jI ^Naročam* $2 00 da | ^B^^B HI^^M^HI	l^^H^^^^^Kv	^^^^	I CLEVELAND5KA tj ^
^^ i»H«j« dn kfit	V IiIbMI^WwVIM	Ijlll^liiiiB^II^^^^^^L.	j ^ * j j
KONVENCIJA K. S. K. J.
- !
Zborovanje K. S K. J. je pričeto vpandeljekv Milwaukee. Stare sovražne sile pri Jednoti se trudijo na vse kriplje, da pridejo do vlade pri Jednoti. Najnovejše razkrinkale glasila KSKJ. "Am. SI." kako je nesramno potegnil denar od delavske organizacije sv. Barbare.
V pondeljdk, 17. avgusta so se zbrali delegatje, med njimi 13. h države Ohio. Jednota je praznovala letos dvajsetletnico svojega- obstanka, torej je najstarejša slovenska Jednota v Ameriki. Delegatom te konvencije je odsojeno, da odpravijo marsikaj starinskega pri tej Jednoti. Kar je bilo pred 20. leti dobro ,ni primerno za današnje napredne čase. Vsaka pod'-porna Jednota ima namen podpirati člane v slučaju nesreče ali smrti, in člani ne smejo pripustiti, da se v njih Jednoti igra polivka z vero kot se to godi pri KSKJ.
Skrajni čas je že, da člani in delegatje KSRJ enkrat sprevi-dijo, da je treba delavcu dati več pravic in priznanja prf KS Kij, da bo imel tudi delavec kaj govoriti pri ttj močni m trdni (slovenski organizaciji, ne pa Samo organizirani kapitalisti v Jolietu in oni, ki se kličejo po nevrednem božji namestniki.
Glede glasila KSKJ je tudi fcreba dettegatom spregovoriti ostro besedo. Am. Slovenec ni glasilo članov K19KJ, pač pa glasilo onih, ki trobijo v rog Nemanicha. če imaš ti kot član KISiKiJ drugačno mnenje kot kapitalist v Jolietu, te ne upoštevajo in si brez pravic pri Jednoti. In da Am. SI. ni delavski list, je sijajno dokazal s svojim nesramnim obnašanjem teko mkrvavega michiganskfc-ga štrajka, ko je lepo molčal na trpljenje delavcev. S tem je dokazal, da mu je delavski blagor deveta briga, lastni žep! pa prva stvar. Stre*nite se torej delegatje in otresite se onih, ki vas vedno izkoriščaijo pod krinko vere in Boga, katerega bi sami prodali, če bi mogli!
(Najnovejše pa je dejstvo, kako je tiskarna Am. SI. računa, la naravnost nesramne cene pri dr. sv. Barbare, slovenski organizaciji, ki obstoji večinoma s priprostih delavcev premogar-jev. Računali so $3500 za navadne društvene knjige, in vsaka druga tiskarna v Ameriki ne bi mogla raounati niti tisoč dollatjev za iste knjige 1 To je naravnost krvavo izkoriščanje nezavednega delavca. Tis* karna "Am. SI." dobro Ve, da delavska organizacija sv. Barbare ni močna na denarju, da reveži teško plačujejo svoje prineske, toda to teh nadutih gospodov ni motilo, da niso segli v blagajno te organizačije in pqgrabili ven $3500. Sam nadzorni odibor organizacije je silovito protestiral proti temu nesrahmemu izkoriščanju delavske organizacije, toda tisočaki so že zginili v tiskarni A. SI in bilo je prepozno. Tožbe pa veljajo aopet tisoče! Naj se torej javno pribije to pajflo-vejše izkoriščanje delavskega naroda v Ameriki, izkoriščanj^ delavca ,trpina, ki z največjo mujo v te h slabih časih plačuje svoje prinese, toda ljudje brez vesti, mu jemljejo denar na tisočake .Nase delo je pravično, dočim ultra katoličani v Jolietu nesprestano gledajo, kje bi narod oskubil. Narod naj obsodi to izkoriščevalno gospodarstvo in'naj spregovori resno besedo. Mi se trudimo, da odpremo narodu oči in prinašamo lopovstva izkoriščevalce^ na dan, od vas je pa odvisno) da spodite izkoriščevalce <M sebe, nakar bodete imeli mir.
Washington, 16. av* Stroga
lr 1 f af	*«• a ^
pl vluRC*	*»«lvl v v
zine države in mestne oblasti, je ■ imela že nekoliko uspeha. Poročila iz raznih tržišč poročajo, da so cene nekaterim pridelkom že padle, dočim se drji-gi pridelki še vedno dražijo ali pa ostanejo pri visokih cenah. Kolikor je preiskava dose-daj mogla dognati, so se velike ex£ortne tvrdke zarotile, da uprizore umetno zvišanje cen s tem,*da spravljajo pridelke in živila in jih 6b ugodjem trenutku exportira za velikanske cene v Evropo. S tem naravno zmanjka živela za ameriške odjemalce, dočim je v resnici bla-J ga povsod dovolj. V Cleveland je dospel posebni izvedenec vladnega oddelka v Washing-tonu,, ki bo pomagal mestnim državnim oblastem se boriti proti pijavkam, ki so hotele evropsko vbjsko porabiti za svojo korist in si napolniti žep« na račun ameriških državljanov. Vs<; dobrodelne, družabne in druge organizacije so se pridružile državnim in zvezi-nim oblastem ter pomagajo z dokazili o zaroti prekupčevalcev živil. Toliko še je dognalo, da mali groceristi niso toliko krivi draginji, pač pa pre-kupčevallci, to je, ki blago na debelo kupuje in ga potem razprodaj aj o grocer jem. Mali groceristi so le V toliko krivi, da oni, ki so slutili krizo pri naku* pu živil, so pdkupili zadnje čase velike množine blaga po starih' cenah, nakar ga prodajajo po novih zvišanih cenah. Sladkor je še vedno drag in se prodajali debelo $8.35 sto tffritov, v kosih pa $9.50 sto funtov, dočim je bil še pred 7. dnevi $5.25 sto funtov. Dočim je krompir še vedno precej drag, je padla cena paradižnikom in melonam. *Moka, ki se je tudi podražila, bo odpenjala v ceni tekom tega tedna, ravno tako meso ni moglo držati tako visokih cen. , j
^ —Soprogo^ Fr. MHdavčič so
—11 '>:; Naši dopisi.
