ceno!«?
Predvsem neugodna gospodarska gibanja tako doma kot na zunanjem tržišču. Domača gospodarska gibanja so vplivala na slabšanje pogojev na uvozni strani, slabšanje pogojev na tujih trgih pa je vplivalo na možnost realizacije planiranega izvoza. Čeprav je celotno poslova-
nje DO ŽITO sorazmerno le v majhni meri odvisno od mednarodne menjave, saj znaša le-ta komaj slabih 5% celotne realizacije, je vpliv mednarodne menjave vendarle veliko večji. Medtem, ko sta mlinarstvo in pekarstvo navidezno povsem neodvisna, je za delovanje konditorskih TOZD odločilnega pomena.
Toda devizno bilanciranje med republikami je tekom vsega leta vplivalo tudi na poslovanje mlinarstva in pekarstva. Za domače gospodarstvo je bilo značilno naraščajoče pomanjkanje vseh vrst blaga in zato vse močnejša vezava na devizno participacijo z raznimi oblikami samoupravnega povezovanja. Na tujih tržiščih je prevladovala prevelika ponudba in pritisk na izvozne cene ter slabšanje plačilnih pogojev. Dispariteta med domačimi in izvoznimi cenami je naraščala, kljub prizadevanjem za izboljšanje položaja izvoznikov. Oktobrska devalvacija je to stanje sicer omilila, vedar tudi s tem problem še ni bil rešen za daljši čas. S politiko postopne, permanentne devalvacije se finančna situacija sicer izboljšuje, zaradi zmanjšane devizne participacije pa
Nadaljevanje s 1. strani
Prijetno je zadišalo po sveže spečenem kruhu, po pecivih raznih vrst in tortah, po - hm dobrotah, s katerimi so dostojno predstavili sebe in svoje mojstre.
Za oblikovalce in peke še ni bilo miru. Hiteli so oblikovati zadnje hlebčke za potrošnike, in že jih je zajelo slavnostno vzdušje, ki so ga poplaknili s kozarcem domačega.
Zvedeli smo, da so bili glavni
naraščajo problemi proizvodnje zaradi vse večjega pomanjkanja nujnih uvoznih surovin in nujno potrebne opreme za odpravo ozkih grl v proizvodnji.
Na področju pridobivanja deviz smo sicer pričeli s 65% koriščenjem deviznega priliva, končno pa pristali pri 30,24%. Pri tem je bila dana še dodatna možnost odkupa 6.76%, po drugi strani pa so koristniki tujih kreditov lahko koristili le 24,24%. Določila SaS SISEOT so se med letom prilagajala nastali situaciji in tako pravzaprav niso obveljala v bistvenem delu, ki določa gospodarjenje DO. Spreminjajoča se stopnja koriščenja deviznega priliva je vplivala na stopnjo pokritja uvoza z izvozom, kar je nadalje vplivalo na možnost samoupravnega sporazumevanja z drugimi DO glede združevanja deviznih sredstev. Tako že sklenjenih SaS ni bilo mogoče uresničiti v predvidenem obsegu, zlasti pa so se zmanjšale možnosti za nove dohodkovne povezave. Vse to je vplivalo na oskrbljenost z reproma-terialom, ki je bila različna po posameznih proizvodnih TOZD.
Nadaljevanje na 3. strani
pobudniki za gradnjo tega prizidka prav občinski možje z Vrhnike in iz Logatca, zlasti zaradi skladišča blagovnih rezerv moke, ki bo zdaj tod. V proizvodnih prostorih so namestili novo Ter-motehnikino peč z zmogljivostjo 600 kg na uro, v kateri bodo
Jožica Suhadolnik, zaslužna delavka tozd Pekarne Vrhnika, simbolično odklepa vrata novega prizidka
Direktor tozd Pekama Vrhnika, Andrej Košak (prvi z desne) razlaga ob otvoritvi prizidka gostom o novitetah
Brez zveste bele čete bi ostalo pol Vrhnike in okolice -lačne. Z novo pečjo so prišle nove skrbi.
pekli vse vrste kruha. Iz središča Vrhnike so premestili v nove prostore tudi slaščičarno, tu bo še razdelilnica hrane.
Zakaj prizidek?
Poleg že omenjenega razloga po rezervah je gradnjo narekovala še vrsta potreb, ki so nastajale v tozdu Pekarna Vrhnika vse od otvoritve nove pekarne, od leta 1975 dalje. Najprej žele zmanjšati število zastojev ob združitvi pekarske in slaščičarske dejavnosti. Z novo pečjo bo boljša oskrba, zlasti ob nedeljah in praznikih. Doselj so morali delati nepretrgano od četrtka, od druge ure zjutraj - do sobote - do 8. ure zjutraj, nepretrgano. S to posodobitvijo računajo na osvojitev novega trga - okrog Čabra. Dokler pa to tržišče še ni osvojeno in ker še niso bili prepričani, da bodo gradbena dela zaključena ob napovedanem času, tudi niso drzneje zastavili plana za leto 1983. Zato ga bodo z rebalansom popravili ob tromesečju. Poprašali bomo odgovorne v tozdu Blagovni promet, kako nameravamo nastopiti na novem tržišču.
Ekonomski razlogi za
prestavitev
slaščičarne
V stari slaščičarni so .podedovali1 staro Termotehnikino peč, ki je prispela iz Krškega. Ta pa je porabila veliko kurilnega olja in se je nenehno kvarila. Po novem bodo pekli pecivo v novi Termotehnikini peči, ki so jo montirali v »starem« krilu pekarne iz 1975, peč Burjo, levo in desno, pa so premestili v nov del prizidka. Preden se segreje Termotehnikina peč, ki bi pekla le pecivo, je poraba goriva veli-; ka. Zdaj se bo nova peč, v kateri boder pekli kruh, sama ohladila po peki kruha - in sicer na toliko stopinj, kot jih je potrebno za peko peciva. Prihranek je na dlani! Nadalje bo slaščičarska delavnica koristila tudi stroje, ki jih rabijo za proizvodnjo kruha-Tudi moko so slaščičarjem doslej dobavljali v 25 kg vrečah-Odslej pa bodo tudi v nov prizidek za pekarstvo in slaščičarstvo črpali moko neposredno iz silosov, ki stoje ob pekarni. Pot surovine je cenejša, nabavijo jo skupaj, zanjo so tudi boljši komercialni pogoji, skupna skladišča in istočasna dostava. Kruh in slaščičarski izdelki gredo na prevozni kamion iz istega ek-spedita, z enega nakladalnega mesta.
K temu moramo dodati še organizacijski učinek: pekarska ih 'slaščičarska dejavnost sta na očeh, kontrolirajo lahko obe kvaliteti hkrati in odpravljajo zastoje z istimi vzdrževalci.
Pri vse večjem asortimentu .kruha in vse večjem številu različnih posebnih kruhov, ki jih pekli od leta 1975 dalje, ie bilo pri pekih čutiti vse večje utesnjenost, saj je množica različnih artiklov zahtevala razlik ne gramature, obdelave testa-surovine, različne stroje in p(l' stope k delu. Zdaj bo mnog0 lažje, še več - celo nekaj rezerve imajo, je utemeljil naložb0 dir. Andrej Košak.
Tudi to rezervo bodo kmalu izkoristili. Računajo, da bod° začeli v enem ali dveh leti0 oskrbovati še vojašnice, pole3 Čabra seve, takrat pa bi proizvajali 4 tone kruha dnevno več k° danes, ko ga napečejo okrog 'H ton. Tudi število peciva bi se °° današnjih 11000 kosov povzp0-lo na 16 do 18.000
Tako zastavljene želje rojevajo vrsto vprašanj, ki jih bofh reševali drugič.
Ob tem veselem in pomeri"^ nem dogodku za vse delaVc^ Žita, za slovensko pekarstP-pa še posebej, čestitamo lavcem tozda Pekarne Vrtin**4* na pragu nove ptfmladif
w S# dfc
’%• A
DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA DO ŽITO V 1982
Realizacija plana izvoza za leto 1982
	plan 1982	l.-XII./81	I—XII./82	Indeks l.-XII./82 I.-XII./82 plan 82 l.-XII./81		
Celotni prihodek	4.306,523.008	3.668,821.595	4.911,090.346	114,0	133,90
Porabljena sredstva	3.151,110.636	2.680,115.201	3.714,848.544	117,9	138,60
Družbeni proizvod	1.155,412.372	988,706.394	1.196,241.802	103,5	121,00
Minimalna amort.	97,535.125	64,205.889	134,373.620	137,8	209,30
Dohodek	1.057,877.247	924,500.505	1.061,868.182	100,4	114,90
Davki in prispevki	231,032.375	188,771.958	245,433.791	106,2	130,00
Pospešena amort.	49,140.760	44,834.126	53,129.887	108,1	118,50
DSSS	59,207.650	52,129.510	59,145.748	99,9	113,50
Čisti dohodek	718,496.462	638,764.911	704,158.756	98,0	110,20
- OD	498,122.163	422,711.890	514,294.187	103,2	121,70
- stan. grad.	31,119.509	32,612.555	39,868.455	.128,1	122,20
- drugi nameni	33,179.846	28,350.948	35,131.246	105,9	123,90
- RS	25,487.851	22,136.140	25,513.683	100,1	115,30
- PS	130,587.093	132,570.928	88,423.023	67,7	66,70
- za druge sklade in namene		382.450	928.162		242,70
Akumulacija	205,215.704	199,923.644	167,994.755	81,9	84,00
Zaposleni	2.360	2.310	2.364	100,2	102,30
Povp. up. posl. sred.		2.178,708.690	2.927,027.067		134,30
Kazalci uspešnosti poslovanja					
doh. na zap.	448.253	400.217	449.183	100,2	112,20
doh. na povp. up. posl. sred.		0,42	0,36			85,70
čisti doh. na zap.	304.448	276.522	297.867	97,8	107,70
% akumul. v doh.	19,40	21,63	15,82			81,5	73,10
% akumul. v čist. doh.	28,56	31,30	23,86			83,5	76,20
povp. upor. posl. sred. na zap.		943.164	1.238.167		131,30
razp. sred za OD zap.	211.069	182.992	217.553	103,1	118,90
povp. mes. neto OD na zap.	13.360	11.141	12.657	94,7	113,60
delež OD v čist. doh.	69,33	66,18	73,04 105,4				110,40
delež DSSS v doh. DO	5,60	5,64	5£7			99,5	98,76
Po tečaju SIV 41,80 v 000 din
plan 1982 realiz. 1982
Indeks
Imperial	45.688	39.776	87
Šumi	20.434	24.597	120
Triglav-Gorenjka	6.616	2.183	33
Tehnični obrati	600	1.726	287
Mlini	9.016	910	10
pek. Ljubljana	8.530	373	4
Skupaj	90.880	69.565	76%
Realizacija uvoza po TOZD za leto 1982		v 000 din	
	plan 1982	realizacija 82	Indeks
Imperial	29.442	20.746	70
Šumi	22.050	17.078	77
Mlini	5.236	3.114	59
Triglav-Gorenjka	60.316	42.571	70
Pek. Ljubljana	, 5.498	1.879	34
Pek. Bežigrad	1.970	996	50
Pek. Vrhnika	1.244	569	45
Pek. Brežice	720	160	22
Pek. Dolenjska	-	260	-
Pek. Kranj	-	37	-
DSSS	418	232	55
Tehnični obrati	654	34	5
Skupaj	127.548	87.676	68
Izvozni plan za SISEOT je bil zastavljen zelo ambiciozno, interno pa je bil še smeleje začrtan, vendar je cel splet okoliščin vplival na sorazmerno nizek odstotek realizacije. TOZD IMPERIAL je sicer dosegel količinski plan izvoza, ne pa vrednostnega, kot tudi ne svojega dodatnega plana. TOZD ŠUMI je, glede na preteklo leto, povečal izvoz, kar zadeva osnovni plan, ne pa glede dodatnega. Kupec ameriške firme MAI je prihajal v vse težji finančni
položaj in ni uresničeval dogovorjenega plana. Angleški kupec FARMAM je kupoval nad pričakovanji, medtem ko sodelovanje s TRAVVI-GOM iz Nemčije ni prineslo realizacije predvidenih količin. Tudi v TOZD Triglav-Gorenjka so samo minimalno izvažali, ker se je program s HITSCHLERJEM z riževo čokolado zavlekel, o realizaciji bomo lahko govorili šele v letu 1983, še verjetneje pa v letu 1984. Razlog za podaljšanje roka dobave opreme je v izdelavi ustreznega noža za prečno rezanje, ki pri večkratnem preizkusu ne ustreza namenu. Nerealiziran je ostal tudi plan izvoza testenin, ker kanadsko tržišče ni sprejelo naše kvalitete testenin zaradi slabe kvalitete moke v začetnih pošiljkah.
Predpisi, ki že določajo pogoje za poslovanje v letu 1983 in tisti, ki jih še pričakujemo, bodo podlaga za gospodarjenje v tem letu.
Izhodišče pa je zelo neobetavno, kajti kljub nizkemu deležu uvoznih komponent v posameznih proizvodih znašajo: pri žvečilni gumi le 19%, pri bonbonih 4,5%, pri čokoladi 46,9% pa v skupnem ne krijemo z 28%, s katerimi trenutno razpolagamo, več kot 41,73% celotnih potreb (pri tem je izvzeta pšenica).
če se stanje ne bo izboljšalo,' je zato pričakovati težave tako pri proizvodnji za domače tržišče kot pri izvozu.
Angleži okušajo naše penene živalice
v tonah
dejavnost	plan 82	1981	1982	Indeks 82/pl. 821982/1981	
Mlinarstvo	72.075	72.173	57.897	80,3	80,2
testenine	3.600	3.307	3.610	100,3	109,1
Pekarstvo	48.901	46.972	47.670	97,4	101,4
kpnditorstvo	13.388	11.915	11.947	89,2	100,3
SKUPAJ	137.964	134.367	121.124	87,8	90,1
Evropi na obisk
Angleški kupec Freddy Farman (prvi z leve) je zelo zadovoljen s kvaliteto penenih živalic iz Šumija
Tozd Šumi po pogodbi z uvoznikom F. Farmanom izdeluje in izvaža penene živali. Da bi prilagodili okus njegovim zahtevam oziroma zahtevam njegovih kupcev, so morali v Šumiju spremeniti recepture za ta izdelek tako, da je mehkejši od proizvodov, ki Jih prodajamo v Jugoslaviji in bolj živo pobarvan. V modelih nastajajo slončki, kužki, ribice, ki jim moramo pakirati na predlog kupca v plastične vrečke in kartonske škatle po kupčevi likovni predlogi.
Kupec je bil pri prvi pošiljki nezaupljiv, saj se je bal, da ne bo kvaliteta odgovarjala zahtevam vseh, od katerih zavlsi prodaja. Šu-mijevci so to preizkušnjo uspešno prebrodili. Dogovorili so se, da mu bodo pošiljali poprečni vzorec vsake bodoče pošiljke, šele ko bo ta vzorec potrdil in sprejel, bo sledilo naročilo. Angleška opreznost pač! Ni lahko zadovoljiti vseh muh uvoznikov. Ker so te penene živalice že-, dosegle svoj ugled na tržišču, so se zvečale tudi zahteve. Povpraševanje kaže, da bi lahko prodali dvakrat več teh artiklov, kot doslej. Temu pa bi bilo treba prilagoditi strojne zmogljivosti.
Na$ paviljon v Kolnu je bil letos mnogo sodobnejši in privlačnejši
Žito se ie na letošnjem vil bonbone v plastičnih dozah V3 mednarodnem Štor-	Imperial žvečilno gumo v vseh
skem sejmu v Kolnu predstavilo	oblikah, d°^č, j? ~Le v gkgt_
' Jjimi izdelki, ki zdaj osvajajo želimo izvaza ( g u«i domači trg. Šumi je razsta- licah, Hobby, drazeje), Gorenjka
je predstavila čokoladne nadomestke - krem proizvode PLA-VICA IN FICKO PACKO, Pekarne pa kekse Vitana, Avena in slano pecivo. Vsi ti artikli so bili pripravljeni s sodelovanjem tozdov z (nekdanjim) tozdom Razvoj - inženiring. Širši izbor za vsa tri področja Zitovd prodaje -mlinarstvo, pekarstvo in slaščičarstvo ter konditorstvo pa so delavci iz Razvoja predstavili tudi na letošnji potniški konferenci. Žal pa zaradi velikega nihanja oskrbe in nedostatkov surovin mnoge izmed njih ne moremo redno proizvajati, kar onemogoča tudi trdno planiranje in naročila trgovskih potnikov na terenu.
Aktiv moščanskih novinarjev si je pred svojo redno sejo ogledal Mline. Živo so se zanimali, zakaj so se stroji predčasno ustavili, in kako se bomo v Žitu odslej oskrbovali s pšenico, ko je nabava te osnovne surovine pogojena s prispevkom deviz.
Ivan Cimerman
In vendar se premika
II. Problemska konferenca v DO Žito
Predsedstvo II. problemske konference v Žitu
Druga problemska konferenca OO ZK v Živilskem komibnatu Žito je bila 12. 4. Prisostvovali so ji predstavniki vseh OO ZK v Žitu, občin, v katerih so tozdi in družbenopolitičnega življenja: Vladimir Klemenčič, podpredsednik IS SRS, predsednica IS občine Ljubljana Moste-Polje, Gabrijela Jelen, predsednik obč. komiteja ZK Moste-Po-Ije - Pavle Vindišar, predsednica komiteja za analizo, planiranje in družbeno-ekonomski razvoj - Mija Jevšnik in drugi.
Preverjanje rezultatov je vedno tehtno in odgovorno delo. Dobro leto je minilo, odkar je bila 12.1.1982 I. problemska konferenca OO ZK DO Žito. Bila je posvečena urejanju nekaterih temeljnih vprašanj, ki so in delno še_ urejajo medsebojne odnose med Žitovimi tozdi ter v gospodarjenju navzven v okviru'živil-sko-predelovalne industrije.
Delovno predsedstvo konference je v teqn letu nadziralo izvajanje sprejetih sklepov in stališč in skrbelo za koordinacijo med OO ZK v Žitu.