Savoy, Mont. G. urednik, prosim, da natisnete mojih par vrstic v vaš list, ker hočem' rojakom naznaniti, kako je tukaj na naši kmečki naselbini. Dne 14. aprila sem se podal iz Clevelanda v Montano na državno oemljo ali homestead. Po tridnevni vožnji sem dospel v mesto Savoy, Mont, skupaj z enim Nemcem iz Illinoisa. Ko stopim iz vlaka, gledam okoli/ kje neki bi bilo mesto, kajti videti ni bilo nič druzega kot železniška postaja. Nekdo nama pokaže pot in šla sva pol milje da sva prišla v "mesto". Vseh skupaj j ebilo sedem hiš. Seveda sva takoj stopila v saloon, kjer si s pivom potolaživa suha grla. tPrvi "trink" je plačal Nemec in je dal 10c na baro za dva kozarčka pive. Saloonar naju pa pogleda in vpraša odkod prideva, pa sem rekel jaz iz Ohio, ta pa iz Illinoisa. Potem pa vpraša saloonar, koliko velja kozarec pive na Eastu? Pravim pfet centoc en cel pajnt, saloonar pa reče, pri nas je pa najcenejši kozarec pive 15 centov in ravno tako ena smodka. Pogledava se in nasmejeva, ker skoro nisma vrjela, 'kljub temu pa sva spila še vsak en par kozarcev, ker sva bil žejna. Vprašamo, kako kaj farme tukaj ob-stojijo in kakšna je zemlja. Saloonar je rad vse povedal, in rk kel, da v bližini ni nič, toda nekoliko naprej se dobi po 320 akrov zemlje zastonj. Bil sem zadovoljen. Nemec me je pustil/ jaz pa sem ostal pri saloo-narju do druzega dne.
Ob 110 uri dopoldne pride Jos. Štukel v mesto in sva ser takoj spozuala, ker sva si Že prej dopisovala. Pelje me na svojo farmo, 18 milj od mesta proti Canadi. Ko prideva na dom, me g. Stukel predstavi še drugim, ki so tja prišli, namreč J. Bkift, J. Zimmerman in Autg. Štukel, vsi iz Jolieta. Ti so že imeli svoja Zemljišča. Samega veselja" si tudi jaz zberem kos zemlje 320 akrov zraven Zimmermana, in tretji dan sem ael v mesto Havrie, kjer je zvezini zemljiški urad. Tu so me upisali kot lastnika zemlje, plačal sem $22 za vpisovanje in $50 za razkazovanje. ;Pri-Če gig. Zimmerman in Jos. Stu-|kel, so mi naredili to uslugo I bj;e?p»lačno. in sedaj zemljo I imam, živine je treba in orod-Ija; najprvo sem si kupil par [mladih kobil, vdz in konjsko [opravo, zato sem dal $530 in Isem se. peljal 60 milj na izbra-Ino zemljo. Treba je bilo lesa za ■hišo in hlev, in 'ker je dolga pot Ido mesta 18 tnij, je šlo bolj ■počasi. Ko sem si naredil* za Isilo kočo, sem kupil še dva Ipljuga, brano in disk in začel Ipomalem orati, toda dosti ni-Isem mogel, ker zemlja je bila Iza prvo oranje presuha. I Ko sem si bgledal okolico in Ividel še druge farme, senj takoj Isklenil vzeti k sebi družino, in I5. junija je prišla moja družina za menoj razven dveh veli-icih sinov, ki pridejo spomladi. I Tukajšna zemlja je čokola-I daste barve, valdvita in pokri-[ta s travo brez drevja. Povrhu [leži kamenje, znotraj pa je brez I tc ara na. Tukajšni farmarji seje-Ijo pšenico, rž, ječmen, oves in l ian, kar jim nese lepe dohodke, lin živin« ima tudi vsak dosti, Iker 320 akroV zemlje se tesko I obdeluje, zato pustijo dosti I sveta, za pašnike. I Imam lepo zemljo, lahko or-I je m200 akrov, pa ne bom, ker Ije preveč. Letošni pridelki 60-Idejo bolj sla<bi radi suše, dežja [nismo imeli do junija meseca. I6edaj ko to pisem, pada dež, toda za žito je prepozno, ker je ftf vse žrelo in dosti je že požetega, krompirja: bo tudi dosti, sena je malo, toda za ži-
rtL Am 2I§ •
mehi mm m
V Belgiji is Alzaciji stoji pripravljenih nad milijon vojakov nemške, francoske, bejgijske in angleške armade, da se sprimejo v odločilni bitki Ruska mobilizadja je gotova in Rusi so pripravljeni udreti v Nemčijo. Avstrijci zopet tepeni v Srbiji. Nemci se umikajo pred Francozi Japonska vlada je uradno obvestila Nemčijo, da mora tekom enega tedna umakniti vse svoje vojne ladije iz Kitajskega moija in izročiti brezpogojno Japoncem vse nemške naselbine na Kitajskem. Sicer bo vojna.
New York, 16. aVg. Da se je celo nebo zarotilo »proti evropskim vojskam, Jiaznanjujejo zvezdoslovci, ki pravijo, da bo 21. avgi^sta ravno nja onem kraju v Evropi, kjer se pričakuje najhujše bitke, solnce popol-ma mrknilo. Zemlja se bo po dnevu popolnoma temnila, toda s pomočjo vel kanskih reflektorjev se bo bo lahko pada Ijeval.
Rim, 15. avg. UEinki in posledice vojske se čn tijo tudi pri papežu v Vatikan^ in sicer v denarnih ozirih. Papež je imel založene velike svote denarja v pariških in angleških bankah, toda tega denarja j sedaj nikakor ne more dobitj 5z bank radi vojske. Poleg tega) pa so pro-stovoljn idarovi se ijako skrčili iri Petrovega novCa skoro ni več.
London, 16. avg. Silne praske so se vršile včfraj ves dan na levem krilu zvjezne voj$ke. (Zvezna vojska se imenujejo skupne armade Angležev, Fran <cozov in Belgijcel.) Vrše se praske s predstrtffBTtti, dočim zadaj za prvimi 9tražami po-grehniki pokopwjejo tisoče ubitih. Ka valerij a se pojavlja na vseh konceh, poizveduje in koncentruje čete. Nemške čete so $$ jako blizu Bruselja, glavnega mesta Belgije, katero morajo dobiti Nemci v roke, če hočejo naprej. Toda tu jih čaka vsa belgijska moč, skoro 300.000 Francozov in močan oddelek angleške armade. Novi nemški poveljnik armade pri Liege in Bruselju je general I>er Marvitz. Uradno se potrjuje, da je general Emmich, prejšnji poveljlnik armade, se ustrelil, ker mu je bilo očitano, da je žrtvoval preveč svoje armade pri napadih na Liege.
Glavna bitka se bo vršila nekje pri Louvainu in Bruselju, kajti od Bruselja naprej Nemci nikakor ne smejo, ne da bi to mesto najprvo vzeli. Od Lou-vaii?a sem se j,e slišalo ves dan ostro streljanje s topovi, in sumi se, da so se predstraže ie do dobrega spopadle, nakar sledi.velika bitka tekom nekaj dnij. 15. avigusta so Nemci ponovno, skušali z naskokom vzeti, trdnjave Liege, toda se jim je zopet ponesrečilo in so se morali umakniti <l velikanskimi zgubami; Mrtvi in ranjeni so ležali na millje jširoko.
Odločni upor Belgijcev je storil svojo 'dolžnost, kajti med tem so dobili Francozi in Angleži dovolj časa, da so mobilizirali vso armado. Francoski vojni minister naznanja, da je francoska mobilizacija popolnoma gotova, in da zopet več vlaokv prevaža občinstvo. In dočim bodejo sedaj Nemci morali zastaviti vse svoje moči v Belgiji, se polagoma zaključuje tudi ruska moibiliaacija, ki bo v nekaj dneh gotov*, in potem je Rttsija pripravljena na strašeč udarec na Nemce.
Bitke na vseh krt jih.
iLondon, 16. avg. k Dele-monta, Švica, prihaja sledeče poročilo: Med Altirirchom in Belfortom so se vnele hud« I bitke. Gfcomenje topov se to
i?;.	* , ;•.. . : -TWa
je do Porentruy, 38 m-ilj od Berna, glavnega mesta . švice. Francozi so se pri Mtaelhausen umaknili, so dobili pomoč in zopet začeli z bojem. Francozi so imeli uspeh pri prodiranju skozi gorske pasove v Voge-zih.	•
London, 17. avg-. Francozi so začeli z ofenzivo, ko so udr-li pri več krajih v Alzacijo. Francozi imajo zasedena glavna pota, ki vodijo preko meje v Nemčijo. Na mnogih krajftr je prišlo do boja z bajonetom. Nemci se silovito ustavljajo Francozom, ki so imeli zadnje dni j velike ^gube. Toda Francozi so si toliko priborili, da jim je odprta pot v Metz, glavno nemško trdnjavo na zapa-du.
Zrakoplovi napadajo. k
(Pariz, 17. avg. Vojno mini-sterstvo je izdalo slede uradno poročilo. V nedeljo ob pol šestih zjutraj sta dobila dva zrakoplova povelje, da odploveta proti nemški trdnjavi »Metz, kjer naj razdereta z bom/bami nemške shrambe, kjer imajo spravljene svoje vojne zrakoplove. Poročnika Cesari in Prudhomme sta se dvignila 9000 čevljev visoko v «rak. Takoj ko so jih v trdnjavi opazili so začeli streljati na zrakoplo-vce, ki sta zagnala 29 bomb nad mesto, nakar sta se vrnila v Verdun. Če so -bombe imele kaj učinka, nista mogla vedeti, ker je bilo mesto zavito v gost dim, toda izjavila sta se, da sta svoje delo dobro opravila.
Uradna brzojavka nadalje govori, da so Francozi vjeli 50c nemških vojakov pri' Donon, na belgijskem ozemlju. Nadalje so pregnale francoske čete nemško divizijo, ki se je polastila francoske trdnjave Ci-rey. V tej diviziji je bilo mnoge Poljakov, ki so se izjavili, da se z nobenim navdušenjem ne borijo.
Brzojavke.
London, 16. avg. Dve ruski kavalerijski diviziji ste dospele do Margrabowa. vzhodna
fPrusija, kjer ste zažgali nekaj nemških vasij, nakar sta se u-maknili na rusko mejo.
Pariz, 16. avg. Brzojavka '12 Rima poroča, da. je grška vlada poslala v Carigrad noto tur ški vladi, v katerih Grška vlads vprašuje, kaj pomeni mobili zacija turških čet v Traciji ns meji Bulgarije. Če turška vlada ne odigovori po vol j no, prične Grška z vojsko.
San Diego, Cal., 16. avg. Ja ponska oklopna križarka Izdu me je dobila povelje, da mora takoj odpljuti proti domu.
London, 16. avg. Na M gar skem je bilo proglašena obsedno stanje, in glasi se, da je \ Sofiji, glavnem mestu zbruhni-la revolucija proti nameravanem načrtu bulgarske vlade, da pomaga Avstrijcem proti Srbom.
Ottawa, Ont., avg. Anglešk vladi je daroval milijonar J. L Ross pol milijona dolarjev za vojsko. .'•.. •
Madrid, 16. avg. Španske če te so Odšle iz Maroka v Tan
i MbM' i*
»iKji -mkMm - ., iiiliftofi '
gier, kjer se impirajo araibski rodovi.
Nemci se upirajo.
London, 16. avg. Brzojavka iz Rima poročajo: Socijalisti, ki so pobegnili iz Nemčije, govore, da se pripavljarjo delavci po Nemčiji na organizirano vstajo, ker je vlada dala ustreliti socialističnega voditelja Lieb-kneehta. Liebknecht, znani socialist ,ki je v pretečenem državnem zboru, očital korupcijo nemške vlade, je bil rezervni poročnik v armadi> in ker ni hotel iti v vojsko, ga je dal nemški cesar ustreliti.
Položaj v Berolinu.