Predsednik problemske konference OO ZK, Ivan Vukman, je posredoval pregled uresničenih in neuresničenih nalog v tem enoletnem obdobju. Reorganizacija poslovodnih funkcij na ravni DO (je) poteka pri razvoju, tehnično-vzdr-ževalnih dejavnostih, pri prodajno-nabavni, finančni in računovodski dejavnosti in drugod. Ves čas so tudi preverjali samoupravno organiziranost proizvodnih tozdov in uveljavljali.načela za racionalno delitev dela. V tem času je nastal nov tozd Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, ki zdaj dobiva trdng samoupravno osnovo in usklajuje osnovne samoupravne akte. Kritično so osvetlili tudi delovno skupnost skupnih služb in ugotovili, da so v njej še kadrovske težave, da pa se odnosi med proizvodnimi tozdi in DSSS vse boljši. Izdelan in sprejet je bil nov samoupravni sporazum, ki ureja svobodno menjavo dela med tozdi in DSSS. Zavzeli so se za dohodkovne odnose, ki naj prevevajo sodelovanje med tozd Mlini in pekarskimi tozdi.
Predsedstvo konference je še ugotovilo, da še vedno opažajo subjektivni zavorni vplivi v posameznih sredinah, ki se težko vključujejo v nova hotenja in prizadevanja v DO Žitu. Pri tem so povzeli: »Še vedno je prisoten duh nezaupanja in strahu pred centralizacijo odločanja ter možnostjo prevladovanja tehnokratskih odnosov nad samouuprav-nimi-
Konferenca je dala tudi mnoge pobude za strokovno delo, ki se je odražalo v pripravi elaboratov, usklajevanja stališč in angažiranju moči za dosego zastavljenih ciljev.
Med najpomembnejše usmeritve dela v prihodnje se je OO ZK zavzela za: dohodkovno povezovanje med posameznimi tozdi v zaporednih fazah predelave žitaric; za ureditev odnosov znotraj tozd Blagovni promet, ki zadeva kadrovsko in organizacijsko uskladitev in ureditev razmerij, ki vladajo med Blagovnim prometom in proizvodnimi tozdi; tudi enotno vodenje finančne funkcije bo v ospredju.
Osišče Žitove dejavnosti so Mlini, ki imajo velike zastoje, ker ne dobijo pšenice. Problemska konferenca si je zadala nalogo, da se bo trajno zavzemala za dohodkovno povezovanje med primarno proizvodnjo in predelovalno industrijo v kmetijstvu in živilski industriji. Dolgoročna povezava s pridelovalci žitaric naj seže preko'meja regij in republike.
Tudi rešitev vprašanja Gorenjke, ki se bori za normalno proizvodnjo čokolade, sodi med najbolj žgoča vprašanja. Od proizvodnje čokolade zavisi prodaja cele vrste Žitovih izdelkov, ki jih po vsej Jugoslaviji nudimo preko potniške mreže.
Referat glavnega direktorja Marka Soka
V	svojem referatu je glavni direktor ŽK Žito posredoval vsa velika prizadevanja na raznih področjih dela, ki so rodila sadove. Ves čas gre za strnitev sil in za poenotenje vseh hotenj in gospodarjenja v Žitu, za pametno razpolaganje s sredstvi, za dolgoročno načrtovanje razvoja v teh težkih družbenoekonomskih pogojih, ki nas danes pestijo. Poudaril je, da interes delovne organizacije ne more biti vedno le seštevek interesov poedinih tozdov. Preraščanje egocentričnih in ozkih interesov v širše, skupne in dolgoročne, je korak naprej v enoletnem obdobju obeh konferenc. Tozdi se vse manj obnašajo kot samozadostne tvorbe. Pekarstvo je na poti k racionalnejši, popolnejši oskrbi Ljubljane z okolico, združitev treh pekarn pa predstavlja pomembno etapo razvoja. Velik je napredek pri izdelavi planskih in drugih temeljnih samoupravnih aktov, ki so osnova za uresničevanje skupno dogovorjene politike. V kratkem času smo jih dobili celo vrsto. O temeljih skupne politike smo se sporazumeli z »Bohinjskimi dogovori«, ki še vedno veljajo in jih uresničujemo. Komunisti v Žitu imajo pri teh prizadevanjih polno podpofo komitejev in predsedstev občinskih organizacij ZK. Osnove skupne politike, skupen razvoj in 'prednosti, združevanje sredstev, organiziranje skupnih funkcij na ravni DO - to so bila glavna torišča dela v tem letu.
Sedanja prizadevanja so po mnenju tov. Soka usmerjena v izvoz ter nabavno-prodajno funkcijo. Tu moramo izdelati dolgoročni plan aktivnosti.
Nov sistem nagrajevanja, ki ga pripravljamo, pa je najbolj občutljivo področje, ki ga moramo pri sedanji devalvaciji in znižanju življenjske ravni naših delavcev nujno rešiti. Zlasti bomo nagradili ustvarjalna in proizvodna dela.
Boj za surovine se kaže v vlaganju Žita v melioracije. V okviru agroži-vilstva se bo tudi Žito povezalo z ustreznimi združenji, kakor hitro bo vsa veriga temeljnih problemov, ki jih zdaj rešujemo v Žitu, dovolj trdna in za povezavo navzven utemeljeni ekonomski razlogi, v okviru katerih bo Žito videlo svoj lepši jutri, svoj napredek.
V	razpravi, ki je sledila, so predstavniki posameznih tozdov predo-čili bistvene probleme, ki jih tarejo. Ne le boj za osnovne surovine kot je pšenica ter čokolada, za katero te dni uvažamo opremo, temveč tudi
vloga in dolgoročne perspektive tozdov (Maloprodaja, Blagovni promet) postajajo osrednji dejavniki naših bodočih prizadevanj. Šumi se bori z vse večjimi cenami sladkorja, embalaže, aditivov, ki jim tudi z najboljšo produktivnostjo niso več kos, saj so cene izdelkov omejene.
Bič, ki udriha po vseh, pa so nerazumna sovlaganja dobavljalcem, saj že ni več mogoče dobiti nobene surovine, da ne bi tisti, ki jo da, zahtevat, da mu pomagaš graditi tovarno, farmo, izpopolniti strojni park in ža to prispevati devize, ki jih sam rabiš za najnujnejši repromaterial.
Peki so se zavzeli za to, da bi bile cene kruha po vsej Jugoslaviji enake, saj morajo plačati prevozne in druge stroške, da dobe moko, kruh pa prodajati kljub sovlaganjem ceneje kot drugod.
Tov. Jože Vidic je poudaril, da je administriranje in sistem omejitev zadalo osnovnim ekonomskim zakonitostim smrtni udarec, ki ga ne bo mogoče več dolgo trpeti, saj so porušena mnoga temeljna razmerja, ki uravnavajo trg in zakon ponudbe in povpraševanja. Z zastarelo tehnologijo in umetnim zviševanjem cen pa taka ekonomika ne more biti hrbtišče poslovanja. Dajatve, ki ostanejo delovni organizaciji, komaj ohranjajo enostavno reprodukcijo in delavec se bori z nizkimi dohodki za socialno varnost.
Pavle Vindišar, predsednik občinskega komiteja ZK Ljubljana Mo-ste-Polje, se je prav tako zavzel za zdravo gospodarnost, v kateri naj najde ŽK Žito svojo pot. Pozval je vse člane ZK, naj bodo za oporo, vzgon in vzpodbudo, ob odpiranju Žita v slovenski in jugoslovanski prostor.
Tov. Gabrijela Jelen je izrazila prepričanje, da so prizadevanja za ureditev temeljnih problemov v DO Žito, v katere je bila kot predsednica IS občine Moste-Polje aktivno vključena, rodila vidne sadove. Te sadove pa moramo krepiti in ne smemo dopustiti, da bi se vsake štiri leta taka situacija, kot jo je reševala prva problemska konferenca, ponovila. Dvoje je pomembno, je dejala: da so tozdi ponovno vzpostavili funkcijo delovne organizacije, pri čemer naj tudi DSSS, ki se je doslej posvečala drugim, strne svoje vrste. Drugič pa se naj zdaj Žito v kontekstu gospodarnosti in moči v svoji panogi poveže navzven. Za to povezavo naj se zedinijo ustrezni forumi v tej branži, povezava za vsako ceno nima smisla in tudi pritiski v tej smeri so neumestni.
Najvažnejša izhodišča je na koncu strnil Vladimir Klemenčič, podpredsednik IS SRS. Stanje gospodarstva v Žitu je odraz stanja v Jugoslaviji in struj, ki vejejo od leta 1977, ko smo ob vračanju dolgov in stabilizaciji delno zavrli razvoj. Prišel je čas, ko se moramo vsi delavci soočiti z dejstvi boja za obstoj; pri neznatni rasti industrijske proizvodnje in najemanju kreditov v tujini je vprašanje likvidnosti vse težje. Administriranje tržnih zakonitosti se mora nehati in uveljaviti se mora . prava ekonomika. V Jugoslaviji je okrog 2000 milijard din inflacijskega dohodka, ki dejansko ni bil ustvarjen, izvira pa iz neplačenih računov v delovnih organizacijah, iz nekritih izgub, neplačenih investicij.
razlik v deviznih tečajih itd. Ta kapital, oziroma »dohodek«, ki ni bil ustvarjen z delom, ustvarjanjem nove vrednosti v proizvodnji, pritiska in maliči ekohomske zakonitosti. Edina rešitev je povečanje proizvodnje za izvoz.
Tov. Klemenčič je izrazil prepričanje, da vidi bodočnost Žita v krepitvi DO kot celote, v skupnih naložbah mlinarstva, pekarstva, konditorstva in servisnih dejavnosti, ki naj temelje na skupnem prihodku, saj v teh dejavnostih ni velike akumulacije. Povezovanje s surovinsko bazo v širši Jugoslaviji in doma ni le naloga Žita, pač pa republiških forumov, ki bodo taka prizadevanja podprli. Da
Stanje ob obisku v edini slovenski tovarni čokolade je bilo zaskrbljujoče; nekaj delavk je delalo v dopoldanski izmeni pri moduliranju nadomestkov - jogurtovih tablic^sortiranju in zavijanju, o proizvodnji »prave čokolade« pa ne duha ne sluha. Stroji, ki delujejo pri normalnem proizvodnem procesu za izdelavo čokolade, so stali. Pogovarjali smo se z nekaterimi delavci. Marija Koširjeva, ki dela že 17 let v Gorenjki in je življenjsko vezana nanjo, je povedala: »Od prejšnjih 56 delavcev nas dela zdaj 44, od tega 36 v proizvodnji, tri čistilke, dva čuvaja, dva izmenovodja in jaz. Nekaj smo jih upokojili, nekaj jih dela v Triglavu, največ polk-valificirani in nekvalificirani delavci. Naš najosnovnejši problem je pomanjkanje surovi n* -kakaovca, mleka in maščob. Delavci so bili dva ali trikrat na prisilnih dopustih. V zavijal niči imamo mnogo invalidov (na sluhu ali zaradi okvare rok pri enoličnem delu), nekateri delajo po
bi dosegli v SRS 85% samooskrbo s hrano, je treba vlagati v žitorodne predele in ostalo kmetijsko produkcijo. Nastanek novega pekarskega tozda je tov. Klemenčič označil kot velik dosežek. Za bodoči razvoj bo moralo Žito posvetiti več pozornosti vzgoji svojih lastnih kadrov. Za integracijo pa naj na osnovi elaborata in dolgoročne usmeritve razvoja sami presodimo, kako se bomo povezali v agroživilski panogi ter uskladimo ta predlog s prizadevanji v tej branži v širšem prostoru Slovenije. Problemsko konferenco je tov. Klemenčič označil kot zdravo in koristno soočenje različnih pogledov, ki napovedujejo rast novih, zdravih odnosov v našem kolektivu.
štiri ure. Delamo s 65% izkoriščenostjo. Koncem februarja smo zaključili s proizvajanjem jogurtovih tablic in prvega marca začnemo izdelovati dva nova proizvoda, ki ju je pripravil tozd Razvoj - inženiring: 100 do 200-gramsko Plavico in 100 ter 200-gramski izdelek z nazivom PIC-KO-PACKO. Oba sta iz družine kakao-krem proizvodov, ki imajo vsaj okus po čokoladi in njeno barvo, seveda so izdelani brez kakao masla.
Poleg tega bomo začeli izdelovati nadomestek za čokoladni prah, sladki POSIP, ki je izdelan na bazi rastlinskih maščob (sončnično in bučno olje). Tudi pri tem ne bt> niti grama kakao masla, značilnega za čokolado.«
Če pregledamo in ovrednotimo naš prispevek tozdu in Žitu v naših »zlatih časih«, leta 1980, ko smo dali 2,3 stare milijarde in 1981, ko smo primaknili še 1,8 milijarde za skupno -korist, je teh 180 milijonov izgub, ki nas je sedaj doletela, le delček vsote
Gorenjka se bori za obstoj
Ivan Cimerman
Pakiranje čokoladnih nadomestkov mora spet prerasti v normalno proizvodnjo čokolade
Predstavnik tozda Triglav-Gorenjka Jože Vidic se je zavzel za neadministrativno gospodarjenje in rešitev tovarne čokolade Gorenjke (prvi z leve)
obeh prispevkov. Zato v Gorenjki pričakujejo, da bodo le nekako skupno prebrodili težave, ki so jih doletele, saj so izven moči delavcev in jim krojijo osebne dohodke, ki so v DO nekje na repu. Izguba bo lažje razumljena, če povemo, da je tovarna lani delala od konca junija do 12. septembra v eni izmeni s 50% zmogljivosti. Tudi delo v eni izmeni bi ne bila rešitev, saj v prvi izmeni segrevajo maso in pripravljajo ves postopek, vsa priprava in poraba energije pa predstavlja prevelik strošek in je zato smotrno, da se delo nadaljuje še v drugo izmeno. Delaš pač toliko časa s polno močjo, dokler ti ne zmanjka surovin. Vzbujati le videz zaposlenosti pa ni rentabilno!
Tudi Irena Kosmač, ki dela v Gorenjki kot razvojni tehnolog, je posredovala nekaj podatkov za celostno sliko stanja. Z novo opremo, ki jo pričakujemo iz Avstrije in je že rabljena, stara 20 let, bodo v Gorenjki takoj v začetku na slabšem v primerjavi z drugimi proizvajalci, ki so ujeli ugodnejši veter. Vsi vemo, da je najboljši čas za (devizno) naba-yo nove opreme že mimo in da je to za današnjo situacijo najboljša rešitev. V primeri s 50 let staro sedanjo opremo bo pričakovana 20-letna še - mlada! Razlika v ceni pa je prav pošastna, saJ b< plačali za novo okrog 5 milijard starih dinarjev, za avstrijsko pa bodo odšteli okrog 500 starih milijonov. Selitev v nove prostore predvidevajo v jeseni, z vsemi stroji, ki so sedaj v (stari) Gorenjki v pogonu. Kot dopolnitev bodo namestili še linijo za vpločevanje - oblikovanje čokoladnih tablic, z vso pripadajočo opremo in zavijalne stroje. S to opremo naj bi narasle zmogljivosti od sedanjih 2000 kg na 7000 v eni izmeni. Nova oprema bo dopuščala tudi večji asortiment.
Na sedanjem strojnem parku ne morejo izdelovati polnjenih tablic, zanje je potrebna tudi vrsta domačih surovin (polnila). Prešli bodo lahko tudi na manjše gramature 30 in 50 gramov, kot so takozvane »rum ploščice« in drugi izdelki jugoslovanskih in tujih proizvajalcev, kar je bilo opaziti zlasti na specializiranih konditorskih sejmih v Evropi in svetu. Za tovrstne proizvode bodo tudi novi zavijalni stroji. S konstantno zajamčeno kvaliteto pa bodo lahko, tako računajo, posegli na tuje tržišče, kjer bi si zagotovili devize za nabavo prepotrebnih surovin. Vse več manjših izdelkov s polnili torej, zanje pa bo osnovna »lupina« še vedno čokolada.
Tudi na kvalitetnejšo, vpadlji-vejšo in privlačnejšo embalažo bo potrebno obrniti vse več pozornosti. Poleg že ustaljenih, tradicionalnih kreacij bo morala Gorenjka razvijati nov, živ program. Odsev evropskega desi-gna. Seveda pa je treba pomisliti, da je tak .design' mogoč le ob zadostni količini barv in ustreznega papirja za izdelavo embalaže. Vse preveč zanemarjamo zunanji izg led proizvodov kot drugi najpomembnejši dejavnik prodaje (prvi je kvaliteta).
Če bodo z izvozom prodirali naši izdelki na tržišče, morajo nujno slediti nadihu svetovnega likovnega izraza. Ozrimo se po Italiji, Nemčiji, obdržimo naš. svojski izraz in poskušajmo se tudi z embalažo vključiti na neusmiljeno tuje tržišče.
Vprašanje je, kako z domačimi maščobami izdelovati izdelke za izvoz. Nadomestki težko nadomestijo čokolade! Cene na konvertibilnem tržišču se celo znižujejo (marka), tujec, ki kupuje na svetovni borzi, ima širok izbor kvalitetnih in najcenejših
surovin, postavi pogoje, mi pa bomo ob vse večjih podražitvah prisiljeni pristati na vsako zahtevo, če bomo le hoteli zaslužiti kakšen dolar. Izvoz bo za to še dolgo vnaprej planirana izguba.
Sedanji krem izdelki odgovarjajo kriterijem tovrstnih izdelkov. Z domačimi surovinami lahko pač dosežemo najboljšo možno kvaliteto za domače tržišče. Če pa so surovine uvožene, je kvaliteta še vedno boljša.
BREZ ČOKOLADE BODO POTNIKI V VEČNI ZADREGI
Vezana prodaja je beseda, ki se je boji vsak pomanjkljivo založen potnik. ČOKOLADA je še vedno magična beseda; če je nima vsaj nekaj kilogramov, bo težko prodal bonbone, moko in testenine. Nima čokoladnega ključa!
Matjaž Mazi, vodja tehnične službe v Triglav-Gorenjki je prav tako posredoval nekaj mnenj. Kot vsa Jugoslavija. se tudi Gorenjka preusmerja na takoimenovane sladkorne tablice. Vendar dolgo tako stanje, kakršno vlada sedaj, v konditor-ski industriji Jugoslavije ne more trajati. V Gorenjki je strojni park prilagojen samo za izdelavo čokolade, zato si izdelave bistveno drugačnega artikla ne morejo niti zamisliti. Vse upanje grade torej na novi tovarni. ki bo omogočala določeno raven kvalitete izdelkov. Rešiti pa je treba vprašanje dohodkovne povezave med proizvajalci surovin in trgovino ter proizvajalci. Pri nadomestkih ni nobene izbire ali večje možnosti ponudbe. Prav nič ne pridobimo. če tujec da surovino, stroj in najde pri nas ceneno delovno silo. ki dela za izvoz-če pa so osnovne surovine, kot je sladkor, do štirikrat dražje, kot na svetovnem trgu.