London, 17. avg. t)aily Mail poroča sledeče: Neki ubežnik iz Berolina poroča sledeče o položaju v Beroliriu. Nemčija je popolnoma odločena od ostaleiga sveta. Iz Anglije, Rusije, Francije in Belgije ni prišlo že 14 dnij nobene pošte. Časopisi, telegrami in pisma iz Avstrije pridejo samo enkrat na teden. Nemci so bili silno začudeni v petek, ko je prišl« pošta iz Skandinavije z najnovejšimi časopisi,, v katerih se se poroča, da so bili Nemci povsod tepeni. Nemci so mislili, io povsod zmagali. Za časopise so se kar trgali in plačevali teno marko za enega. V Berolinu ni tiujcev, govoriti se n^ sme drugače kot nemško, gostilne in plesne dvorane se že po dnevu zapirajo. Ponoči so ceste temne, restavrvanti in kavarne dajejo pol dobička vojnemu zakladu. Nemški cesar se vsak dan posvetuje z ministri ter narekuje, kaj smejo nemški listi pisati.
Avstrija zopet poražena?
(Niš, Srbija, 16. avg. Pol uradne brzojavke poročajo, da so včeraj ski^ale tri avstrijske armade udreti na treh krajih v Srbijo. Zajedno pa donavski monitorji neprestano streljajo na Betgtrad. Vsi poskusi Avstrijcev udreti v Srlbijo so bili brezuspešni. Srbi so vjeli mnogo Avstrijcey in potopili dva parnika rezervistov na Donavi. Iz avstrijskih virov se poroča, da so Avstrijsci dobili večjo bitko ob meji, toda Srbi , tem-u ugovarjajo, in tudi dru-| god ni ničesar znanega o avstrijskem uspehu.
Japonci udarijo v kratkem.
Washington, 16. avg. Japon-; ska vlada je naprosila vlado Z j. držav, da pošlje Nemčiji ultimatum. kar je skoro toliko kot napoved vojske Necmiji. Japonska vlada je naprosila Z jed. države, ker "Japonska sama ne more direktno občevati z Nemčijo. Državni oddelek Zjed. dr-' žav je ugodila japonski prošnji. ' Ta ultimatum se smatra kot najbolj resen dogodek evropske vojafce, ki bo imel važne " posledice, japonska vlada je še 'enkrat zagotovila Zjed. drža-1 ve, da bo vedno in vselej spo-štovala pravice in svobodo Z j. ' drz'av ter da si ne bo prilastila ; nobenega zemljišča.
j A Kitajci ae pripravljajo.
•	Tokio, Japonska, 16. avg.
•	Ko je Kitajska vlada zvedela
k	i ■ U M
a ^vy-. • i, ,	"v •
za japonski ultimatum, se je začela pripravljati na vojsko, vojaštvo se zbira južno od Pe- « kinga. Zajedno je Kitajska naznanila strogo nevtralnost. f
Kaj zahtevajo Japonci.
Tokio, 16. avg. Pred zbrani- 1 mi člani državnega ztbora, čas- ;; nikarji in trgovci je japonski prvi minister Okuma spregjo-voril o ultimatu, katerega je poslal Japonski. Ultimatum se 4 glasi: V tem važnem trenutku j čuti japonska vlada, da je za olhranitev miru na vzhodu, sil- | no važna, zveza med Anglijo in 1 Japonsko. In da ohranimo tr- ^ den ter trajen mir v vzhodni | Aziji, je japonska vlada prepri- j čana, da nasvetuje Nemčiji naj:i ukrene sledeče: Prvič, da ne^S rmidoma umakne iz kitajskega J in japonskega morja vse svoje J vojne ladje, in da razoroži vse | one, katere ne more umakniti. Drugič, nemška vlada mora ne | pozneje kot 15. septembra izročiti japonski vladi vse svoje j ozemlje in lastnino v Kiati | Chau. Tretjič, nemida vlada mora odgovoriti na to\ noto "! najkasneje do opoldne 23. av-gusta 1914., in sicer brezpogoj- J no, ker sicer bo naredila japo#|| ska vlada take kopke kot se ji -zdi potrebno, dat pnšili Nem- $ čijo, da spolne te pogoje."
T onaznanilo japonske vlade je povzročilo silno senzaci-jo, kajti vsi so prepričani, da je | Japonska že itala pripravljena ^ na vojsko. Japonska vlada jt j zavezana pomagati Angležem^ip in ker je videla, da Nemci ne-1 prestano utrjujejo svojo nase 1^1 bino blizu Port Arthurja; Kiait Chau, kamor vozijo živila m streljiva, in ker nemške bojne | ladije neprestano vznemirjajo | trgovske ladije v kitajskem morju, je sklenila Japonska na- | rediti temu konec. Japonska | vlada je že naročila Časnikar*. S jem, naj nikar ne priobčujejo ^ novic o gi-banju japonskega | brodovja. Anglija bo sedaj lahko umaknila svoje brodovje J iz kitajskega morja, ker je Ja- | ponska dovolj močna, da skrbi |
Avstrijci poraženi. '
London, 16. avg. Brzojavke iz Petrograda govore: Avstrij- | ska armada se je morala umakniti iz vseh mest. ki jih je zavzela na Rusko Poljskem. Pftfj Kielce blizu Krafcova je ruska J
kavalerija napadla avstrijsko posadko, razbila ves deseti polk avstrijskih dragoncev in H potolkla 800 gališkMi vojakov, m Brzojavke iz Berolina pa po- ^ ročajo, da avstrijska armada napreduje ob reki Visli. Urad- | na brzojavka iz Petrograda po* «1 roča, da so Nemci bomibardi- J ,rali rusfco pristanišče Polan-gen, toda niso dosegli ničesar in se umaknili
Rusi ^mre Turke.
Kodanj, Danska, 16. avtgu^k | Ruska vlada je poslala Ttu$jfe| svarilo, naj nikar ne ovira rti-
SisESžfe'
ske rfrdnjave.
ijp. CJtEV£lAHDSKA
't AsmiMW................................W'OO
m ■	11 OO
|| .....................
r ©epW ^ftt podplu In osthnoiti m Rt i^ri|cini|o
CLEVELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. E.
IS8UBD TUESDAYS AND PRIDAVs!
T lnd h t 13 000 eiorrnlana <Kr«lner») ln $jji>tbe City of Cleveland »d clwwlnrc. Ad-er. tUtof rates 0« request.	<
TKU. CUY. FHINCKTOW 10» Bfc	fVTO^^^MOT^nMI^^^MMS
lettnri u MooaMui mattir Juivwy Stk 1*0», nt the poet office at Cleveland. O. aader the Act of March «, 18TB._
No. 66. Tuesday Aug. 18 19x4. -^»Mfel-
fii	tll^mM^ H 3
Nadaljevanje iz prve strani. |
I Dopisi ;
vino ga bo dovolj, ker ga imam 1
Večkrat sem čital v vašem i i lisui, kakšno vročino imate v i Clevelandu, tukaj pa ne vemo |j dosti od nje, podnevi je sicer \ gotico, pa se lahko prenese, po- s I noči je pa hladno, da človek < Y lahko počiva. Podnebje zdravo, r Svoda lina in mrzla, tako da sem t prav zadovoljen, samo žal mi t §-je, ker se nisem par let prej podal na farme, da sem porabil i febdjša leta v tovarniškem sinra- A
1K0 sem bil v Clevelandu sem s Sveč rojakom poka<zai pismo od 11 l|fp AtuUelna in marsikateri je 1 SJrekel, da 'bi šel tudi rad ali vsak / P« odlašal, toda lahko rečem, li |da je do pičice vse resnično, i Kar je g. Štukel pisal, ker ni si Bjjgiedal sebi v korist, pač pa v s pjkorist vsakemu posameznemu. F pOn je ravno tako zemlja dobil z :|kakor drugi. Takrat ko sem Sgprisel, je bilo se lepe zemlje v r ^okolici za zbrat, toda ta boljše
e sedaj vzeto. Tukaj nas je de- n jpVet Slovencev in se prav dobro n razumemo. Pa moram končati. I 'Pozdravljam vse svoje pri jate- si |-lje in znance v Clevelandtui in p I po vseih Zjed. državah. Josip ži Mtohor, Savoy, Mont.	Si
Cleveland, O. Nekdanji av- v atrijski patrijotje danes sovra- g> f iijo avstrijskega vladarja. Ali bi je tega treba bilo in kdo je t*- u mu vzrok? Skrajno zanemarje- ni lilo in docela zavoženo gospo- m darstvo avstrijske vlade, ki se- si stoji iz zagrizenih nemških ari- vi stokratov, ki so vse kaj druze- v: ga kot diplomatje. Svojo ne- hi diplomatičnost so pofkaizali je svetu v tako čudni luči, da če ve hočemo danes komu očitati So- m vinizem, brezdelje, narodno rii zagrizenost, zapravljivost tuje- si ga premoženja, samopašnost, 111 fcaharijo, nevednost, propalost, pi hinavščino, itd. lahko to izrazi- pr
Smo v dveh besedah "avstrijski tu diplomat". In ta stari avstrijski kr cesar niti v moških letih ni sv imel pqg-uma, da bi stopil tej nt diplomaciji na rep in jej v ko- ri rist cele države pristrigel nje- ke ne prste, in ali naj zahtevamo D sedaj od njega, da to naredi, ko Fi se nad njim uresničuje ljudski sk pregovor, ki pravi: "Staremu ce človeku gre no otročje". Sedaj m naenkrat ,ko mu je neki prena- te petež ubil ožjega sorodnika, se kr čuti ta "otročaj" tako užaljenega, da je biLo treba spraviti jo, pol sveta pod orožje, da bo ma- stt sčevana kri onega, ki je Ay- sv strijcem obetal «e^slabšo bo- ka dočuost kot je bila preteklost. Res lepo zgodovino ima tiranska habsburška rodbina. Edine- sp ga sina, ki ga je starec imel, so de mu rabili nemški grofje, in al! ne je tedaj stari sivec maščeval pa smrt svojega sina nad nemški- in mi grofi? Ne! Kajti nemški de grofje in baroni so imeji v svo- če: jih pesteh cesarja kot ga ima- dv jo še danes z njegovo krono era vred Zlobna rOka italijanske- ci ga državljana je segla po mo- I ril nem- orožju, in Italijan je za- ku klel ženo cesarjevo. Ali je stari i. sivec takrat napovedal vojsko? lov Zopet ne! Torej sina in ženo vis so mu ubili, in sicer sina Nem- Čai
ci, ženo pa Italijani, pa je starec vedno molčal, da še več, z
Nemci je sklenil najožje prijateljstvo, z Italijani pa je bil tako dober, da jim je dajal naj-vejče pravice povsod. In sedaj, ko je morala prenapeta struna itak počiti, mu je slučajno dobrodošel Slovan, sedaj se Hoče maščevati nad tistimi, ki so mu tisočkrat rešili krono, katere nikdar niti zaslužil ni. Maščeval se je stari cesar s tem, •da je porabil avstrijske -Slovane proti Slovanom, Slovence, Hrvate in Čehe je poslal proti bratskim Srbom, kjer se morajo v znamenju proklete In prisiljene avstrijske-katoliške pri-seige vladarja "po milosti božji" klati in pobijati med Seboj.