Zadrega potnikov raste, v Jugoslaviji ni klime za gojenje kakavovca, morda ga bo za nas uvozil kdo drug? In pod kakšnimi pogoji?
Žetev bi morala biti jutri
Stane Juvan o povezavi živilsko-predelovalne industrije s kmetijstvom
®fane Juvan - direktor Žitne skupnosti Slovenije (prvi z desne). r°š/co Nikolič - predsednik poslovodnega odbora PIK Sirmium.
Radonjanin. član poslovodnega odbora za blagovni promet ZjK Sirmiuma, Savo Šivoljski - direktor DO Mitrosrem in Anton 'nter — svetovalec, na obisku v tozd Triglav — Gorenjka
preden je v pogovoru "^etlil oskrbljenost žitnopre-.. ovalnih delovnih organizacij, ! 86 jim obeta letos na osnovi penjenih pogodb s prideloval-! Pšenice - je tov. Stane Juvan, 'rektor Žitne skupnosti Slove-Je poudaril nekaj značilnosti I °Venskega kmetijstva. Vrsto . nam v Sloveniji manjkajo ži-r|ce, v večji količini prideluje--.° le pšenico in koruzo. Kot V|norejska dežela, se brez za-ostne količine krmil za živino drugi strani borimo še za rhvcčjo storilnost živilsko pre-lovalne industrije, ki rabi iste dr,aric? Domača proizvodnja, va|mač odkuP 'n oskrba prebi-p s*Va z domačimi surovinami osk h3* za9o1ov'jo nemoteno d nriu°	Živinorejo moramo
> dkrepitj in razviti, hkrati pa
trošn kV*t' dovoli hrane za po-
iRn r5l?ven'i' pridelamo letno sm °°° ton Plenice. Od tega ° Je lani odkupili 46.000 ton.
To je bil plod široko podprte akcije, v katero so bili vključeni vsi forumi, od republiških, občinskih, krajevnih in delovnih organizacij, ki pšenico potrebujejo za svojo proizvodnjo, do pridelovalcev na drugi strani. Slo je za organiziran odkup, ki je bi! materialno podprt, stimuliran s cenami, semeni, gnojivi, rezervnimi deli... Da kmetje nebi krmili pšenice živini, so jih stimulirali z zamenjavo Tako smo v SRS lani zamenjali 1800 ton pšenice za koruzo v razmerju 1:1,3.
Pri tako veliki proizvodnji pa smo je odkupili premalo. Pri tem je usodno, da je »kraljica« v tej igri - koruza. Koruza določa ceno pšenice! Kako hitro izvozimo preveč koruze, je ne bomo mugli zamenjati za pšenico in kmet bo še nadalje pital živino s pšenico.
Zamenjava koruze za pšenico je za Slovenijo zelo pomemben
pogoj, od katerega zavisi oskrbljenost naših mlinov za mletje mok
Nadaljnja značilnost kmetijske proizvodnje pri nas je ta, da ima več kot 75% zemlje v rokah zasebni sektor, pa naj bo organiziran ali ne, torej 'izven zadrug in povezan s kooperacijami ali tudi ne.
To potencialno silo. bolje -pridelovalce, stimulirati in s primemo organizacijo trajno pritegniti. vzbuditi v njih zaupanje, to je osnovna naloga v bodoče. Cene nihajo, razlike v cenah se odražajo pri pšenici, ki je svojevrsten manevrski kapital. Z njim lahko čakajo na ugoden trenutek. Na boljšega ponudnika, mimo uradnega.
Povedati je treba, da je pšenica v Sloveniji dražja kot v osta lih predelih Jugoslavije. Večje je povpraševanje, manj pridelka.
Bo posejanih 50.000 ha dovolj?
V Sloveniji je posejanih s pšenico 50.000 ha. kar je površinsko dovolj, zato teh površin ni potrebno širiti, če je poprečen hektarski donos 35-40 stotov, bi morali pridelati skoraj 200 000 ton pšenice, od tega pa je polovico odkupiti za industrijo.
Zadnja tri leta je bil odkup sledeč: 1980 - 8400 ton 1981 - 14 600 ton. 1982 - 46.000 ton; za letos, 1983 pa je do konca aprila sklenjenih pogodb za slAjpaj 56.291 ton s štirimi slovenskimi predelovalci, od tega: Mimo pek. Murska Sobota - 22 653 ton, Inles Maribor - 18.296 ton. Žito Ljubljana - 8341 ton, MPI - Celje -4011 ton, kar pomeni 93% pričakovanih količin na osnovi samoupravnega sporazuma, ki so ga kmetijske organizacije podpisale s slovensko živilsko-predelovalno industrijo. Pri tem je vračunano tudi 4000 ton semenske pšenice. Pričakujejo, da bodo ostale pogodbe še podpisane.
Po planu za leto 1983 rabi samo DO Žito: 57.000 ton pšenice, 300 ton rži, 845 ton ječmena. 11.000 ton koruze, 100 ton ajde in 1475 ton ovsa,
Koliko je kdo zaslužil?
Na področju osebnih dohodkov
smo se obnašali zelo po »slovensko«. Ni nas skrbelo spoznanje, da je osebni dohodek nizek, ampak, da je zelo različen med TOZD (ker imajo eni preveč!), oziroma drugače rečeno - enaka dela in naloge so med TOZD zelo različno nagrajevana. Široko zastavljena akcija, da bi nagrajevanje uskladili, ni dala nobenih drugih rezultatov, kot tistih, ki so nam že znani - da je sedanji način delitve sredstev za osebne dohodke na ravni DO neustrezen. Ko smo določili, da sme analitična ocena za enaka dela in naloge odstopati med
imela možnost po zaključnem računu, v skladu z določili družbenega dogovora, še porazdeliti dodatna sredstva za OD, je to tudi storila. Vemo pa, da TOZD poslujejo pod različnimi pogoji gospodarjenja oz. pridobivanja dohodka, zato je povsem normalno, da je bila masa sredstev za osebne dohodke različna.
Skupaj z dodatnimi izplačili po zaključnem računu so se gibali osebni dohodki - če upoštevamo samo polno zaposlene delavce - v naslednjih mejah (stanje v marcu 1983):
DO v mejah	št.	OD za osebni dohod,
do	delavcev redno delo din	Skupaj din
do 10.00	608	9100	10.192
od 10.001 do 12.000	637	10 920	12.922
od 12.001 do. 14.000	423	12.922	15652
od 14.001 do 16.000	274	14.924	18.654
od 16.001 do 18.000	76	16.926	19.656
od 18.001 do 20.000	46	18.928	22.204.
od 20 001 do 22.000	38	20.930	23.296
od 22.001 do 24.000	51	22.750	24.570
od 24.001 do 26.000	30	24 934	26.936
od 26 001 do 28.000	12	27 118	29.302
od 28.001 do 30 000	10	28.574	30212
od 30.001 do 32.000	2	30 940	32.396
od 32 001 do 34 000	3	32 760	35490
od 34.001 do 36.000	1	34 944	37 128
Skupaj	2211 del.	12 558 din	14 742 din
TOZD za en rang navzdol ali navzgor. nismo rešili še ničesar, kajti razvrstitev v enak rang še ne pomeni enakega zaslužka. Vzroki, ki vplivajo na vrednost posameznega ranga, so predvsem:
- osebni normativ oz. preseg, vrednost točke, možnost dodatnega zaslužka z nadurnim in nočnim delom in v največji meri - družbeni dogovor
Vrednost točke je bila med TOZD zelo različna. Najnižja je bila v TOZD pekama Kranj (1,096 din) in najvišja v TOZD Imperial (1,438 din), razlikujeta se za 30,9%. Pri presegu smo dosegli manjše razlike - do 15%. Najvišji preseg je bil dosežen v TOZD Rekami Vrhnika, najnižji v TOZD ŠUMI. Zaslužek skoraj tretjine naših delavcev se giblje okrog milijona S din. kar je premalo za normalno življenje. Tista TOZD." ki je
Osebni dohodek skupaj, ki vsebuje še plačilo za nadurno, nočno in minulo delo, je za 17,4% večji od rednega zaslužka za 182 ur V pekarskih TOZD je ta razkorak še večji, kar izredno negativno vpliva na odmero pokojnin Marsikateri pek ali mlinar prejema zaradi tega danes nizko pokojnino, ker le razlike nima zajete v pokojninski osnovi.
Kaj lahko pričakujemo v letu 1983, razen obilice novih ukrepov, dogovorov in omejitev na vseh področjih?
Samo znano resnico, da moramo rešitev za izhod iz težke gospodarske situacije iskati in tudi najti sami - v dvigu lastne produktivnosti, v povečani skrbi za dosego izvoznih rezultatov, v lakih investicijskih naložbah, ki bodo zagotavljale - ne samo povečano vrednost osnovnih sredstev, ampak večji dohodek, itd., najvažnejše pa je. da ne bi ostali samo pri besedah
skupaj 70.720 ton To pa je več. kot je sklenjenih vseh pogodb (za 56.291 ton) štirih največjih slovenskih odkupnikov. Potrebe ostalih treh niso navedene.
Brez tradicije, odslej bliže kmetu
Prejšnja leta se Žito ni neposredno povezovalo s kmetijci na ta način, da bi jim nudilo seme, gnojiva, zajamčeno ceno itd V severovzhodni Sloveniji, na Dravskem in Ptujskem polju pa so obstajale tesnejše vezi med pridelovalci in predelovalno industrijo- Povedati je treba še, da je bil glavni ctobavitelj s pšenico družbeni sektor. Žitno-predelovalna industrija se je tudi drugače obnašala* kot danes. Vsa surovina je prihajala iz velikih jugoslovanskih bazenov, ker še niso imeli tako lazvite mlinarske industrije in zgrajenih silosov. Danes je slika drugačna in naša mlinarska industrija mora pred svojim pragom najti surovine za mletje. Toda - to ne gre tako hitro in določene pogodbene obveznosti še vedno veljajo, saj so bile združene z velikimi investicijami v jugoslovanskih žitnicah.
Kaj nam klije doma?
Od potencialnih 50.000 ha predvidene površine za pšenico v SRS je posejanih v družbenem sektorju letos 6400 ha, ostalo na zasebnem sektorju.
V organizirani proizvodnji je posejanih 20.000 ha, to so zadruge, obrati za kooperacijo, ki so dobili seme, gnojiva, zaščitna sredstva. Ostale površine so v zasebnem sektorju in pridelovalci se vežejo po svoji presoji, zavisi od vzpodbud. To premlad so pri setvi čutili promanjkanje gum. Za žitno-predelovalno industrijo so velika bremena, ki jih morajo nositi, da bi vzpodbudili'pridelovalce, prav v oskrbi z gnojivi, semeni, rezervnimi deli, regresom in drugimi oblikami sodelovanja, ki naj pripomorejo k večjemu pridelku
K temu pmštejmo še prevoze, embalažo. stroške zamenjjave. sušenja itd.
Prišel je čas da se bomo morali boriti za vsakih 100 kilogramov pše niče pri posameznih kmetih!
Zadruge bodo morale kmetom tudi nemudoma plačati regres, ne pa čakati, da to uredi kdo drog
Pomanjkanje pšenice čutimo letos v vsej Jugoslaviji Vojvodina je šele na tretjem mestu p>o površini presejane pšenice pjrii nas Na prvem mestu je ožja Srbija Obujanje teh velikanskih spečih površin bi odpravilo pišenično krizo
Za letošnji odkup pjšenice pripravlja Žitna skupmost Slovenije skupaj z žitno-p>redelovalno industrijo, zadružno zvezo, kmetijskim inštitutom, bankami, zadrugam, kooperanti, pospeševalnimi službami in drugimi veliko akcijo za pospeševanje odkupa S posebnim sporazumom so opredeljene pravice in dolžnosti pndelovalcev in odjemalcev pridelka, določene so površine in količina pridelka, ki pač zavisi od gnojiva, vremena, semen ... Določene so tudi cene. (Devalvacija jih bo presunila). Pogoji odkupa pšenice so bili objavljeni 10. 8. 1982. Ta akcija je operativna. usmerjena'v čas žetve.
Žitna skupnost Slovenija pa pripravlja skupaj z žitno-predelovalno industrijo poseben samoupravni sporazum c dolgoročnem sodelovanju in medsebojnih razmerij pridobivanja ter odkupa žita Ta sporazum pa bo imel nalogo za daljše obdobje urediti oskrbo, prevezati reprodukcijske celote, verige med seboj in predstavlja kompleksen organizacijski oparativni program za celotno kmetijsko območje Slovenije Ta sporazum bo sprejet, ko ga potrdijo vsi »členi v verigi«, objavili pa ga bojo ko bodo (v mesecu dni*>) znani vsi pogoji Vzpostaviti želijb stabilnejše odnose, vključujoč riziko ter zagotoviti kmetu jasno perspektivo za sodelovanje, mu vliti zaupanje in jamstvo
Letošnja pšenica dobro kaže!
Dolgoročna povezava	Novi zakon o
s tujimi partnerjem	označevanju živil na EGS
Pravna služba pripravlja kooperacijsko pogodbo med Žitovi-mi tozdi: šumi, Imperial, Triglav - Gorenjka in Tehnični obrati in VValterjem Hitschlerjem iz Zahodne Nemčije. Pogodba bo dolgoročna, sklenjena za obdobje 10 let. Njen namen je, da olajša uvoz reprodukcijskega materiala - surovin kot so kakaovec, kakao maslo, gumi baza itd. Ta uvoz bo potekal na osnovi poslovanja preko konto-ku rentnega računa v razmerju, ki ga bo določala kooperacijska pogodba. Nalogo za sklepanje in uresničenje vseh postopkov, ki so v zvezi s pogodbo, je prevzel Inštitut za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Zaenkrat je pripravil inštitut osnutek pogodbe, ki določa način sodelovanja, pravice, obveznosti in druga izhodišča za proizvodno kooperacijo naših tozdov s tujim partnerjem.
Zanimiv je 6. člen zakona o dolgoročni proizvodni kooperaciji, poslovno-tehničnem sodelovanju ter pridobitvi in odstopu materialne pravice do tehnologije med organizacijami združenega dela in tujimi osebami - ki pravi: »Z dolgoročno proizvodno kooperacijo je po tem zakonu mišljeno dolgoročno sodelo-
vanje proizvajalne organizacije združenega dela in tuje osebe, ki je v skupnem programu razvoja, uvajanju proizvodnje, proizvodnji in medsebojnih dobavah prioizvodnih in njihovih sestavnih delov, in sicer: 1. dolgoročno sodelovanje, pri katerem si med seboj dobavljata sestavne dele, ki jih vgrajujeta v iste proizvode ali v proizvode iste vrste;
2. dolgoročno sodelovanje, pri katerem tuja oseba dobavlja organizaciji združenega dela ■sestavne dele proizvoda, organizacija združenega dela pa dobavlja tuji osebi gotov proizvod, v katerega je vgradila omenjene sestavne dele in dele, ki jih je sama izdelala, oziroma dolgoročno sodelovanje, pri katerem organizacija • združenega dela dobavlja tuji osebi sestavne dele proizvoda, tuja oseba pa dobavlja njej proizvode, v katere so vgrajeni omenjeni sestavni deli, in.3. dolgoročno sodelovanje, po katerem tuja oseba dobavlja organizaciji združenega dela surovine oziroma polizdelke, organizacija združenega dela pa dobavlja tuji osebi proizvode, v katere je vgradila omenjene surovine oziroma polizdelke.«
Žitovi tozdi Šumi, Impprial,
Gorenjka in tehnični obrati so pripravili spisek blaga za uvoz in izvoz, ki bi prišlo v poštev za medsebojno menjavo. Na osnovi tako zbranih podatkov bo omenjeni inštitut dodal ustrezne priloge in izračune k besedilu.
Ko bo osnutek pripravljen do take stopnje, da ga bo mogoče ponuditi tujemu partnerju v obravnavo, se bodo pričeli konkretni razgovori z njimi. Po uskladitvi teksta in izračunov in po podpisu ustrezne pogodbe pa se bo začel postopek za odobritev te pogodbe.
Ne le od ažurnega sodelovanja tozdov, ki pogodbo sklepajo, tudi od dolge poti, po kateri bo pogodba romala po slovenskih in zveznih forumih, je odvisno, če bo sklenjena v predvidenem, 12-mesečnem roku.
Cena za storitve inštituta znaša 650.000 din, poravnali pa jo bodo sodelujoči tozdi v enakem razmerju deležev.
Zastavlja se vprašanje: ZAKAJ JE POT DO TE ODOBRITVE TAKO DOLGA in ZAKAJ SE NISMO PODALI NANJO ŽE PREJ? da bi si pridobili prepotrebne surovine.
Dne 26.12.1983 začne v EGS veljati nov Zakon o označevanju živil. Po tem zakonu se bomo morali ravnati tudi v Žitu, saj postaja boj za devize s konvertibilnega trga vse bolj odločilen. Prinaša pa predvsem dve spremembi: prva velja za podajanje sestavine izdelka. Napisane morajo biti tako, da si sledijo po količinah, ki jih določen izdelek vsebuje; npr.: 70% sladkorja, 20% sirupa itd. Druga sprememba se nanaša na označitev datuma proizvodnje in roka trajanja. Doslej so veljale oznake z odtisnjenim datumom proizvodnje in navedenim rokom trajanja -1,2 leti od datuma proizvodnje. Po novem pa je treba navesti rok uporabnosti nekega izdelka, na primer do 13. 12. 1983.
Zakon tudi določa, kaj se zgodi, ko ta datum preteče, pa blago še ni prodano.
. 1. Če je izdelek še uporaben, pa mu je pretekel rok uporabnosti, ga lahko prodajamo v naknadnem roku po znižani ceni. Po tem datumu pa ga moramo vzeti s tržišča na stroške dobavitelja oziroma proizvajalca^
2. Če ob izteku roka uporabnosti izdelek ni več uporaben, mora takoj s tržišča.
Definicija za najkrajši datum
trajanja nekega živila pa je takale: »Najkrajši,datum trajanja nekega živila je datum, do katerega to živilo pod primernimi pogoji vskladiščenja obdrži svoje specifične lastnosti.« Kupec je z navedbo najkrajšega datuma trajanja obveščen o času, do katerega mu proizvajalec zagotavlja, da bo izdelek obdržal specifične lastnosti njegovega živila. Seveda mora kupec upoštevati, pod kakšnimi pogoji mora kupljeno živilo shraniti, preden ga použije.