Pa so še drugi vzroki pri tem. Staremu samopašnežu se je pohotelo po Balkanu, ker njegova diplomacija ne more preživeti blamaže pri albanskem vprašanju. Zato so hiteli avstrijski "diplomatje" kovati zaroto proti Srbiji, in stari norec je naredil silno junaško delo, ko je napovedal mali Srbiji vojsko. Tu se vidi, kako je jur naski, ko se spravi nad Srbijo, 1 ravno tako kot če bi slon hotel M muhi napovedati vojsko. M5f- i slini, da svetovna zgodovina < nima primere v svojih analih 1 takemu junaštvu. Ti "figarji" I 50 napovedali vojsko desetkrat 1 nanjšemu narodu, ki je še izza e •asa balkanske vojske, ko se je 1 joril za svobodo, ves izkrva- t ;el. če to ni sramota za avstrij- 1 »kega cesarja in za njegovo >kutženo plemstvo, potem res i le vem, kaj se sramota na sveti inlenuje. In v očigled tega 2 lejstva, slovanski materi; stari s Rusiji, ni preostalo druizega, v rot da nastopi z orožjem v ro- (i ti v obrambo malega naroda, ii :atere>ga je hotel avstrijski ce- p ar živega požreti. In kakor t lam vojska ni ljuba, pa mora- t 110 računati z njo in želeti, da r maga rusko orožje prav kma- n u, da se ustavi prelivanje krvi in reši enkrat za večno avstrij- d ki nemški birokratizem, ki ti Ioni kot mora na Slovanih. 1< »roč z Avstrijo 1 Naj zgine z n emljskega površja.	d
Ta lepa slovenska zemlja, ta ji odovitna, po naših pradedib d skrbno obdelovana zemlja, v am je bila oropana po navad- si ih roparjih, ki so se imenovali b labsburžani, in mi kot slabeji, d-ino se morali mnogo stoletij oza'btii na oropano zemljo in ci iveti v suženjstvu. Prisegati v mo morali, da se odpovemo v sem svojim pravicam, prise- či ati je moral rod >za rodom,*da n o voljno prenašal vse krivične ki darce, ki jih j« metal nad naš ti arod roparski bič Habsburža- ts dv — in še več — prisegati no morali, da bodemo zago- ni arjali in z lastno krvjo varo-tli roparske čine gospodarjev š< absburške hiše, katere temelj P!
sezidan na sovraštvu do Slo- č« »nov. Mislim, da je popolno- P> a pošteno in pravično, če sto-M< mo to, kar je storil Franc Jo- p« p prvi z narodnimi pravica- di i: Pljunil je na.svobodo in dc avice naroda in ga teptal v n< ah, podil je Slovane po sve- te , da so lačni iskali raztreseni čl uha. Pljunimo tudi mi na P< oje prisege, katere so 'bile ni ikdaj dane staremu sivcu in p! ecimo: Krivo smo prisegali bc ir smo bili slabi in prisiljeni. & oli <z Avstrijo, doli s cesarjem kc rane Josipom, ki se licemer- ds
0	imenuje najbolj katoliški ni sar, doli s Človekom, katere- ja u nobena prisega ni sveta, ka- ds remu ni sveta ne kri sina, ne dr
1	žene.	P< Upajmo, da se časi zboljša- de , da se odpravi krivični si- ni im, da napoči zora miru in ne obode. Dal Bože, da jih uča- S. mo. B. L. ka
m
Barberton, Ohio. Pfer vrstic nc oročam iz Barberton. Kar se rta la tiče, j« stvar ta. Ene tovar- da delajo s polnim časom, ene ne en teden po osem ur na dan pc štiri dnij na teden, drugi te-n pa že vprašujejo, kdo hoče čil z uro delati, tako da se niti di a tedna ni delalo dosedaj še ga ako. Dela pa človek v resni-teško dobi.	bo
Sporočati moram o dbgod-1 ki se je pripetil v nedeljo, avgiusta v tovarni zt izde- vo anje sode. Nad 60 čevljev tisi očine je padel na tlak Frank j na!
ikar. Polomil si je obe nogi'dri
<
rebra in čeljusti in umrl je tri
S t n ec^pr i ^Lj u b lj^al 1? E k je r ^e imel tudi gvoje posestvo, K
dnuitvu ni pripadal nobenem, ker je b'l že v 49. letu. Toda rojaki so mu vseeno preskrbeli še dos{i dostojen pogreb kot se spodobi za človeka. V rojstnem kraju zapušča ženo in tri otroke, mater, brata in tri sestre. Po poklicu je bil mizar in tesar, čudno je, da je njegov oče ravno take smrti umrl, ko je padel s hišnega grušta na tla.
Ranjkega dobrd poznajo po Lorainu in Clevelandu, bil je
že tretjič tukaj v Ameriki, dvakrat je bil v Clevelandu, kjer je delal v tovarni za vijalte ("srau'fe"), potem je bil pogorel, .zgorelo mu je vse pohištvo, da je moral vse novo kupiti in se zadolžiti. Prišel je zopet v Barberton pred leton in pol, da si zopet kaj prisluži. In prislužil si je smrt, siromak! S pozdravom vsem znancem Frank Kramar, bratranec.
Kansaa City, Kana. Cenjeno uredništvo. Evropska politika nas je tako zaposlila, da še čaja-nimamo, da bi kaj mislili na iomače razmere tukaj v Ameriki. Kjer se srečata dva, pa litro začneta računati ,kako ■ jo z vojsko, kdo bo ta "hujši", , 11 £ bo Rus zmagal, ali bo Ne-nec debil, ali bodo Francozi epeni. /Narod o tem mnogo »remišljujejo.
^Poleg te evropske vojske pa mamo tudi tukaj V Ameriki vojsko. Konvencija KSKJ se ačne v Milwauke, in kakor je 1 lišati,. bodejo letos duhovni , se poskusili, da še. zadnjič pri- ( lejo do veljave pri tej Jednoti j n potlačijo članstvo pod svoje »ostave .S tem pa nečem trdi-i, da so vsi duhovni taki, ki se , oliko utikajo v delavske Jed- , lote. Po mojem mnenju so , tajbujši Sojar iz Chicage, in ( Cranjec iz Jolieta, dočim se o ( rugih jako malo sliši. Sicer se t udi od Sojarja zadnje čase ma-) sliši, ker je najbrž rep stis-il med noge, ali pa mu vsak- ^ ajna pijanost ne daje pisati v , avnost. Toliko pa je gotovo, K a bodejo letos skušali na kon- t enciji KjSKJ urediti vse, da j e članstvo te Jednote ne pre-udi, da delavci še ne bodejo osegli svojega. Zato so pa po Am. SV* sklicali pred konven-ijo shod slovenskih duhovnov s Chicagi, kjer so se pri litrih $ ina pogovorili o nadaljnih na- ^ rtih in napadih proti napred- s emu časopisju in naprednja-0111. Pa mislim, da se bodejo idi člani KSKJ enkrat zbrih- r ili in postali v resnici sami go- t jodarji Jednote, ne pa dmhov-i kot so danes. Vse druge Jed cite so že danes zavzele stalile, da je treba spremembe v ravilih, samo KSKJ ni še ni-:sar naredila. MVrjamem in 'epričan sem, da so pri KSKJ >bri Slovenci, katerim je v •vi vrsti mar, da kaže njih Je- p iota, lep napredek in da ima l ^volj varstva za svoje člane, z ; vrjamem pa, da bi bil član s Jednote šele tedaj dober (j an, če hodi vselej v cerkev, >dpira cerkev in daje dubov-1 obila darila. To je že vse •av, da se tako dela, toda noma Jednota ne bi smela svoje s" ane delavce siliti k temu. Ka# >r me ne more nihče prisiliti, \ 1 bi šel skebat, tako me ne Jt ore nihče prisiliti, da bi da- 11 1 duhovnu bogata darila. Kar " wn, da mprostovoljno, pri Je-loti sem p>a za to, da dobim niporo in usmrtnino, da bo- ^ rjo moji otroci in žena kaj za . enoj dobili. Komaj čakam o- s< ;ga časa, ko bodejo člani K. Vl
K. J. prišli do tega zaključ-1, ko se bo Jednota v resnici b< hko imenovala delavska Jed- m »ta, ne pa vladana od par pre- D ipetiHv ljudij, ki so pozabilr, ^ . so "božji poslanci" .