Ko proizvajalec navaja najkrajši datum trajanja, ta izjava obvezno ne vključuje tudi zagotovitve glede zdravstvene neoporečnosti ali neoporečne kakovosti živila. Nemški trgovec, ki bo prodajal tudi naše, Žitove izdelke, se bo moral pri prodaji ravnati po 17. in 88. členu Zakona o najkrajšem roku trajanja. To pomeni, da bo moral redno in natančno kontrolirati kvaliteto izdelkov.
Žito, ki izvaža na nemško, angleško in druga tržišča, se bo moralo nedvomno ravnati po tem novem zakonu in proučiti podrobna določila, ki jih prinaša. Na ta način bi se izognili presenečenjem, če bi izvoznik blago - zavrnil in porušil ‘ devizne plane. Hitro in prožno prilagajanje pa je lastnost spretnih izvoznikov.
Pomladni setvi na vratnik
BTC, Indos in Žito letos v skupni ambulanti?
■Hi
Dr. Bojan Fatur z asistentko v ambulanti BTC
Boj za hrano dobiva vse bolj donkihotske oblike. Medtem ko je v velikanskih žitorodnih kompleksih Bačke, Banata, Srema na tisoče neobdelanih hektarjev prvovrstne, nekoč že obdelane zemlje, se v zamočvirjenih predelih Slovenije začenja z izsuševanjem močvirij, pognojeva-njem, izboljševanjem in dolgoročnim vlaganjem v divjo, prvobitno in še nerodno prst. Moči, ki so bile zažrte v industrializacijo štirideset let po vojni, se preusmerjajo k sebi, k agrarnemu bistvu dežele, hkrati pa spoznavamo, kaj je to kmetiško zamudništvo prineslo ali bolje odneslo - če samo primerjamo cene kruha, mleka, mesa z onimi pred desetimi leti.
Strokovno znanje na področju industrijske tehnologije zastari v petih do sedmih letih, na področju računalništva in informacijskih sistemov pa v treh. Če smo posodobili našo mlinsko industrijo z najsodobnejšo tehnologijo, pričakujemo, da bomo s to tehnologijo tudi hitreje in kvalitetneje mleli za trg. Prava ironija je, da imamo v Zitovih silosih, ki so zgrajeni sredi rodnih polj, kjer bi lahko rasla pšenica, na zalogi zrnja za mletje samo do začetka aprila?! Tako kot industrijska tehnologija ne more zaostajati za (evrop-
AFORIZMI Zvonimir Drvar
Vsi ljudje kupujejo knjige. Nihče ni tako nor, da bi priznal, da je nepismen.
* * *
NI res, da je človek nastal Iz ene opice. Iz dveh!
* * *
Je neka določena lepota v tujem pogrebu.
★ ★ ★
Pot do enostavnost/ je komplicirana.
★ ★ ★
čebele: bodite oprezne - troti ustanavljajo zadrugeI
skim, svetovnim) utripom in časom, ne bi smela tudi kmetijska proizvodnja.
Ta svet je svet specializacije na vseh področjih. Težko si je zamisliti strokovnjaka za elektroniko, ki bi bil še pleskar, urar in kovač hkrati. Zato je napočil trenutek, ko ni več mogoče živeti dvojnega življenja in biti dopoldan delavec v tovarni, popoldan pa kmet na njivi. Od tega. nima nič ne industrija, ne kmetijstvo.
Okrutno dejstvo, da imamo v Jugoslaviji 8500 km? (kvadratnim kilometrov!) neobdelane zemlje - kar za TRI ISTRE SKUPAJ, kaže, da smo bogataši svoje vrste. Bogataši, ki beračijo za hrano.
Ta speči kapital je zadnje mesece buril duhove, saj so razni podjetneži iz vrst inženirjev, kmetijskih tehnikov in poklicnih špekulantov v Slavoniji, Vojvodini, Šumadiji in drugod na svojo roko najemali (družbeno) zemljo in zaslužili z-njo mastne denarce. Spečega je lahko prodati, zlasti, če nima pravega nadzornika! Vsi ti niso bili »pravi kmetje«, ki jim edinim gre pravica do najemanja in obdelovanja zemlje. Tisti, ki ima status kmeta, in hoče danes obdelati večje površine, mora seveda najeti delavce (nekoč dninarje). Vesel bo, če jih bo sploh dobil in lahko plačal. Zadruge pa morajo biti pripravljene, ,da mu posodijo družbeno kmetijsko mehanizacijo. Že pobuda nekoga, ki obuja zemljo iz spanja v teh kriznih časih, je vredna vse podpore.
V vsaki občini je nešteto mehanizmov in ljudi, ki prihajajo po svoj delež, ko je žito požeto in v kaščah, davčni vijaki imajo dovolj .privijačev' in takšen po-djetnež se bo težko izmuznil.
Ostaja samo bistveno vprašanje: dopolnilno delo da ali ne? Kmetovanje vikendašev dobiva tudi pozitiven odraz. (»Tako so vsaj vinogradi obdelani, čeprav po ,flikah‘«, je izjavil kmet na Trški gori, sredi Dolenjske.
Obmestni kmetje prodajo največ zelenjave in zaradi »pozicij-
ske rente«, bližine trga in pok-varljivosti blaga se jim to splača. Toda skoraj vsaka peta hiša ima še kakšno dopolnilno dejavnost, najsi bo »tiha« plastika, mehanična šušmarija, elek-troinstalacije itd. Zemlja je šele nekak privesek, dopolnilo, ne pa bistvo, ker je je ob mestu premalo, ker na njej stoje zdaj bloki in naselja in ker je vse manj mladih rok, ki bi jo ljubkovale in obdelovale.
Tu gre za majhne kmetije, ki morajo trikrat obrniti vsak dinar, da se jim naložba splača.
Spomnim se pogovora z vsaj desetimi kmeti, ki so v kooperaciji pridelali za Žito v lanskem letu po pet, šest, devet ton pšenice. Marsikateri je ob odkupnih cenah, ki jih je primerjal z onimi v širši Jugoslaviji dejal, da bi bilo donosneje, če bi spital dvoje telet - s pšenico. Umetno gnojilo in delo sta bili glavni postavki za take izjave po setvi.
Up je že skoraj povsem skopnel. Boj za hrano bojuje z nami predvsem - sonce in kmet.
Prav je, da iztrgamo naravi vsak košček zemlje, ki bo rodil čez štiri, pet let in da z zakoni zajezimo zidave na najboljši zemlji. Toda kdo bo dal kmetu, ki dela 12 ur ali, poleti, 16 ur na dan, dvojno plačo? Kdo mu bo plačal nadure po 150%? Mu bo mar deževna ploha izparela tako misel iz glave?
Ne! Tisti, ki hočejo jesti njegov pridelek, bodo tvegali z njim, še predno je zrno v kašči. Tako je tudi najbolj pošteno. Tako tudi ne bomo vsi skupaj agrarni berači, ki čakajo le na uvoz rezervnih delov iz tujine za devize, ki jih ni, da bi za vsako ceno, z že vnaprej planirano izgubo, ponudili naš izdelek na tuje tržišče - ko pa tujina že sto let izdeluje take izdelke, ker pač nima zemlje - mi agrarni bogataši, pa ji ponujamo prav tiste (industrijske) izdelke, pri katerih je že zdavnaj dosegla mojstrstvo in - popolnost. Kot bi* * nekdo, ki je še v pleničkah, učil odraslega - hoditi. Ta, v pleničkah, pa bi lahko nahranil - tri Jugoslavije.	C. I.
Žitovci si že dolga leta prizadevamo, da bi dobili svojo ambulanto. Nekaj časa smo gostovali v Kolinski, zdaj smo v zdravstvenem domu v Mostah, kjer nam nudijo zobozdravstvene in splošno-preventivne storitve. Zdaj tečejo pogovori z našimi sosedi v Javnih skladiščih, z Blagovnim transportnim centrom, da bi imelo Žito skupaj z Indosom v prostorih BTC, koder že imajo zobno in splošno ambulanto, zdravstveno varstvo za svoje delavce.
Vlado Zlobko, direktor tozda Javna skladišča, nam je povedal, da se BTC dogovarja z našimi predstavniki in predstavniki ustreznih občinskih forumov o tej možnosti.
Težava je v tem, da se v sedanji ambulanti Javnih skladišč zdravijo poleg delavcev BTC še krajani Novih Jarš. Če hočejo omenjene tri delovne organizacije ambulanto zase, morajo prispevati svoj delež za ureditev splošne ambulante Jaršanov, kamor bi se hodili odslej zdravit. V ta namen je treba preurediti del stanovanjskega bloka, kamor bi se preselili, adaptirati pa bi bilo treba tudi sedanjo ambulanto, da bi bila v njej dva oddelka: ambulanta medicine dela in zobna ambulanta. Ko bi preuredili obstoječo ambulanto za potrebe teh treh delovnih organizacij, bi morali tudi rešiti vprašanje zdravniškega kadra.
DENAR ZA PREUREDITEV STANOVANJSKEGA DELA V SPLOŠNO AMBULANTO bi morale zbrati te de-
lovne organizacije, gre pa za
4.200.000	din. V sedanji ambulanti bi se zdravilo več kot 2100 delavcev.
Dr. Bojan Fatur, zdravnik v splošni ambulanti BTC, nam je povedal, da imajo samo pri njih aboniranih okoli 4000 pacientov, če ne štejemo še tistih iz zobne ambulante. ^ splošni ambulanti jim nudijo preglede, preveze, malo kirurgijo, prvo pomoč, dajejo injekcije, itd.
Za prvo preureditev obstoječe ambulante v BTC - adaptacijo z najnujnejšo aparaturo bi morali odšteti
1.500.000	din. Delež Indosa, Žita ih BTC-ja bi ustrezal po dogovoru, Pr' čemer BTC nudi prostore.
Iz BTC-ja se zdravi v splošni ambulanti okrog 250 pacientov, ostalo pa so prebivalci Novih Jarš.	j
V zobni ambulanti imajo 2560 stalnih pacientov, občasne storitve pa nudijo prebivalcem Jarš, ki jih jf okrog 14.000 - poleg delavcev BTC' seve. Iz DO Žito bi se zdravilo v tej ambulanti 1100 delavcev.
Projekt adaptacije se imenuje-ZDRAVSTVENA AMBULANTA IN MEDICINA DELA. Medicina dela ie preventivno delovanje na področjO zdravstvenega varstva v DO. Žitov' delavci bi imeli redne preglede, pra	I
tako vozniki, zdravniki pa bi spred1' ; Ijali zdravstveno stanje delavcev	;
posameznih DO tudi med delovni^	r
procesom in preprečevali vrsto nevšečnosti, v skladu z zakoni varsh* pri delu.	J
Prostori so. Denar? UPAJMO,
BO JESEN RODILA TUDI TA SAD!
Oživlja TOZD pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana
Odmevi iz Pekarne Center
,?n®z Krall, pomočnik direktorja pekarne Center (prvi z leve) in °Jko Cuder, direktor iste pekarne
Odkar so delavci DO Emona ercur, tozd Pekarna Center, ane 16. 11. 1932 rekli svoj DA, 'roma ZA združitev s takratni-i_a Ozdoma Pekarne Ljubljana Pekarna Bežigrad - pod okriljem Žita, se vrstijo samoupravni postopki, potrebni za tormiranje NOVE PRAVNE "SEBE, tozda PEKARSTVO IN 'ESTENINARSTVO LJUBLJANA Najprej je potrebna vrsta samoupravnih aktov, oblikujejo Sa družbenopolitične organizacij6, tako osnovne organizacije 'onikata in izvršilni odbori n ^0vriih organizacij, da lahko qg° na ravni novega tozda orni,mz!.rai° nove osnovne orga-acije v vseh delovnih enotah.
naulLnastanku novega, zgoraj sinA ,ne9a tozda so nastale klovne enote: Karta Li„Kr^avie’ "l"r^ovlje, Pekarna RU-,Jana' Pekatete, Pekar-ezlgrad in Pekarna Center, tank °snovi elaborata, ki je na-nie 0 analiziral obstoječe sta-PekaS6h tretl na novo združenih Dra\,«n' 80 Potekale javne raz-ave Po delovnih enotah.
Najprej so se morali dogovoriti o formalni plati združevanja. Najvažnejša točka je še vedno delitev pekarskega programa in delež pekarne Center v njem. Gre za to, koliko katera pekarna napeče in kakšne vrste kruha, navadnega, posebnega pa slaščičarskega in drugega peciva.
Če bi bila vsaka pekarna strogo specializirana, bi prišlo do velikih premikov znotraj vsake od njih. Če bi, na primer, pekli v Pekarni Bežigrad samo specialne kruhe, bi morali šoferji iz ostalih pekarn oziroma delovnih enot - da bi peljali čimveč iskanih Žitovih izdelkov naenkrat na eno mesto, v eno trgovino - nalagati specialne kruhe samo v Pekarni Bežigrad. Zato se zastavlja vprašanje: ali naj ena pekarna napeče vse, kar ob obstoječi opremljenosti zmore in ima tako širok izbor izdelkov?
Da bi rešili ta pereča vprašanja, so morali uskladiti proizvodne programe in sistem razvoza. Čimbolj se je treba izogni-
podreti v podzavest
kupca
^ira Tomec
certaJlrno srecli velikega kon-^nim*3^116 reklarT|e, sledimo vabilo Srriernicam in vzorom in Žrtev 'H 'n živimo kot njena klam beveda v tej poplavi re-Pod,a0stane v zavesti ali pa tenci=yesti Potrošnika oz. po-rna t| to®9a kupca tista rekla-sne ns:a s®rija reklam, ki se vti-s nn^tro^iku naibo|j v spomin ,rik in 9rafičnih, igranih, Seven dru9'b elementov. Tu je Va^e a Važno ime proizvoda,
Ponm nek detajl v reklami, ki je reklan^0rna raz|ičen od drugih ljudje tako različen, da si ga
^^ietoomniiim'.čeŽenePre"
'Ario L^r,?^aii iizik gre za ogrodi reki -O, za,° mora biti tu-sk0l< arna zamišljena »količin-
dov^ ^re tu za star artikel, pa
ptoda o,'ZVx°d Žita’ ki bi 9a radi Za ZaJ, S'rom Jugoslavije, je Se Dritet®k Predvsem važno, da Povq irT^1'1'1-1 vtisne v spomin
Prei^^am naslednji, v svetu Vrste 8en' način za reklamo te
1/ Najprej je treba potrošnika zainteresirati za ime tako, da si ga vsakdo zapomni. Bistvo '»vsiljevanja« imena je v tem, da se potrošniku prezentira tako, da ga podzavestno sprejme, ne da bi na začetku vedel, za kakšen proizvod z imenom Poli pravzaprav gre. Potrošnikovi fantaziji prepustimo, naj uganjuje, ali je to ime za nov pralni prašek, kokošjo pašteto, sladkarijo ali kaj drugega.
Takšno predreklamo, ki bi trajala samo pet sekund, izdelana pa bi bila v več inačicah, bi bilo potrebno predvajati štirinajst dni vsak drugi dan.
2/ Ko bi bili vsi potencialni kupci »zastrupljeni« s tem novim imenom, bi začeli predvajati reklame za širok krog potrošnikov: za otroke, za mladino in za starejše. V reklamah so zajete tiste grupacije potrošnikov, ki sc lahko za nakup lizik najbolj dovzetni
Reklama za otroke
Prodaja žvečilne gume Cirkus
ti prevelikim stroškom, ki nastajajo, če se pred eno samo prodajalno srečajo v razmaku nekaj ur, vozniki: s šmartinske, bežigrajske pekarne, pa pekarne iz Grosupljega in še Pexa iz Škofje Loke. Početverjena potrošnja goriva in delovne sile torej!
Kako vse za enaka dela enako nagraditi?
To je poleg delitve dela in prevoza najvažnejše. Gre za poenotenje tipičnih, enakih del (dva predpečnika v dveh pekarnah novega tozda naj imata enako plačo). Tu je treba določiti izhodiščno vrednost vsakega dela in narediti analitično oceno del in nalog, ki jih posameznik opravlja. Predpečnik v pekami Center mora mnogo več fizično delati kot kdo drug, v sodobnejši pekarni, pedpeč-nik v sodobnejši pekarni pa ima večjo odgovornost, saj lahko v krajšem času naredi več škode že zato, ker napeče v eni uri štirikrat več kot oni v bolj zastareli peči in neustrezno naravna temperaturo za več kruha.
Prva sodelovanja so zaživela
»Navaditi se moramo drug na drugega!« pravi pomočnik direktorja pekarne Center, Janez Krall. Z Zitovim tozdom Tehnični obrati so sklenili pogodbo o sodelovanju za premagovanje tehnoloških in tehničnih težav, servisne dejavnosti, dobavo rezervnih delov itd. Kot ve-
mo, se oskrbujejo v pekarni Center tudi z moko iz Zitovih silosov - že pred združenjem v ta novi tozd.
Do sedaj so v Pekarni Center že prenesli računovodstvo iz Delovne skupnosti Emona Mercur v DO Žito. Na DO Emona Mercur pa so imeli še kadrovsko službo, obračun osebnih dohodkov, varstvo pri delu, izobraževanje. Na Viču, kjer pekarna stoji, pa je še komerciala, direktor, njegov pomočnik, fakturni oddelek, tajnica, kadrovski referent... morda nismo vsega našteli.
Postopoma bo treba vse službe in kadre v okviru novega tozda uskladiti. Tu je še mnogo vprašanj, problemov, kot povsod, kadar pride do tako imenovanega rojstva.
Janez Krall je menil, da je v ospredju težnja, da bi medsebojne odnose uskladili tako, da bodo imeli delavci v tem, sedanjem trenutku, enako socialno varnost pri zgoraj navedeni delitvi dela in njegovem vrednotenju - nagrajevanju.
V perspektivi bomo v naslednjih letih izenačili delovne pogoje, kar pomeni, da bomo morali marsikak stroj in napravo zamenjati, dokupiti, urediti klimatske naprave, uskladiti investicijska vlaganja...
Težave s slovensko moko
Medtem ko teče pogovor, sporočijo, da je moka za peko zatohla. Kaj storiti? To vprašanje tare peke zadnji dve leti, odkar se opirajo na domače pridelovalce pšenice. Gre za to, da različni kmetje, ki sejejo ra-
zlične sorte pšenice z različnimi lastnostmi in stopnjo vlažnosti -najdejo skupen silos kjer se premešajo. Nastanejo križanci, ki jih težko niansi raš. Zadružne organizacije bi morale zagotoviti enako seme na čimvečjih setvenih površinah, da prispe po žetvi v silose čimveč ton kvalitetno izenačenega zrnja.