Ur se hn
t morejo vtikati v delavsko je »litiko, katere ne razumejo, ja Pozdravljam k sklepu vse žj »ne KStKJ in želim, da bi tu- pt mi stopili na pot moderne- Ia napredka ter se otresli vseh og Dr, ki nam zavirajo pot k pc ljšemu razvoju. Clan KSKJ. T
d«
Joliet, 111. Cenjeno uredništ-. Mogoče ste it slišati, da je at karna "Am. Slovenca rtču- tu la dr. sv. Bafbare $3500 za ča wtvene knjiiger Ko so imeli jej
nov j ^o bih silno
čalo za knjige dr. sv. Barbare $3500, ko niiso bile vredne niti en sam tisočak, kar mora priznati vsakdo, ki ve, koliko take knjige veljajo. Zakaj je tiskarna "Am. SI." racunaila tako silno naravnost odenuške cene, mi ni znano, toda povedal vam bom en sam vzgled, ki se večkrat dogodi v ameriškem javnem življenju: Neki poslanec državne postavodaje je lahko oddal kontrak za več tisoč dolarjev dela, Kontrak je dobil oni kontraktor, ki je poslancu več plačal., Tako je dobil poslanec v žep svoj graft, kontraktor pa je zaračunal nekaj tisočakov državi več. Plačalo se je, pa mirna Bosna!
Jaz nikakor ne morem trditi, da je kdo pri "Am. SI." 1 vtaknil kak stotak v žep, ker ' nisem bil zraven, ko je denar še plačeval, toda toliko pa lah- ] ko rečem in trdim pred celim < svetom, da je svota $3500 za 1 društvene knjige sv. Barbare -1 naravnost oderuška cena, in ni- I so se .zastonj kregali nadzorniki * dr. sv. Barbare, ki so očitali, da 1 je to nesramno, da se društvo f rtaiko izkorišča, ubogi delavci 1 pa plačujejo. Povem vam pa g. i urednik, da bom še kaj zvedel, 1 in tla bodejo zvedeli tudi nad- r zornilki društva. Danes pa lah- 1 ko javno vprašam tiskarno <■ "Am. Slovenca", naj predloži s račune one tiskarne, ki je knji- J ge delala {ker tiskarna "Am. fc SI." ni teh knjig naredila, pač s pa jih dala drugam delat.) Po- 1 tem se bo šele vedelo natanč- > 10, koliko sff knjige v resnici r vredne. Jaz zahtevam čistih z •ačunov, da se potem v slučaju, J la ni bilo vse prav, lahko prime >ne za ušesa, ki so nakopali Iruštvu sv. Barbare toliko ne- . jotrebni'h stroškov.	f
O delavskem položaju iz te-ra. mesta vam je že poročal , aš zastopnik Mr. Šabec. Prav iobro se ne počutimo. Nema-lič, KrajtieT in drugi gošpod-e so odšli na konvencijo in mi folietčani pa jih s skrbjo pri-akujemo nazaj, da se povrne-o v našo sredino in nas osre-ijo s preveselim poročilom, da k
0	zmagali nad delavci 1 To bo z ampanjca in vina in pive in k :ganja, ko se bodejo zmago- o lavno vrnili v našo sredino, z i^rado jim naredimo tem na- ti im prečastitim in vsemogoč- z tim, in upamo, da bodemo po- p em vredni, da pade nekaj si Irobtinc milosti tudi na našo n nizo in da bodemo lahko po-jubovali roke, ki nas tepejo, si
Joliet naprej! Postani zave-	h
len, napreden. Obdrži sicer	n
voje verske čute, toda ne daj,	k a bi ti vsak magnat narekoval, aj moraš in kaj ne smeš! Sto-
1	v vrste drugih naprednih na-	n elbin, kjer se dela tudi kaj dru-	z< ega kot le za prazne slavo-	zl peve naših magnatov, kjer se	vi ela za narod, pozdravljeni. 1
Star naročnik, b b
La Salle, 111, Od tu ni kaj ve- ^ elega poročati. Dlne 26: julija e » bila na sprehodu i81etnaSlo- n enka Cecilija Udovič^s svo- -m bratom. Na železniškem g lostu je deklici postalo slabo, S aslonila se je na ograjo, zgu-ila ravnotežje in padla v vodo. ^er ni bilo takoj pomoči zra-en, jo je globoka in deroča re-a odnesla. Dtftili so jo seveda ;le v par dnevih, seveda mrt-
Dne 8. avgusta je po daljši ;>lezni preminul rojak Jur-lan, član dr. sv. Barbare JSK) ►ruštvo mu je priredilo lep pogreb. Zapušča žalujočo ženo i nekaj otrok. Pretekli teden :
zgorela petletna hčerka roka Livka. Otroci so na cesti jali papir, ir^ ker je dekletce 1 Ulo preblizu ognja, se je vne- ' Obleka in bila je takoj vsa v jnju. Umrla je sa opeklinami l > deseturnih {groznih mukah. orej v kratkem času dovolj I I «reč med tukajšnimi ro|aki.[ 1 Dasi je La Salle precej tndu-| l rijalno mesto, vendar so <*! ■ kaj sne delavce precej slabil i si. Tovarne se nekaj obratu-1 1 jo, premogovi rovi pa skraj- f
•-.. '»1. Rta?...../i-mfe .	„1 <.,
potrebe. S podpornimi^ "društvi
so rojaki kaj dobro preskrbljeni. Drtištvo vitezev sv. Martina si je nabavilo krasno uniformo. Tu imajo tudi pievsko in dramatično društvo "Slovenija", ki priredi vsako leto 3 do 4 dramatične predstave.