In spet medklic: olja zmanjkuje! V pekarni Center imajo rezervoar za 4000 litrov, ta pa je v slabem tednu prazen. Slišim za rešitev: če Petrol ne bo dobavil kurilnega olja v pravem času (medtem morajo na to pravočasno opozoriti ustrezne forume), potem bodo v stiski načrpali nekaj sodov nafte v Šmartinski 154, v nekdanjem tozdu Pekarne Ljubljana, da bodo lahko nasitili Ljubljančane in okolico. Lepa reč: prosjačiti za olje, da nahraniš tisoče ust - s kruhom!
Usklajevanja niso lahka. Ko je bila »svobodna konkurenca« med pekarnami, je vsak osvajal potrošnike, kot je vedel in znal. Zdaj bo treba tudi potrošnika navajati na drugačne okuse - seveda bo vsak zahteval kruh, na katerega se je že navadil in ga kupuje dolga leta.
Prav istega dne sredi marca so se sestali predstavniki vseh pekarn in skupnih služb DO Žito in se pogovarjali o dokončni delitvi dela, količin, vrste proizvodov, oskrbnih mest, ki so jih tudi številčno opredelili. Ko bo dogovor dokončen, bodo razjasnjene tudi nekatere osnovne dileme, ki so se doslej vzbujale. Praksa pa bo ovrgla marsikake predpostavke. kot pač teče reka življenja, ki izje svoj tok. Glavna struga ostaja
Žitovi proizvodi so bili dobitki na tomboli v prekmurskem hotelu Terme, kamor je peljal izletnike Mercator-turist. Tozd Blagovni promet, Šumi in Pekarne so našemu novinarju, ki je izdelke posredoval, izročile vzorčne izdelke, za katere se je v imenu Mercator-turista in Dnevnika zahvalil Žitu vodnik in urednik Drago Kralj.
je pokazala, da je bila reklama uspešna, da je zainteresirala najširši krog mladih potrošnikov. Namen te reklame za lizike bi bil, zainteresirati isti krog po-
trošnikov, tokrat za nov proizvod. Pomfembno je, da gledalci zavestno ali podzavestno dojamejo, da gre za isto tovarno, torej za enako kakovosten in za-
nimiv artikel. Zato je zasnovana ta reklama za otroke na nekem paralelizmu z reklamo za žvečilno gumo Cirkus: enak je namreč zvočni del reklame. Otroci, ki so bili, kakor vemo, zadovoljni s Cirkusom, bodo takoj planili po lizikah, ker jih bo ne hote misel na priljubljeno žve čilno gumo pritegnila tudi k na kupu lizike. Otroci bodo tud povsem logično sklepali, da gr zopet za kakšno nagradno igre kar jih bo še bolj vzpodbujalo nakupu. Sama reklama jim v resnici seveda kaj takšnega ne br; obetala - mirno pa jih lahko pustimo v takšnem prepričanju.
Reklama za mladino
Zelo pomembno bi bilo, če bi za lizike zainteresirali tudi mladino iz srednjih šol. Če bi mladina sprejela liziko za nek »štos«, potem bi ne bilo verjetno niti enega srednješolca, ki lizike ne bi kupil. Reklama posega v tisto področje, ki je za doraščajoče mladostnike najvažnejše: odnos fanta in dekleta. Film poizkuša na šaljiv način sugerirati tej vrsti potrošnika liziko kot nekakšen simbol za simpatijo.
Reklama za starejše
Namen te reklame je zainteresirati tisti sloj ljudi, ki jim gre, kot pravimo, že na otročje. Reklama pa prikazuje seveda takšne starejše ljudi, ki so še pri najboljših močeh.
In še beseda o predreklami:
Predreklama bi prikazovala eno ali dve roki, ki bi v tej fazi simbolično prikazovali, da potrošniku nekaj nudimo. Roki bi se ponavljali tudi v vseh kasnejših reklamah, kjer bi gledalci videli trik rokohitreca: prazna roka, polna roka lizik.
PREMER SCENARIJA ZA FILM LIZIKA POLI Reklamni film I.
VIDEO
Trije otroci sedijo na konju.
Konj pleše v ritmu.
Trije otroci oponašajo moderno pop skupino, igrajo na improvizirane instrumente, sestavljene iz gospodinjskih pripomočkov.
Nadaljevanje na 8. stran
Nadaljevanje s 7. strani
Trije oblečeni otroci »skočijo« v tirku iz vode, popolnoma suhi, v rokah držijo liziko in z njo mahajo.
Otroška restavracija. Otroci so gostje in otroci strežejo.
Natakar prinese na pladnju lizike in jih postavi na krožnik pred goste na pripravljeno mizo.
Dve odprti dlani se zapreta in nato odpreta. Sedaj vidimo na odprtih dlaneh po eno liziko.
Detajl fanta, ki liže liziko. Kamera se hitro odmakne in
vidimo cel razred, kako stoji pred šolo, liže lizike in se fotografira. Zaščitni znak in ime tovarne
AUDIO
Mi imamo radi, radi, radi radi...
Mi imamo radi, radi, radi, radi...
Mi imamo radi, radi, radi, radi,
Mi imamo radi, liziko Poli prav zares
Tekst: Poizkusite tudi vi - lizike Poli pa dobite v najbližji prodajalni.
Gigant z 11,5 tonami moke v trebuhu
Franc Lukežič pred svojim težkim varovancem
Deset let je minilo, odkar je Franc Lukežič zadegal prve vreče moke na ramena v centralnem skladišču Mlinov in si pridobil prve izkušnje. Nato je postal spremljevalec in zdaj je že devet let voznik. Zadnji dve leti vozi velikana 11-tonsko cisterno, ki tehta z moko v trebuhu 22,5 tone.
In kaj pomeni voziti tako težek tovor, smo ga povprašali?«
»Kadar naše pekarne, ki imajo zgrajene cisterne - v Brežicah, Krškem, Novem mestu, Lescah, na Vrhniki, v Pekarni Center in Pekarni Bežigrad sporočijo svoje potrebe, jim moramo čimprej dostaviti moko za peko. Tudi kadar je cisterna zamašena in je v njej le še malo moke, jo lahko iz moje cisterne napolnim, ker je dotok po drugi cevi, vendar je najbolje poprej popraviti okvaro. Vlažne moke so takoj po žetvi pri slovenskem odkupu, ko nismo imeli na razpolago svojih sušilnic, kaj rade mašile cisterne!
Neredne dobave mok, ki smo jo dobivali v skladišče in jih je bilo treba stresati iz vreč ter z njimi polniti celice - so povzročile, da je bilo včasih težko vse pekarne zadovoljiti in smo nastopali kot »gasilci« najnujnejših potreb.«
»Brez vas ni kruha. Kako je ob »konicah«?
»Če so pred vrati prazniki, vozimo tudi popoldan, cisterno tudi napolnimo in moka čaka, če bo potrebno oskrbeti katero izmed pekarn. Običajno jim nikoli ne zmanjka moke za praznično in vikendaško peko.«
Dve leti že krmarite to lepotico, kaj govore izkušnje?
Sprva nisem bil navajen na tak avto. Kadar je poln, moram na ovinkih silno oprezno voziti, saj je vsa teža visoko od tal in zaniha. Seveda moram, bolj kot vsi drugi, upoštevati vse prometne predpise. Pri tem velikanu ni izsiljevanja in prešerne, vesele vožnje. Opreznost in skrb sta prva. Pozimi ob poledi-
ci večkrat zanese prvi del, da volan vrtim v prazno in vozilo drsi. Kaj hudega pa se mi še ni zgodilo!«.
Prisede kdo...?
»Hčerka Suzana se strašno rada vzpne k očku, na »visok položaj« od koder opazuje vrvež. A takšna sreča je kratkotrajna.«
Bi primerjali pridobitev s cisterno s prejšnjimi prevozi?
»Poprej smo vozili vreče moke s prikolicami in je bilo zelo starinsko, sploh se ne da primerjati s temle lepotcem, ki ima moč 310 konj (stojadinka jih zmore 55, fičko 30). Sedež je prilagojen hrbtenici, ki te ne boli, ventilacija in gretje sta zelo dobra. Ej, ko sem začel voziti leta 1980, v avgustu, sem bil PRVI VOZNIK TOVRSTNE CISTERNE V JUGOSLAVIJI. Zdaj jo imajo tudtv Sremski Mitroviči in Avtoprevozu v Ivančni Gorici. Ja, v »zelje« nam hodijo. To pa zato, ker nismo imeli v Mlinih na Šmartinski vedno dovolj moke, pa so jo pekarne naročale pač tam, kjer so jo dobile. Lansko leto sem mesečno zvozil 650 -700 ton moke, zdaj pa le okrog 400 ton, to je za 30 ,fur' manj. Na Šmartinski napolnimo teh 11,5 ton v 25 minutah, na Homcu, od koder tudi vozimo moko, pa v 70 minutah. Zato oskrbujemo iz Homca bližnje pekarne -Center, Bežigrad in Vrhniko.
Za letos smo planirali še 10-tonsko prikolico, upajmo, da se bo načrt uresničil. Od pšenice zavisi. Morda se bomo povezali s širšim jugoslovanskim prostorom. Cena nafte je danes 33,00 din za liter, na 100 kilometrov' pa je takle velikan popije 42 litrov.« Velika je želja velikanov, ki režejo kruh ljudem na poseben, tovornjaški način. In tudi njegov voznik, ki razkazuje Ži-tov znak po vsej Sloveniji, mora imeti zanj čisto določene lastnosti voznika. Takega-le ne more voziti kdorsibodi! In Franc Lukežič je pravšnji.
C. I.
Sladek tovor za tujino
Travvigo GMBH CO KG Siissvvaren -Sprezialitaten
Tovornjak nemške firme TRAVVIGO. s katero smo navezali tesnejše stike, je obpeljal koncem aprila izpred tovarne bonbonov Šumi s tovorom 6,5 ton. Naložili so si lizike ClTRO COLA z okusi citrone, limone in Coca-Cole, pa lizike POLI LOLLY z motivi živali in penene banane, oblite s čokolado - vse te lizike so narejene v verigah, kar predstavlja ta hip najbolj komercialno novost na zapadnem tržišču. Temu tovoru so priložili še tiste lizike, ki so pri proizvodnji verig kakor koli odpadle iz serije in jih s pakiranih po 100 v vrečki.
Travvigo se je obvezal, da bo tisto embalažo, ki bo ostala od posameznega izmed treh omenjenih izdelkov, odkupil nazaj, če lizike ne bi več mogli prodati. Natis večbarvnih kartonov za verige lizik je zelo drag in predstavlja za Šumi mrtev kapital, ki leži v skladišču in ne kroži. Travvigo snuje namesto sedanjih embalaž za lizike en sam »designe«, ki bi imel iste dimenzije in likovni izraz in bi obšel ves svet. Embalaža pri verigah, ki jo Šumi dobiva iz jugoslovanske proizvodnje, je prevečkrat krhka, verige se trgajo, ko visijo. Dogovorili so se za >>duplex - celofan«. Ta celofan pa bomo potiskali z motivom škrata, ki so ga Nemci na-zva/i LUSTIGER SCHLUMPF - po naše - Škrat - nagajivec ali bolje -srčkan, ljubek... Ta maskota škrata, ki izraža razne plati človeške naravne in šegavo sega na razna področja dela in iger, se v nemški javnosti pojavlja v svetu otrok na igračah, v risankah, televizijskih nadaljevankah (kot čebelica Maja ali Viking Viki) pri spominkih, na radirkah, svinčnikih itd. Firma Travvigo je odkupila zanj licenco.
Naši predstavniki so se dogovorili tudi za nekatere nove artikle, ki bi jih izdelovali za Travvigo. Izrazili so tudi željo, da bi jim poslali od vsakega artikla, ki ga izdeluje Žito, po en vzorec. Dogovorili se bomo za način prodajne aktivnosti naših artiklov v Nemčiji in Belgiji. Travvigo daje v svojih razstavnih prostorih svojim partnerjem brezplačna stojala in
Že nekajkrat je na dvorišče Šumija pripeljal voznik Travviga, našega novega izvoznika
displaye za prodajo BON-O-BON izdelkov, izražena v markah. StabiU-verig in Multi pakiranj.	zacijski boj bo zahteval vse več kup-
Zlasti zanimiva pa je za nas cena cev v tujini.
Teh mojih dvajset let v Žitu
jJože Meznarič ob vsakdanjem kruhu
Moško in gromko rad povzdigne glas in podkrepljuje svoje trditve z argumenti. Nekje iz sebe govori, predan je pekovskemu poklicu in ni mu vseeno, kaj se godi v njegovem tozdu, v ek-
speditu. Vendar tale »njegovem« naj ne izzveni preveč za-sebniško. Vedno se je tolkel za veliko, enotno Žito, in se še.
V bežigrajsko pekarno je prišel fantič, star petnajst let. Ta-
koj je poprijel za delo in začel kot ,fant za vse", od najlažjega, do najtežjega. Na ta način je rastel s pekarno, z njenim utripom. Napredoval je v predpeč-nika, postal nato pomočnik vodje ekspedita, danes pa je vodja ekspedita in avtoparka.
»Teh mojih dvajset let ni bilo postlanih z rožicami! Vse, kar danes gledamo kot samoumevno, saj je takrat začenjalo-Odrekanje in trdo delo smo poznali. Ni mi žal nobenega dneva ne noči, ki sem jih žrtvoval in prebil na delu. Gledaš neko rast, v njej sodeluješ in na svoj način ljubiš svoj poklic. Reči moram tudi, da me je Žito izšolalo. V Zagrebu sem končal enoinpolletno šolo in si pridobil kvalifikacijo peka, za kar sem dobival štipendijo. Končal sem tudi Srednjo politično šolo pri CK ZKS v Ljubljani.«
Jožeta Meznariča poznamo kot aktivnega družbenopolitičnega delavca, bil je član DS DO, sekretar OO ZK v svojem tozdu, je član mestnega komiteja mestne konference, pa tudi v njegovi krajevni skupnosti, Zeleni jami, ga poznajo kot aktivnega delavca.
»Dvajset let je srž nekega življenja in nemalo teh let sem pustil pri nočni peki kruha. Vedno sem prišel na delo z veseljem ih tako tudi odšel. Zadnja štiri leta, odkar smo postali samostojen tozd, pa so bila zame najlepša in najbolj plodna v življenju, saj smo ob velikem prizadevanju ih slogi marsikaj dosegli. Ne vem, če se bodo taka štiri leta, ustvarjalna kot so bila, še ponovila, želim pa si, da bi se!« poV'L zame in preverja natovarjanja o kamionov, ki zdaj v okviru novo-1> nastalega tozda Pekarstvo in te-steninarstvo oskrbujejo potroš' J nike.
^6
Janez Železnikar,
novi direktor
tozd Blagovni promet
Beraški delež 28%
Tozd Imperial: dolgo ne sme trajati!
nrv^ Železnikar, novoimenovani direktor tozda Blagovni promet, .	1 z leve. z delavci Šumija pred Titovim muzejem v Beogradu
Dosedanji direktor tozda Šu-I 'da”ez Železnikar prevzema ;P ,pr'a de,° in naloge direktor-Kf Bla9ovni promet. So ob-lahi! wV stripu tovarne, ki jim ton £d°ber dirigont da osnovni fah vf9°n. Če v nekaj pote-Dd ff n ™0 °bdobje štirih let, doPn ' *9' 19^8’ ko je prevzel K?8" direktorja v Šumiju, ne h ? °z™čimo kot uspeš-h=h:2 obračuna, poročila, ki se U^aša. lahko povzame-1ft7 seVe celotni prihodek od °'297,000 din v letu 1978
lu ioo6/ na 529.881.000 d/n v /e-v ,9°2, kar pomeni indeks 283. r nodek pa je narasel od p l; 26-000 din na 113,100.000 n kar znaša indeks 230. če iqošfevamo’ da so se v letu ... 80 izredno zaostrili pogoji Jr Os_podarjenja, kar se je /zraža-,in °'ežkočeno nabavo suro-/s’ rePr°meteriala in velikimi hia ?rn' za sovlaganja angažira-& jit,avansiranja pri dobavitelj je ~'n če k temu dodamo dol-do novih cen in devizne Tfs0 t„ * Za uvoženo opremo -$ k/g evi,ke ze/o zgovorne.
'fleto iQ>0dro^u izvoza štejemo ^nakrat > -Za meino, saj je Šumi liči n in dCel z izvozom prvih ko-,j|Cl97g od 435.000 din v letu
W,f)3 40 Qc!ečal vrednost izvoza eV-tem štir3/000 din v letu 1982. V pum/in ' etnem obdobju so v /jjOta _ povečali tudi sredstva rf?2’Sl7nnn dohodke od v0*a 232% na 52,205.000 d/n ali
darrtob°dr°^u družbenega f&zuitat* So zabeležili ugodne milo krepite1 ,e 79 Prosilcev do-
!#bdobT?'mo Se fud|. da so v tem ^i,0-tons. _Uved// v Šumiju novo ysko linije avf°matsko bonbon-zaviiain 80 vpeljali dva no-1/0 c/sterna sfro/a- montirali no-3/r°store Za S,>UP /n zgradili m9v0ča^anje’ 'n drugo. Kljub mpČalj št' Pr°izvodnji niso po-J^Čan ®v,,a zaposlenih in so
7 '|tu i9g|v"0 Povečalo na 280
v sedanjem obrt* ce?aihne skrb/, Čaka/o 1 rtilLZ^n't/ #he' 'zvoz nameravajo 'for doSef na klirinško področ-i?v°stinan!e bonbonske zmog-'zpopolniti z novimi
6l
zavijalnimi stroji, v izvoz nameravajo vlagati znatna sredstva. Razširitev tozda Šumi se obeta na desertnem področju z Mogul linijo.
Janez Železnikar, ki zapušča Šumi, je ob tem prelomnem povedal: »Pogoji gospodarjenja v mojem mandatnem obdobju so bili zelo ostri. Premagali smo jih. in marsikaj dosegli tudi ob sa-moodpovedi, na račun osebnega standarda. Tako vidimo, da osebni dohodki ne dosegajo republiškega povprečja, ves kolektiv pa se je zavzemal za razvoj in posodobitev ter zasluži vso priznanje.«
Katerim delom se boste ob prihodu v tozd Blagovni promet najbolj posvetili? »Sprejete naloge mi nalagajo veliko odgovornost. V novem tozdu obstajajo nerešena vprašanja organizacijskega in kadrovskega značaja, ter dohodkovne povezanosti med tozdi in DSSS v DO. Po drugi strani pa so očitni težki pogoji gospodarjenja, ki se odražajo v nestabilnosti tržišča. Zlasti so to problemi nabave, za del proizvodnje pa tudi v prodaji.
Posebno pozornost bomo posvetili zunanjetrgovinski dejavnosti, kjer bo treba vložiti nove napore, da bi dosegli začrtane cilje.« - Skoraj 15-letne izkušnje beležite na tem področju. Ali bo novi veter zavel tudi na področju trgovanja, marketinga, ki se mora uveljaviti?« Moramo razvijati ne le marketing kot oddelek, marveč tudi marketinško miselnost, kot način poslovanja v sodobnem svetu, ki zahteva ekzakten in k potrebam tržišča usmerjen nastop vseh tozdov DO Žito. Čeprav tržne razmere trenutno niso naklonjene marketinški dejavnosti, je ta naloga v ospredju. Gre za organizacijo, spremembo miselnosti in razumevanja tega dela. Tržni marketing bo treba funkcionalno povezati z razvojnim in neposredno proizvodnjo ter med temi glavnimi dejavniki poiskati optimalne rešitve. Toda Blagovni promet in Razvoj - inženiring bosta tu nedvomno morala tesneje sodelovati kot doslej.« je zaključil tov. Železnikar.
Ob opravljanju novih dolžnosti mu želimo - srečno rokol
\l\H!?nanle občinskega sveta ZS JjJ Ko s*e-Polje konferenci OOZS Žito
fZr°čeifn6nc' °OZS ŽK Žito je bilo dne 14. 5. 1983 v kulturnem domu Vevče, ,Ae°c/ Oo?cZnanie občinskega sveta ZS Moste-Polje. Priznanje je konte-5 Podelilo predsedstvo občinskega sveta ZS za aktivno delo tako 'Jin sori£an'zac'i' na področju izvajanja samoupravljanja in enotnosti kot t, 9 kovanja konference z občinskim svetom in izvajanja skupnih na-
za konferenco prevzela predsednica konference OOZS Mara jtfy?širt)g isti svečanosti pa sta bila podeljena tudi 2 srebrna znaka ZSS f>hhični?vcema Mihelič Branetu iz TOZD Šumi in Tome Janezu iz TOZD " °brati.
Imperialovi izdelki postajajo pojem na tržišču, predvsem na tujem. Doma komaj še zadovolje potrebe. Mar bi njihov razcvet zavrte administrativno odvzete devize?
Te dni bijejo vsi izvozni tozdi Žita svoj boj za ohranitev, če že ne za povečanje izvoza svojih izdelkov. Nemalo jih je prizadela odločitev, da dobe od ustvarjenih deviz pri izvozu samo 28%. Tako tudi v Imperialu skušajo obdržati raven proizvodnje in jo dosegati po planu za leto 1983. Za prvo tromesečje so planirali 198 ton izdelkov žvečilne gume, v januarju in februarju so je naredili po sto ton.
Osnovna surovina za žvečilno gumo je gumi baza, ki predstavlja 12% celotnega izdelka. Da bi dosegli količine, za katere so se dogovorili za izvoz, so po posameznih obdobjih organizirali delno nočno izmeno. Zatrjujejo, da žanjejo pri teh prizadevanjih polno razumevanje delavk in delavcev ter da jih vedno najdejo zadostno število. Za izvoz izdelujejo: cekine, blistre, kroglice in dražeje. Ko intenzivneje delajo za tuji trg, pa jim za domačega zmanjkpje artiklov, zlasti cigaret, Bazooke, gume Re-lax, Gulliverja in kroglic Blister.
Novo rojstvo Nageme
Lansko leto so dobili nov za-, vijalni stroj Nagemo, z njim vred pa je prispel tudi nemški monter, ki je vzdrževalcem in drugim pokazal, kako ga je treba zmontirati ter spraviti v pogon. Letos so dobili že drug stroj, tega pa so se lotili sami, in to z
uspehom. Okrog dvajsetega marca je prav zaživel, seveda je imel pri porajanju začetniške težave, ki so jih odpravili. Nanj bodo zavijali 3,5 gramske kocke SOFT. V eni izmeni bodo proizvedli 40-50 kartonov, kar znese 500 do 600 kg.
Papir Trade in Aero Celje za embalažo
Omenjena dobavitelja embalaže sta za Imperial najvažnejša. Večje serije kartonov jim izdeluje Pomurski tisk iz Murske Sobote, za katerega vedo povedati mnogo pohvalnega, saj jim priskoči na pomoč tudi v večjih stiskah. Kartonažna iz Brestanice pri Krškem, ki je v sestavu papirnice Džuro Salaj iz Krškega, pa jih oskrbuje tudi z manjšimi količinami. Tudi z njimi poteka tesno in hitro sodelovanje, sosedje so si in tudi z osebnim avtomobilom lahko dopolnijo vrzeli - kadar česa zmanjka.
Razen gumi baze same domače surovine
Pred petimi, šestimi leti so še uvažali poleg gumi baze arome, embalažo, nože za rezanje papirja in nadomestne strojne dele. Zdaj uvažajo le še najnujnejše: gumi bazo ter strojne dele, ki jih sami ne morejo narediti.
Seveda je bila sprva kvaliteta
domačih »papirjev« borna, zato so morali vložiti mnogo truda v stroje, preko katerih je tekel vlaknasti, krhki in mnogokrat nepravilno parafirani papir, na katerem so se radi krhali noži.
Jugorapid iz Zagreba, ki zdaj za njih izdelujejo nože, seje močno približal kvaliteti uvoženih.
Tudi za oba dobavitelja - Papir Trade iz Zagreba in Aero iz Celja sta dosegla mnogo boljšo kvaliteto. Imperial jima-je dal za vzorec uvoženo embalažo, onadva pa sta se ji prilagajala tako, da lahko danes proizvodnja nemoteno teče.
Ne le na zahod, izvažajo tudi na vzhod, saj so se pojavili na tržiščih Sovjetski zvezi na Madžarskem in Češkem. Ta izvoz uresničujejo s sodelovanjem z drugimi slovenskimi izvozniki. Vendar so naročila z vzhoda občasna in v manjših količinah.
V veliko pomoč jim je NOVOZGRAJENO SKLADIŠČE, ki so ga odprli pred dvema letoma. Vanj vskladiščijo izdelke za izvoz. Del starega skladišča pa so preuredili v pakirnico, tod pakirajo za svojega stalnega izvoznika VValterja Hitschlerja.
Nerezine na Lošinju -kraj oddiha
Največ Imperialovih delavcev še vedno odhaja v Nerezine na Lošinju, počitniški kraj Počitniške skupnosti Krško, kjer se zbere v naselju okrog 1200 ljudi. Tu imajo lične hišice-s po štirimi ležišči, z dodatno otroško posteljico, pa tudi v jedilnem kotu se data urediti dve ležišči, tri hišice so kot garsonjere s po tremi ležišči. Eno hišico s štirimi ležišči imajo tudi v Mate radi pri Poreču. V Nerezinah se dobro počutijo, kuhajo jim tudi enolončnice, izposojevalnica pa nudi čolne, »surf« in drugo opremo. Za najbolj drzne, manj »družinske« je tudi Puntakriž, nekaj kilometrov oddaljena nudistična plaža.
Pred sezono ponavadi sami gredo pripravljat hišice za sezono, postorijo pač drobna dela, jih očistijo in prepleskajo, da bi takrat, ko neha paziti čuvaj plaže v zimskem času, dali pečat bodočim zatočiščem sonca in smeha potrebnim delavcem.
Izvršni odbor konference OO ZS
Tri letošnje seje so že mimo in naš cilj je bil - najprej, na 9. seji: pregled izvedbe letnih članskih sestankov po IO OOZS. Na 10. je planirana tema zajemala obravnavo osnutka Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v SRS, 11. seja pa si je zadala za nalogo, da bo obravnavala predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih delitve sredstev za OD in skupno porabo v DO Žito, ter spremljanje in uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela - če zajamemo najvažnejše. Čaka pa nas še več tem:
12.	seja - 2. 6. 1983: 1. tema: Analiza delovanja samoupravnih delavskih kontrol.
2.tema: Nosilec priprave: IO osnovnih organizacij ZS Poročevalec: predsednik konference OOZS. 2. tema: Uresničevanje delovanja delegatskega sistema v DO ŽITO.
Nosilec priprave: IO osnovnih organizacij ZS Poročevalec:	predsednik konference
OOZS. 3. tema: Program razvoja DO - povezovanje z širšim agrožiyilskim kompleksom (dolgoročni program razvoja agro-ži vi Iške proizvodnje (Kraigherjeva komisija).
Nosilec priprave: vodstvo DO Poročevalec: glavni direktor DO ŽITO.
13.	seja -10.8.1983:1. tema:
Pospeševanje inovacijske dejavnosti, izobraževanja in kulture v DO ŽITO
Nosilec priprave: IO osnovnih organizacij ZS Poročevalec:	predsednik konference
OOZS. 2. tema: Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi
Nosilec priprave: konferenca OOZS. Poročevalec: predsednik konference OOZS. 3. tema: Analiza polletnih rezultatov gospodarjenja v DO
Nosilec priprave: plansko-analitska služba DO Poročevalec: pomočnik gl. direktorja za plansko ekonomsko področje.
14.	seja - 22. 9. 1983: 1: tema: Zaposlovanje v DO ŽITO (mladine)
Nosilec priprave: kadrovska služba DO Poročevalec: vodja kadrovske službe DO. 2. tema: Spremljanje poslovanja v zoženih materialnih pogojih.
Nosilec priprave: IO osnovnih organizacij ZS Poročevalec: pom. gl. direktorja za plan-skoekonomsko področje. 3. tema: Priprave na vajo SLO in DS
Nosilec priprave: ref. za LO v DO Poročevalec: ref. za LO in DS DO ŽITO. 4. tema: Obravnava dolgoročnih planskih aktov DO ŽITO do leta 2000.
Nosilec priprave: komisija za plan DO ŽITO Poročevalec:
pom. gl. dir. za plansko-ekc nomsko področje. 5. temi Analiza poslovanja DQ ŽITO tričetrtletju
Nosilec priprave: planske analitska služba DO Poročeva lec: pom. gl. dir. za planske ekonomsko področje.
15.	seja - 22. 11. 1983: 1. te ma: Priprava na počastitev 4 letnice AVNOJA
Nosilec priprave: IO konfe renče OOZS Poročevalec predsednik konference OOZS 2. tema: Spremljanje informira nja in obveščanja v DO
Nosilec priprave: IO konfe renče OOZS Poročevalec: vc dja DSSS. 3. tema: Priprava n občne zbore OO ZS v letu 198'
Nosilec priprave: koferenc OOZS Poročevalec: predsedni konference OOZS.
16.	seja - 21. 12. 1983: 1. te ma: Planski dokumenti DO z: leto 1984.
Nosilec priprave: plansko analitska služba DO Poročeva lec: pom. gl. dir. za plansko ekonomsko področje. 2. tema Program dela konference OOZi za leto 1984
Nosilec priprave: IO konfe renče OOZS Poročevalec predsednik konference OOZS Predsedni I konference OO ZS ŽK ŽITC Medved Ma/
Bogata žetev medalj na Zagrebškem velesejmu
Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki je bil od 18. do 24. aprila v Zagrebu, je bila za Žitovce
bogata žetev medalj za vrsto proizvodov. Podelila jih je posebna komisija kemikov zagrebškega pre-hrambno-tehnološkega inštituta. Posamezni tozdi so dobili:
1.	TOZD Triglav - Gorenjka je dobil za nadomestna čokoladna-krem proizvoda PICKO PACKO zlato in za PLAVICO srebrno medaljo.
2.	TOZD šumi je dobil zlate medalje za: Vitšbon, Trio, Maya (bonboni), Hondino žele (žele bonboni) in bronasto za lizike POLI.
3.	TOZD Imperial je dobil zlato medaljo za žvečilno gumo Boly in pet srebrnih za druge artikle, med njimi tri za izvozne.
4.	Tozd Mlini je dobil za Hru-stavčka srebrno medaljo.
Vsem nagrajenim tozdom čestitamo k temu uspehu! Gotovo so vzpodbuda za nova snovanja, hkrati pa priložnost, da namenimo večja sredstva za reklamo pri njihovi prodaji. Pri reklami, degustacijah seveda teh nagrad ne bomo pozabili omeniti.
Opremimo jih z nalepkami, ki bodo govorile o nagradah!
Turisti žive tudi od kruha
DE Pekarna Bežigrad tri leta oskrbuje obmorske kraje
Dušan Dajcman
Vozniki kamionov so nehote majhni ambasadorji Žita. Vez s svetom. To, kar mu ponujajo, je lahko ponos »hiše«. Eden takih povezovalcev s širokim svetom je tudi voznik Dušan Dajčman iz DE Pekarna Bežigrad, ki je dejal: »Naša pekarna že tri leta oskrbuje obmorske kraje: Rovinj, Vrsar, Poreč, Novigrad, Umag, Portorož, Buje, Koper in Izolo. V kampe, menze in prodajalne vozimo prleški kruh (rok trajanja 12 dni), vikend (7 dni), ajdov (7 dni), bio hlebčke (7 dni), koruznega (7 dni), ovsenega (7 dni). Poleg tega vozimo še pecivo - piškote Simfonija, Ave-na, Vitana, kamniške kekse, slano pecivo, domače mlince, preste in drugo.«
-	Kako bi lahko povzeli izkušnje treh let, odkar vozite kruh na morje? »Mi smo postali stalni dobavljalci, zlasti v sezoni, ki se prične v turizmu 15. maja in traja do 15. septembra. V tem času vozimo vsak dan, razen ob sobotah in ponedeljkih. S sovoznikom Bitenc Cirilom greva na pot od dveh zjutraj, ko je kruh sveže spečen, ob 6. uri pa sva že v Rovinju. Povpraševanje je tako veliko, da sprazniva avto že v Rovinju in Vrsarju, če pa ni sezone, morava razdeliti kruh in pecivo po večjih krajih. Tako obkroživa vse navedene kraje v redni turi.«
-	Prebivalci in turisti vas zdaj že gotovo poznajo. Kaj sodijo o vaših izdelkih? »Moram reči, brez samohvale, da so zelo zadovoljni z našimi posebnimi kruhi. Zlasti je primeren zanje zato, ker traja v vročih poletnih mesecih dalj časa. Kupci ga ne-
mudoma vsega pokupijo. Turisti, ki so ga enkrat okusili in letujejo v enem kraju več sezon, ga vedno znova zahtevajo, tako da ga večkrat tudi zmanjka.«
-	S kom pa se srečujete na »bojišču«, kdo vam konkurira? »Štirje so za te kraje: Pekarna »3. januar« iz Pulja, pekarna iz Umaga, pekarna iz Novegagrada in iz Poreča. Sicer so stalni oskrbniki, vendar v sezoni vsega ne zmorejo. Poleg tega lahko rečem, da smo osvojili kupce s kvaliteto, saj oni ne pečejo tovrstnih trajnih kruhov, ki so zanje povrh še - posebnost in poslastica.«
-	So stroški povrnjeni? »Dnevnico dobivava s sovoznikom, 510 din, pa prevozne stroške nam povrnejo - za 1 kg kruha dobimo 5 din za gorivo, amortizacijo itd.«
-	Kaj, če bi naložili 4 ali več tonski tovornjak. Obstaja tak? »Ni primeren, ves dan ga ne bi razložili. Sicer pa, če je nuja, peljeta iz bežigrajske pekarne dva 2-3 tonca.
-	Za oskrbovanje turizma ste Bežigrajčani med prvimi v Žitu. Zdaj pa ste v novem tozdu. Boste natovorili tudi druge proizvode iz širšega »družinskega« asortimenta? »Lahko bi vozili še makarone, zamrznjeno hrano, bonbone, skratka - kompletno Žitovo ponudbo. Samo -vozniki ne utegnejo biti komercialisti, trgovski potniki in administratorji hkrati. Najprej bi moral nekdo raziskati teren, zbrati naročila (nova), skrbeti za reklamacije, spremembe. K stranki -bodoči seve, moraš priti dobro
Program B zaživel
Kompresorji so se že zažrli * nekdanji vhod nekdanjega Tozda Pekarne, zdaj delovne enoti Tozd Pekarstvo in testenim<• sivo Ljubljana. Začeli so uresničevati takozvani B PRO' GRAM, po katerem bo doživel svoj razmah proizvodnja zmrznjene prehrane z novo hladilni co delavci pa bodo dobili tud svoje prostore za razdeljeval hrane. Prizidek, za katerega kopljejo temelje, bo velika pfl' dobitev. Toda že zdaj bo P0', trebno zastaviti vse sile za raziskavo tržišča in prodajo prod' vodov v okviru Žitovega obstoječega in jugoslovanskega tržišča. Od nekdaj planirane tovarne zmrznjene hrane se torij uresničuje v Ljubljani le deL f tudi to je dosežek za naše Z'10 kot celoto.
Žitovi domovi pripravljeni
Ivan Cimerman
V Oramlju morje še dremlje, a je že vse pripravljeno, z novim upravnikom na čelu
Letos si je služba za družbeni standard zastavila zahteven načrt za čimboljšo izkoriščenost naših počitniških domov. Če seštejemo vsa ležišča, ki bodo v treh mesecih, kolikor traja glavna sezona, najbolj zasedena, jih naštejemo v Drami ju, Ba-šaniji, na Cresu, v Bohinju, na Pokljuki, skupaj s prikolicama 104 ter 59 najetih v Dramlju. Od pekarne Center smo pridobili še tri prikolice. V Nerezinah na Lošinju, kjer letujejo v glavnem delavci Impenala, pa lahko preostala ležišča dobe tudi drugi Ži-tovci.
Naši delavci in upokojenci so bili letos dobro in pravočasno obveščeni o vsem potrebnem za letovanje. Vse nezasedene zmogljivosti pa smo ponudili s posebnimi dopisi in objavami sindikalnim organizacijam izven Žita. Odziv je bil zelo velik, zlasti za glavno sezono, zasedli pa so tudi postelje izven sezone.
Pri določanju cen za druge goste smo hoteli z boljšo gospodarnostjo in večjo izkoriščenostjo doseči s tujimi gosti nižjo ekonomsko ceno za naše delavce. Upoštevali smo gibanje cen v turističnem gospodarstvu, vendar tako, da smo ostali še vedno konkurenčni r\apram ponudbi v drugih turističnih objektih.
Tako znaša penzion za tuje goste 570 din za odrasle, medtem ko so nepenzionske storitve v primerjavi s to ceno nekoliko višje. Cena samega prenočišča znaša od 150 din na Pokljuki, do 240 v Dramlju. Cena prikolice za tuje goste je 450 din, za domače pa 250 din na dan. Penzion za naše delavce in upokojence pa velja 300 din.
Začetki sezone so: v Bašaniji 21. S., Dramlju 17. 6., na Cresu 4. 6., v prikolicah, ki stoje v Lan-terni pri Poreču 1. 6., v Bohinju in na Pokljuki pa sta domova odprta vse leto. Izmene trajajo od 7 do 10 dni.
Zadnja v vzdrževalna dela potekajo te dni, v Bašaniji obnavljajo Sanitarije, v sobah bodo tudi hladilniki (če jih bomo dobili) ker jih ni. V Dramlju so bila vzdrževalna dela na inštalacijah, vodi, plinu, elektriki, ter mizarska. V tem domu bo nastopil letos nov upravnik, ki je več let delal v počitniškem domu Gradisa v Ankaranu.
Za domove skuša služba družbenega standarda skupaj s kadrovsko zagotoviti dovolj kadra za domove. Objave so bile v dnevnem časopisju in po naših temeljnih organizacijah - za DramaIj in Bohinj. Iščejo delavke za kuhinjo.
Preko Glasnika pozivamo kandidate-tke, ki se odločijo za ta dela, da naj se javijo v kadrovski službi DSSS!
Mesečni dohodek v teh treh mesecih bo znašal od 14000 do 1-8000 din, hrana in stanovanje sta brezplačna!
Ob koncu aprila je stanje po domovih sledeče: Zatišje je zasedeno, tudi po sezoni in pred njo, V Dramlju je še ostalo nekaj prostih mest v avgustu, Cres je zaseden, le od 22. 9. do 29. 9. je še prosto, v prikolicah je še prosto od 9. 9. do 29. 9. Tudi v Bohinju in na Pokljuki je še nekaj prostih mest, na Lošinju pa v juniju in septembru.
V želji pa čim veselejšem oddihu - srečno!
Idejno-politično
izobraževanje
Medved Mari
V DO ŽITO smo v dneh 10. in maja organizirali seminar za vodstva OOZK in njihove sekretarje. Seminar smo organizirali v sodelovs nju z občinskim in mestnim komite jem ZK. Namen seminarja je bil, raj pravljati z zunanjimi predstavni družbeno-političnega življenja, 0 problemih, ki jih odpira razvoj dru* beno-ekonomskih in samoupravd odnosov. Teme, ki jih je zajemal & minar so podajali Ivan Jenko Pr0‘ek s or ekonomskih ved, Jože Novink strokovni sodelavec pri Repi btiškem izvršnem svetu, Mitja Svat družbeni pravobranilec samoupra'1 Ijanja in Janez Železnik, predsedd odbora za družbeno-politično W baževanje pri Republiškem svet ZS. Dopolnili pa so jih koreferz strokovnih in političnih delavci naše DO tov. Soka, Rutarja in Vu* mana, o problemih, ki tarejo DO itJ usmeritvah ZK v DO v prihodnost
Anketa, ki je bila izvedena ob k°j[ cu seminarja, je pokazala velik im* res udeležencev po še podobni usposabljanjih. Pokazala je tudi, d je bil cilj seminarja dosežen v pOT du popolnejšega razumevanja šm ri razvoja naše ekonomske in P°, tične ureditve in usmeritvi subj6* tivnih sil v DO v še večjo enotnost doseganju skupnih ciljev in bod* čega razvoja DO ŽITO.
Udeleženci seminarja so tudi d* bili potrdila o opravljenem semiti ju medobčinskega študijskega st* dišča ZK.

pripravljen, da jo osvojiš, pritegneš. Tudi vzorce mora takšen inovator nositi s seboj.
Prevozne stroške bi si delovne enote v okviru novega tozda delile.«
-	Ceste v sezoni, promet...? »Je grozen. Velika gneča, nesreče, kolone in množica turistov z vsega sveta - to ni šala. Ponoči jd seveda bolj umirjeno.«
-	Kako pa se hranite med potjo? »Po restavracijah, ki sov sezoni izjemno .zasoljene'.«
Morda bi kazalo takim voznikom, ki skrbe za posebne naloge in vozijo na daljše proge, dati kakšen dodatek k prehrani - od dveh zjutraj do poznega popoldneva, ko se vrneta - je dolga pot.
Najvažnejša misel pa je nedvomno ta: turizem v povezavi z agroživllstvom, ki prinaša neposredne devize za uvoz Žlto-vih surovin - mar ni tu rdeča nit, ki jo je treba vplesti v naša prizadevanja?!
Novo zatoščišče je dobila Žitova pekama v Radomljah, ki j M zasebnik odpovedal gostoljublje. V kletnih prostorih kulturnSy\ doma pečejo, zgoraj pa prodajajo kruh, ki se mu prebivalci r\ dolgem boju niso hoteli odpovedati.
___________________________ '__________________________________/
Jubilejno nagrado za 20-letno delo v ŽK Žito je prejel tudi Ma^ Bartun iz TOZD Mlini, DE Domžale
______________________________________________________________J
S trgovskim potnikom po trgovinah
Ivan Cimerman
Izstopim v Postojni, kjer mi že pomaha Silvo Groff, trgovski potnik Žita, ki oskrbuje z našimi izdelki Primorsko, Notranjsko in del Hrvaške, tja do osrčja Gorskega Kotara.
Na desno cesta v zimsko športno središče Kalič, potem, ko pri Ravbar komandi prevoziva mejo Primorske z Notranjsko. Rakek, Podskrajnik, fjato Cerknica s slovito tovarno pohištva, Brestom. Le 2,5 km je do Presihajočega Cerkniškega jezera, ki je zdaj suho in se bo kmalu napolnilo z vodo. V Martinjakih podružnica Bresta, ki slovi po ugodnih nakupih pohištva.
GRAHOVO; Poslovodja Vinko Modic naroča. Največ mlevskih izdelkov, moke. Mešanica ovsa, koru-Z6, ječmena, Vsakih 14 dni naroči 4 kartone Triglavovih rolad. Zelo jskan je koruzni zdrob. Tod okoli so ledje navajeni jesti vse vrste jedi iz oruze, zlasti polento, zabeljeno s ■spehonV - zaseko.
pri Ločicah je prehod v Loško do-lr*o. Tod se začne kraljestvo jele-?lad'- Snežniško pogorje kaže hrbti-?ca prepolna snega, ki se počasi topi. NANOSOVA POSLOVALNICA '5 v Ložu: Naročajo namensko a^oko, mešanico, ajdovo kašo, pše-',*■ koruzni zdrob. Vprašajo za in-7i s,arinski prodajalni piše: a'1 Iz Blagajnice mesta Loža zi-aarski vodja Jožef Šorc. STARI l^T^Pdslovalnica 43: Tip 1100 mo-bl radi, a je ni. In spet naročajo amensko moko (500 kg) proseno
ča?|d°V° ka^° (tudi te ni' a i° naro-.. '• Pa ješprenj, ovsene kosmiče, ton °trobe Pravijo, da BIO PIŠKOTI d ne gredo v prodajo, 6 kartonov olad pa prodajo v 14 dnevih. Blizu i osnovna šola heroja Janeza Hri-vt!^'.600 rolad naročijo, kar zadaj, Kuhinjo, h glavni kuharici sva šla. ^Pet dalje. Kozarišče, na desni se deli sneženi vrh Snežnika, tod zaviie Pot v Ilirsko Bistrico. POSLOVALNICA 153:	»Dober
belimi« pozdravi naš potnik. _oamo mene je še manjkalo, reče Poslovodki, ki zardeva poleg pobega kontrolorja, ki ga že ima obisku. Medtem ko naroča, spre-j y°riva nekaj tehtnih “besed. Za d Zka Oražma se predstavi. Pove,
1 inspada v njegov delokrog okrog ha ienot' ki jih obide tri do štirikrat kval?*0"’ Vse moramo pregledati: v 'teto robe, formiranje cen - moda vk 06' raz|ike med njimi prometne nic 6' Potrošniške kredite, mertjal-
kvali'teti0ži^Vnh kHji^' Za'°9e' ° Pomh n ovltl izdelkov nima pri-
p0srQ.Pove le' da naj Žitovi potniki 9ovni jej0 s Pomočjo Tozda Blanci Pr°met pravočasno spremi-(vsak ^*arž' ki jih opredeljujejo absni »P.") zvezni odloki. Gre za ne v utne in relativne marže, izraže-času Procentih. »Če ne pridem v* trg0ko začno veljati novi odloki, ške„ večkrat zaidejo v prekr-Ijučnn l,0ve 'zdelke prodajo tu izk-ki v h v°kviru prodajaln DO Nanos, de|avca^etih tozdih zaposluje 1600
VAS poslovalnica 171: šilj a'° krmilnih otrobov nam pobi jju : Naročili bi jih 40 - 50 vreč, če in zarn ko' Po,nik se izmika, sneg tod SQ eb so bili, pogrešali so ga, Peijgjo Zlme polsibirske. Vmes pri-fanta 25 ton cementa, ki ga dva “To a brbtih nosita v skladišče, tioiita ?aiini viličarji!« pravita in k°rUz 0rlaške dlani predse. In spet Ca. p, a 'n krmilna, otrobi, mešanice qr..ac ne naroče, ker trenutno “MeSer<Lv.prodaj° Hlastava dalje, bil,,, m pni me ni bilo, bolan sem he d6| ®ni Silvo. »Telefon v trgovini BArki^310 50 me zaman čakali.« ^aia Sih—ki mu pravijo tudi ,6rr>Per*Ja' s,ov' po nizkih zimskih kjdi tahah' do 35°C. Tod nekje je *■! naš c»,r c'9anov. Psa jim je povo-z9radj : 1 VO' in krik in vik so zagnali je hi 9abe svoje ljubezni, komaj norm jn .skam ušel in maščevanju, s d'viiniZl »al' _ P°jem divje svobode 2rak Lnt' kl ie tod kristalno čista!
,r'bJe oko DOBRODOŠLI V VaSko atr^®TAR piše na tabli, na hr-
, POs?^n Pe|jeva.
>° ste nr.VfkLN,CA 50: "Slabo mo-, ha, ,,P°flali. za tip 500 je preveč ''ahi0 ll enokilogramska! Dobi->°sena u°xnovem letu. Lejte, ta «?reb|jen.asa ni dobra. Zrnje je t ubarn ;' srr,eti so v njem, če jo ženine °-tezko P°jem. Poglejte ■ špagete iz Pekatet: v
enem kartonu so bile tele, iz čisto črne moke, pa bele, oboje za enako ceno 66,26 din za kilogram! »Greva. Obljubiva. Za druge. Kraj, ki slekli, je Prezid. Na pobočju hriba je s smre-. kami ozelenelo napisano TITO
PREZID, poslovalnica 134: Otrobov jim manjka, pet vreč dobijo, vsaj 10 bi jih radi. Vse naročajo: belo moko, 25 kg, koruzni zdrob, ješprenj ... Pa 10 vreč krmilne bi radi na 14 dni in še 10 vreč pšeničnega zdroba. 700 kg moke naročijo. Silvo jim razlaga, da bo odslej v veljavi drugačni predpis o izmenjavi moke, da bo več črne, manj bele. Pismeno bodo vse dobili. Drviva, čas, rabelj kruti! Ah, še to: naročili so 25 kg pakirano moko, dobili pa razsuto v 50 kg vreči. Tehtanje, izguba časa. Oves je predrag 2705 SD, prej pa 2300. Pa še rolade dajte! »Recite jim tam, v Mlinih, naj manj premetavajo moko! Najbolj razcefrane vrečke so enokilogramske. Zakaj pa nam date samo 5 vreč otrobov, saj smo vaši vsestranski odjemalci!?«
Serpentinasto se dviga cesta, vzpenjava se na Kozji vrh, v osrčju Gorskega Kotara sva. Nepopisna lepota: gozdovi dihajo s pomladnimi pljuči, mačice osipajo pelod na asfalt, bukve grozijo z nabreklimi popki. Tod nekje so se Notranjci srečevali s hrvaškimi partizani. Tod so snemali tudi televizijsko nadaljevanko Kapelski kresovi, z Dimničar-jem - Borisom Dvornikom v naslovni vlogi.
Spust v Čabar, središče teh krajev, s 1300-1500 prebivalci. Poslovodja potoži, da je čokolada že -privid. Bonbone imajo. Po pet ton bi prodali krmilne in koruzne moke^ če bi jo le dobili. V čabru oskrbuje Žito dve trgovini.
SPEČE MOŽNOSTI SO V TURIZMU, a o tem v drugem članku. V drugi trgovini pregledujem police. Kaj imajo Žitovega? Imperialovo žvečilno gumo, Herbo, jogurtove tablice, 100 g žele, Visoki C, Malcevit. NIKJER SLEDU o TRIU, VITABONU, naših najboljših izdelkih. Gorenjki-ne jogurtove tablice se družijo s krem izdelki Kraša, Pionirja, Slobo-de. Agrokomerc prodaja Rosana kekse. O ŽITOVI H KEKSIH VSO POT
-	NITI SLEDU! Poslovodka Vilma Žagar pove, da jim je dedek Mraz -Kraš poslal za novo leto celo 8! kilogramov čokolade. Za osem družin.
Nadomestki: Pionir - šečerna tabla, 100 g (sladkega 53%, rastlinske masti 32, nemastnega kakaa v prahu 9,5%, pa še emulgator lecitin, umetna aroma) Tu je še: 40-gramska Cl-CA-MACA - čokoladni penasti deseti, pa ŠPORT, 40 g izdelek Agro-komerca.
POSLOVALNICA 182: Vse vrste mok, mešanice... Potujeva proti GEROVI. Vzpenjava se iz »čebra« Čabra, kotla, kjer je pozimi grozovita poledica, kjer plužijo na ozko, plazovi zasujejo cesto, skale jim botrujejo. Silno težavni tereni, kotar-ske specialitete - drsanje brez nadzora nad volanom.
TRšČE, poslovalnica 163: Velika, pomembna trgovina, ki ima mnogo kupcev in na veliko naroča že prej našteto. Ko omenimo, da mislijo peki z Vrhnike začeti z dovažanjem kruha v Čabar in k njim, so veseli. Police so revno založene z Žitovimi izdelki, imajo Visoki C, Herbo, jugurtove tablice po 20.92 din, sicer pa kraljujejo tod Kandit, Kraš in Pionir. V razgovoru z Jadranom Čopom sem izkristaliziral predlog: VRHNIČANI NAJ POLEG KRUHA VOZIJO ŠE TRIGLAVOVE ROLADE, po katerih so zelo povpraševali.
Pripeljeva na Kraljev vrh in se ustaviva v trgovini. Tudi tu pogrešajo rolade, ki so jih včasih že dobivali. In spet stikam po policah za ŽITOVIM PECIVOM, KI GA NI! Imajo pa čajno pecivo, 500 g, SRBI-JANKA - Soko N. Štark, pa enake gramature kokosovega in še Marijano; družbo jim delajo: čajno pecivo ŽITOSTIG - Požarevac (bogami
-	kako daleč je ŽITO-STIG stiglo, zakaj ne STIŽE ŠE ŽITO, Ljubljana?), tu je še 500 g Frutiko iz Vrba-sa, pa Koestlin iz Bjelovara, Mlinotest Ajdovščina nudi Citron napolitanke, nepogrešljivi Kraš je tudi tu, pa 148-gramski s čokolado obliti kolač Agrokomerca...
KAJ JE ŽITOVEGA? Malo: Visoki C, Zmajček, Švicarski bonboni, Poli lizike. Herba, jogurtove tablice.
Nanosova poslovalnica 163: Tršče pri Čabru. Prodali bi 8-10 ton otrobov, dobijo le 700 kg. Velika trgovina, premalo Žitovega v njej.
kontrolor Mercator Nanos, tozd Trgovine oskrba
Vrhnika voziti svoj kruh. Želijo pa si tudi rolade, mlevske izdelke in čokolado.
Naš potnik Silvo Groff s turističnimi delavci Čabra
NIKJER KARAMEL, TRIA, VITABO-
NA. Tudi Imperialove žvečilne gume ne. In spet nadomestki čokolade: VVigvvam - Pionir, Alpi - kakao krem proizvod Kraša, ki je zgradil svoj OOUR »Planika« v Kobaridu, kjer je Žito »zamudilo vlak«?!
Peljeva dalje skozi Mali Lug v Prhce. Zaselki so obloženi z ladijskim podom, očitno je tod dovolj lesa, gozdovi žehte od njega. Prodajalna štev 133 je zaprta in obrneva avto. Peljeva nazaj. V Goračih se ustaviva na Kozjem vrhu. »Nazaj v planinski raj!« vzdihne Silvo. V gostilni izveva, da stane trofejni medved v devizah tudi 32 milijonov din. PREZID, obronki Babnega polja in spet na tabli SRETNO, konec Hrvaške je tod. Po Babnem polju še posnetek ožganega travnika, ki je dno cerkniškega jezera. V Podobupiše na steni z zbledelimi črkami: ŽIVELA NOVA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA. Nadlesk, Pod-cerkev - rojstni kraj partizanskega pisatelja Matevža Haceta in vasica Dane. Zanjo trde, da je prva vas za rejo konjev. In spet diha v naju Notranjska z majhnimi zaselki in tropi hišic.
Vse te vasi Žito oskrbuje. Vseh prodajaln, ki sva jih obiskala, ni mogoče našteti. Vsem pa je tisti največji skupni mnogokratnik: Žito ima tod velik ugled in v teh krajih, ki so malce odmaknjeni od velikega sveta, bi bilo marši kak naš izdelek, ki tiči v skladišču, brez težav prodati. Naštel sem nekatere.
Za tehtnejši poseg na tržišče pa bi bila potrebna podrobna, strokovna analiza, ki bi ugotovila stanje in spreminjajoče se potrebe pri padanju kupne moči prebivalstva.
Enodnevni opazovalec, kakršen sem bil, ne more dajati končnove-Ijavnih sodb. Eno pa je gotovo: ta komercialni predel je nedvomno eden najtežjih in zahteva prav posebno psihologijo, nenehen stik z ljudmi in neke vrste domačijski šarm, ki ga mora izžarevati potnik (no, Silva Groff a seveda ožarja), da se vljudno ubrani neštetim povabilom čašam, stiskom rok, prisrčnim pozdravom, nasmehom. Temu pa pravimo: ustvarjanje klime. To pa je posebna umetnost za čarovnike ko-mericiale.
Planinski živ-žav v tozdu Triglav -Gorenjka
Miloš Klančar
Ker smo hoteli poživiti našo planinsko dejavnost in prispevati k boljšemu medsebojnemu spoznavanju delavcev našega Kombinata, smo v letu 1980 ustanovili planinsko sekcijo. Bili smo štirje gorniki, ki smo začeli z veseljem in zanosom delati z upanjem, da nam bo sledilo še več planincev. Ker je v našem tozdu zaposlenih veliko mladih, smo pričakovali, da bomo uspeli posredovati lepote gora prav njim.
Že v jeseni 1980. leta smo organizirali vzpon na Triglav, kise ga je udeležilo šest članov. Kljub pičli udeležbi je izlet uspel, vzpeli smo se in dokazali mladim, da je lepota gora-tista privlačna sila, ki ne more kljubovati nobeni starosti. Povprečna starost udeležencev je bila 42 let. To je bil začetek planinskih tur, ki jih je bilo v letu 1981 sedem, vsake pa se je udeležilo 5-10 članov.
Pohodi niso bili prezahtevni, saj smo morali upoštevati, da so med nami tudi starejši planinci. Po vrsti smo osvojili. 1.5. - Stol, 16. 5. - Ratitovec, 6. 6. Storžič, 13. 6. Špik, 17. 7. - Krn, 12. 9. Kriške pode, 10. 10. pa Mangrt.
Tudi v letu 1982 smo začeli s tradicionalnim pohodom na Be-gunjščico. Bilo je 1. maja in tako smo proslavili praznik dela. Kljub snegu in slabemu vremenu smo se podali na pot v gore. Udeležencev je bilo malo, toda tisti, ki so šli z nami, so bili prekaljeni, goram predani navdušenci.
Kmalu zatem smo se odpravili na bližnja pogorja, a bolj posamično. Takoj po dopustih pa smo se zbrali in 1.8. organizirali pohod na Porezen, 21.8. pohod na Krn, 5. 9. na Blegoš. Ta pohod je predstavljal tudi srečanje z borci Škofjeloškega odreda, s katerimi smo nato praznovali njihov praznik.
Ker je bilo vreme v poznih mesecih leta 1982 že hladno in večina koč zaprtih, smo se dogovorili še za eno turo, s katero smo hoteli zaključiti planinske pohode v lanskem letu. Odločili smo se za bohinjski kot in tako smo 10. oktobra ocjšli na Vogar. Ob povratku smo si ogledali še Hudičev most in dolino Vaje.
Tudi letos začenja planinska sekcija z delom in 1. maja organizira pohod na Stol. Kasneje bo temu pohodu sledilo še več drugih.
Tako sem na kratko opisal prizadevanja in delo naše planinske sekcije. Lepoto gora in pohode, vsa doživetja, ki te prevzamejo, pa ni mogoče opisati, temveč samo doživeti.
Naša planinska sekcija si prizadeva, da bi pridobila v svoje vrste čimveč delavk in delavcev. Biti gornik pomeni ponos vsakega plemenitega človeka.
Upam, da teh vrstic nisem napisal zaman in da se bo vse več delavcev zavzelo za ta lep šport in rekreacijo ter tako okrepilo vrste planincev.
Spomin na II športne igre
Pet avtobusov na smuko
Čeprav pomlad že krepko trka na vrata, ne moremo mimo letošnjega tekmovanja Žitovcev: DRUGIH ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER v Kranjski gori, ki so bile 12. marca.
Po začetnih organizacijskih nesoglasjih so se tekmovalci v veleslalomu spustili v dolino, kot je to dopuščala zaledenela strmina, ki je zahtevala dokaj spretnosti. Tudi tekači v Podkorenu so se pomerili v polni moči. Največ veselja je nudil družinski veleslalom, kjer se je že kazala naraščajoča moč prihajajoče generacije.
Tekmovanje je potekalo v naslednjih starostnih skupinah: Ženske do 30 let v kategoriji A, nad 30.let pa v kategoriji B, nad 40 let v D; moški do 35 let so tekmovali v kategoriji A, od 36 do 45 let v B in nad 45 let v kategoriji C. Za ženske je-bila dovoljena dolžina proge največ 2, za moške pa 4 km. Za ekipnega zmagovalca iger so pri teku upoštevali dva najboljša uvrščena tekmovalca iz treh kategorij in najboljše uvrščeno tekmovalko iz dveh kategorij.
Družinski slalom je veljal za družine, ki štejejo najmanj tri člane, zmagovalna pa je bila tista družina, kjer so imeli očka, mami in hči ali sinko najboljši seštevek vseh časov.
Med zmagovalkami in zmagovalci so znana imena, če pa spustimo sam »vrh«, kar je bistvo takih neprofesionalnih srečanj, vidimo, da se je letos udeležilo tekmovanja neprimerno večje število tekmovalcev,-kot lani - tako v veleslalomu kot v družinskem slalomu, le tek je bil po udeležbi skromnejši.
Tudi tisti, ki so dobili samo »polžka«, medaljo, ki vzbuja veselje in smeh, so bili prav tako srečni kot pozlačeni .žitolimpijci'.
REZULTATI II. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER DO ŽK ŽITO:
VELESLALOM ŽENSKE D:
Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Cveta ROJINA, DSSS, 22,65
2.	-
3.	-
VELESLALOM ŽENSKE C
Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Ivanka BERČIČ, Triglav-Gorenj-ka, 19,62
2.	Marija KODER, Šumi, 20,90
3.	Milena GRANDIČ, Triglav-Go-renjka, 26,30
4.	Saša KOKOL, Razvoj-inženi-ring, 27,85
VELESLALOM ŽENSKE B
Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Mojca ŠTURM, Razvoj-inženi-ring, 20,34
2.	Vojka VIDMAR, Blagovni promet, 20,56
3.	Regina TROBEC, Pekarna Ljubljana, 25,32
4.	Dragica PILETIČ, Imperial, 25,77
5.	Bojana ČIK, Šumi, 26,13
6.	Silva HUMERCA, Triglav-Go-renjka, 27,82
7.	Nada DOBNIKAR, Triglav-Go-renjka, 31,83
8.	Alenka PRISTOV, Triglav-Gore-nja, 47,44
VELESLALOM ŽENSKE A
Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Renata POGAČNIK, Triglav-Go-renjka, 25,40
2.	Danica GROF, DSSS, 29,81
3.	-
VELESLALOM MOŠKI D
Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Franc AŽMAN, Triglav-Gorenj-ka 17,58
2.	Jože PIRC, DSSS, 19,10
3.	Janko KOKELJ, Blagovni promet, 21,17
VELESLALOM MOŠKI A
Mesto, ime in priimek, TOZD, čas
1.	Luka ZUPAN, Triglav-Gorenjka, 29,41
2.	Albin KOPAČ, Pekarna Ljubljana, 30,26	,
3.	Slavko IVANC Šumi, 30,91
4.	Zoran VAJS, Šumi, 33,97
5.	Miro ROŽMAN, Pekarna Krško, 46,84
6.	Jože BUTKOVIČ, Pekarna Krško, 57,16
7.	Damjan LUKANČIČ, Pekarna Vrhnika, 57,96
DRUŽINSKI VELESLALOM Mesto, družina, čas
1.	AŽMAN, 23,54
2.	MARN, 24,68
3.	ŠPENDAL, 25,64
4.	DRAŽEN, 25,74
5.	ŠPIK, 25,90
6.	SOK, 26,36
.zimske
Žitovcev
7.	GROFF, 27,09
8.	CAPUDER, 27,70
9.	VIDMAR, 27,70
10.	JERIČ, 28,03
11.	KODER, 29,25
12.	KANDUŠAR, 29,32
13.	HUMERCA, 30,64
14.	MEDMEŠ, 31,17
15.	GRABLOVIC, 37,25
16.	LEBAR, 39,08
17.	MIHELIČ, 40,01
18.	VUJISIČ, 40,46
19.	TERNER, 43,20
20.	PIRC, 50,92 TEK MOŠKI A
Mesto, ime in priimek, TOZD, čas
1.	Jure LANGUS, Triglav-Gorenjka, 16:47,12
2.	Rudi PRAPROTNIK, Blagovni promet, 17:27,96
3.	Lojze POLOVŠEK, DSSS, 18:34,31
4.	Matjaž MAZI, Triglav-Gorenjka, 19:30,45
5.	Jože PETERNELJ, Triglav-Gorenjka, 19:56,76
6.	Janez HUMERCA, Triglav-Gorenjka, 20:22,18
7.	Franc ŠEMRLE, Triglav-Gorenjka, 20:46,95
8.	Luka ZUPAN, Triglav-Gorenjka,
/ 22:36,60
9.	Franc HRUSTELJ, Triglav-Gorenjka, 23:13,36
10.	Miran ROMIH, Triglav-Gorenjka, 23:19,02
TEK MOŠKI B
Mesto, ime in priimek, TOZD, čas
1.	Franc RUTAR, DSSS, 17:51,53
2.	Marko SOK, DSSS, 20:50,86
3.	Franc ŠPENDAL, Triglav-Gorenjka, 21:05,15
4.	Franc ZUPANČIČ, DSSS,-21:37,67
5.	Miha HAM, Blagovni promet, 22:56,95
6.	Andrej ŠARC, DSSS, 23:45,78
7.	Toljen GRAFENAUER, Šumi, 24:31,02
8.	Janez ŽELEZNIKAR, Šumi, 30:08,77
TEK MOŠKI C
Mesto, ime in priimek, TOZD, čas
1.	Jože PIRC, DSSS, 19:08,77
2.	Janko KOKALJ, Blagovni promet, 21:54,17
3.	Vinko LEVSTEK, Blagovni promet, 24:49,65
TEK ŽENSKE A
Mesto, ime in priimek, TOZD, čas
1.	Rada POVIRK, Šumi, 14:00,48
2.	Zdenka TONEJC, Triglav-Gorenjka, 15:02,24
3.	Alenka PRISTOV, Triglav-Gorenjka, 20:17,85
4.	Breda ŠTEBIH, DSSS, 20:45,37
5.	Renata POGAČNIK, Triglav-Gorenjka, 30:28,31
TEK ŽENSKE B
Mesto, ime in priimek, TOZD, čas
1.	Marija KODER, Šumi, 17:57,75
2.	Joža GAJIČ-TOMC, Blagovni promet, 19:28,65
3.	Silva HUMERCA, Triglav-Gorenjka, 19:55,17
4.	Nada DOBNIKAR, Triglav-Gorenjka, 20:59,86
5.	Marija CENCEU, DSSS, 21:23,50 *
VRSTNI RED II. ŽITOVIH ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER V SKUPNI UVRSTITVI
(moški in ženske veleslalom in teki)
1.	mesto, TRIGLAV-GORENJKA, 11
•točk
2.	mesto, DSSS, 27 točk
3.	mesto, BLAGOVNI PROMET, 30
točk (nepopolna ekipa) VELESLALOM MOŠKI C Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Marko SOK, DSSS, 33,84
2.	Ivan MARN, Pekarna Kranj, 35,46
3.	Franc ŠPENDAL, Triglav-Gorenjka, 35,40
4.	Franc RUTAR, DSSS, 35£4
5.	Drago VIDIC, Blagovni promet, 37,14
6.	Jože ŽARN, Pekarna Krško, 38,17
7.	Miha HAM, Blagovni promet, 38,22
8.	Andrej ŠARC, DSSS, 38,29
9.	Jože TERNER, Pekarna Ljubljana, 38,57
10.	Anton PEFiAT, Triglav-Gorenjka, 39,60
11.	Toljen GRAFENAUER, Šumi, 40,46
12.	Zdravko KUNŠIČ, Pekarna Ljubljana, 40,63
13.	Jože PRESKAR, Imperial, 40,92
14.	Niko CAPUDER, Pekarna Ljubljana, 42,27
15.	Anton KORITNIK, Pekarna Ljubljana, 45,14
16.	Florjan MEDMEŠ, DSSS, 48,06
17.	Boris SVETLIN, Pekarna Ljubljana, 51,19
18.	Branko MIHELIČ, Šumi, 55,00 VELESLALOM MOŠKI B
Mesto, priimek in ime, TOZD, čas:
1.	Janez HUMERCA, Triglav-Gorenjka, 30,15
2.	Jože PETERNEL, Triglav-Gorenjka, 31,77
3.	Miran ROMIH, Triglav-Gorenjka, 31-83
4.	Franc ŠEMRL, Triglav-Gorenjka, 32,21
5.	Klemen LAPUH, Triglav-Gorenjka, 34,47
6.	Darko RUTAR, Triglav-Gorenjka, 34,67
7.	Miran MARKELJ, Pekarna Kranj, 34,98
8.	Nande TROŠT, Triglav-Gorenjka, 37,15
9.	Marjan AVGUŠTINČIČ, Triglav-Gorenjka, 39,63
10.	Bogdan DAŠEVIČ, Triglav-Gorenjka, 42,97
11.	Zdravko PLUT, Imperial, 45,17
12.	Martin LINDIČ, Pekarna Krško, 45,30
13.	Pavle JERIČ, Pekarna Ljubljana, 48,48
14.	Silvo GROFF, Blagovni promet, 54,91
15.	Mladen MČZE, DSSS, 57,84
16.	Andrej JAMNIK, Pekarna Ljubljana, 1:04,92
[kOŠARKA______________________
rtvlarko Sok novi ""s predsednik KZS )
1 JUHI ™NA - Olji In interes sl ivenskih I ošark.irjev i,i košarka: <ih delavcev tnor.iio biti enaki - kakovostni napredek, ki ho zagotavljal močnejši vrh, ta pa s tem stopnjeval tudi ambici je baze. Za dosego tega pa ho potrebno primemo prilagodit; tekmovalni sistem in registracijski pravilnik. Tekmovanje jv namreč največji motiv, ki zagotavlja tudi razvoj posameznikov. katerih pot k vrhu mora biti odprla, o menjavi klubov pa naj odločajo izključno strokovnjaki. Enotnost hoteni je lahko pomembna spodbuda za nadaljnji lazvoj slovenske košarke. To so še posebej poudarili na včerajšnji skupščini Košarkarske zveze Slovenije, na kateri soza i/lpali Marij ff Sp-£a.'medtem ko so Petra Breznika po-trdili za evidentiranega kandidata za predsednika košarkarske zveze Jugoslavije v naslednjem mandatnem obdobju. ko to mesto dobiva KZS. O skupščini lx>mo podrobneje še poročali.
S.	T.
Tudi ekipa DE Pekarna Bežigrad se je pognala v boj za čim-višje mesto v malem nogometu v svoji II. bežigrajski ligi. Četrtega aprila so že zabeležili prvo zmago 3:1 proti Belinki. Starta-lo je 18 ekip, čaka pa jih še sedem tekem. Potihem računajo na najvišje mesto, kot pač vsak »ta pravi športnik«, toda tako ambiciozne misli ne smemo zapisati! Kar ušla nam je! Svoje vrste so pomladili. Lansko jesen so dosegli 4. mesto, 14 tekem so zmagali, dve izgubili, dve pa igrali neodločeno. Drugi del tekmovanja, ki jih čaka zdaj, pa bo boj »mož na moža«. To je pomladanska šansa. Do konca aprila so eno tekmo izgubili, dve pa zmagali.
Ze na Žitovih športnih igrah v Bistri, se jim sreča nekako ni nasmehnila, morda se jim bo letos. Vsekakor se bodo potrjevali v zelo močni II. ligi, polni prvovrstnih igralcev, ki igrajo na vse ali nič. Želimo jim srečo!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta Ivana Borca se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavce ter DO Žito za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za Izrečena sožalja in poslovilne besede ob grobu.	Žalujoči - vsi njegovi
—-
ji;;
Letošnji pohod Po poteh partizanske Ljubljane je imel obeležje lepega, sončnega dne. Kot da bi poti in ceste zasule čebljajoče rože dijakov, študentov, vojakov, delavcev, pedagogov -in tu pa tam na ramenih jahajočih otročičkov, tako je bilo. In vsa ta reka se je zlivala v srce Ljubljane, kjer so bili že zbrani na Trgu revolucije naši najvišji predstavniki družbeno-politič-nega življenja.
Predstavniki Žitovih tozdov so s simbolično udeležbo prav tako počastili ta praznik. Pravo, prijateljsko in svečano obeležje pa so doživeli na pikniku v Bistri. Partizanski golaž in meso na žaru so bile ob dobri kapljici samo tiste silnice, ki so podkrepile pesem in šaljivo besedo, spomine, ki so jih obujali nekdanji borci, delavci Žita, ki so dali veselju svoj ton.
Mlini na nogometnem
■	a v v	■ f
igrišču
Norčavi april se je ponorčeval z žrebom. Spomladanski del trim tekmovanja v malem nogometu ZTK Ljubljana Moste-Po-Ije se je pričel. Reprezentanca tozda Mlini se je spopadla z Metalko.
nove
Mlinarji so sicer iz III. lige, v kateri so nastopali lani, zdrknili v IV. Ta korak nazaj pa ni odraz slabe igre, pač pa neredno prihajanje na tekme. To leto nameravajo mlinarji nastopati predvsem s svojimi igralci, saj se le tako počutijo uigrane in navajene drug na drugega. Večno iskanje nadomestkov, za zamašitev vrzeli - manjkajočih igralcev, je nehvaležno delo!
Ta trimska liga pomeni tudi neke vrste homogenejšo pripravo na Žitove športne igre, ki naj bi bile letos predvidoma v Krškem. V ekipi Mlinarjev nastopajo: M. Veladžič, Ristič, Lu-kežič, R. Veladžič, Zorec, Lebar, Balič. Dobili so tudi novega gol-mana J. Milovanoviča, ki se je
vrnil od vojakov in se na zaposlil v Mlinih.
Mlinarji pozivajo k sodelov3' nju vse, ki bi se jim radi priklj^' čili in imajo že izkušnje, ter s se izkazali na prejšnjih ŽitoV tekmah v Vrhniki, ali pa g°r ljubezen do nogometa in so s® veda nadarjeni zanj.
Oprema, ki jo imajo, jim,
trde, zadošča, le žogo si b od morali še kupiti. Upajo, da bod letos dobili določeno vsoto, bo zadoščala tekmovalcem * brezalkoholne pijače in sendv če po tekmah.	,|j
Za svoja prizadevanja so n3® dovolj razumevanja pri svoj®!' direktorju, Jožetu Šefmanu referentu za rekreacijo Greg0' ju Brezniku.	jj
Prav bi bilo, da najdejo tu, svoje stalne navijače, ki bi jih P odločilnejših tekmah vzpodh jali. Kraj dvobojev je zna Športni park Kodeljevo. Za z
stva so dve tekmi zmagali, ® pa igrali neodločeno.
Ekipa bežigrajske pekarne, trdno odločena za pot na vrh
S-BTTF £=?fr<o-cro-