-KluipJjeno je tudi zemljišče za slovenski narodni dom, ki je veljalo $5500, in je na najlepšem kraju mesta. Dom pa ne bo "kranjski" ali "štajerski" pač pa le slovenski, kakor so se rojaki izrazili. Lepo in prav je tako,' da se vendar enkrat začnemo zavedati, da smo Slovenci.
Tu v La Salle so rojaki zelo uljudni in prijazni, zrak je jako fin in čist, da je človeku prav veselje ga vdihavati, zlasti človeku, ki je prišel iz druge naselbine, kjer je vsa druga atmosfera, in kjer vejejo čisto drugačni vetrovi. Torej kaj naj še omenim?
Da imam fiantazijo temno-poltnega Meksikanca ali vročekrvnega Spanjolca, opeval bi tudi jaz krasoto in lepoto tukajšnjih slovenskih cvetk, ker !>a nimi niti tega niti dru-sega, prepustim to stvar vešča-<u v tej stroki g. Terbovcu, ki se menda kmalu tu zglasi, in ci ima v tej zadevi več prakse n skušnje. .Ob koncu dopisa * laj omenim, da sta radi zelo azširjenega našega lista v tej laselbini dva zastopnika, Mr. \nton Štrukelj, dosedajni zastopnik in Mir. Frank Klopčič. Rojaki naj se v vseh zadevah, ci se tičejo naše tiskarne in li- i ta zauipno na nje obrnejo. Naj- 1 epša hvala vsem rojakom in 1 lovim naročnikom za prijaz- < lost, zlasti pa Mrs. štrukelj 1 :a uprav knežjo gostoljubnost. : y& ste mi zdravi!	1
Anton Šabec, pot. zastopnik CI Am. i
YAROCUJTE "AMERIKO." I o
Moja tuga.
šiškar.
Žalost je v mojem srcu, tema' | raljuje v njem, ni ga solčnega j arka, da bi prodrrl temne obla- i e, da razsvetil temen | braz. Prime ime včasih nepo- j nana bolečina, grozi mi raz- j r,gati prsa, bojim se, da ne \ blaznim "velike nesreče. In . otem lazim okoli, z žalostjo v rcu se sprehajam pa cvetoči aravi.
Včeraj sem moral iti na pro-to. šel sem za vas, na bližnji f ribček, in ko sem potrt gledaUj a prsotorček, pod košato lipol jer sem prebil marsikak profl ti dan s teboj', dragi Ivan, pal el sem poln bolečine na hladH
0	zemljo, tekla je solza za soli
tožil sem svojo nesrečo mil
emu kamnu, šumečemu drcl esu. Želel sem si v istem trti utku, da bi bil pri tebi, prišli
1	prijazna smrt, nasmehnili i se, podal bi ji roko in šla ll tebi, dragi,Ivan. A ni je hn :lo biti, ni se usmilila nesreči ika, pustila me je v gorju bricl
l^j. g-^ opominjaš, kak^ so na1*
se je nama, kakor bi nis vse
opominjalo pred tujim, hwjob-nim goljufivim svetom, in poslovila sva se s težkim srcem od vrta, od' zidfamice od delavnice, od vsake živali posebej in vse se nama je zdelo tako žalostno, a vendar tako lepo in zaželela sva si, da bi se smela Še zadnjikrat naskakati in na-igrtati na zelenem travniku. A tni nama bilo dano. Voz je bil pripravljen, da nas popelje na kolodvor. Vsi so bili zbrani okoli njega, tudi mladega pastirčka ni manjkalo. Z resnim licem nama je dajal oče nasvete, s solzami v očeh nas je blagoslavljala ljubeča mati. In potem sva se odpeljala. Le še prav majbna se je belila vas v dalji, samo cerkev je bilo še videti ki ostala je rdeča streha zvonika, da nama kmalu zgine izpred1 oči. In takrat naju je nekaj dušilo v prsih, nemo sva se oklenila v tihi žalosti, lažje nama je bilo, ko sva čutila, da 1 deliva isto nesrečo. In spomni- 1 la sva se vseh trenutkov, ka- 1 terre sva prebila v rojstnem domu, po vrsti so nama stopali pred oči, kakor v meglo so bili zaviti, zdelo se nama je kakor bi jih preživela midva, kakor prijetne sanje so nama bile.
In potem sprejem v mestu. , Visoko.gori v četrtem ngdstro- j p ju, nekje "pod! streho predime- j stne hiše <nama je bilo odkaza- 1 no stanovanje. Spemjala'sva se 1 po vijugastih, trohljivih stop-njicah, napol mrtvj, izsesam o- | brazi so naju radovedno gledali pri pol odprtih vratih. Zamazani, raztrgani, napol nagi, sanemarjeaii dtroci so izrijali v iaju. S trudom sva se privlekla Dalje na tretji strani.
Htiiiiiiiitiiiiaitpiiigitiiiiitiiimtutiiniiiiiiiiiiiinimintt^ e
*	v	ud
i A. W. H1
i Emerich i,
1 1	111
I Izdelovalec naravnih j j
vin in diatiler	]( tropinjevca
•	J,
I 16205 St Clair Avenue.	\\<
[	CLEVELAND, O.
f i'
19" Oba telefona.	j ; U
I I '
' vlEUI - : "i
HI ^rf
■ ■ a ^^^^^^ ^^ni IB 11 Jr^ I
I U| MU |nH _ wMB,
' 'M -I
mm ■ ■^^^^^^■HHPUV B' "i • ''i
Naznanjam slajvnemu občinstvu, da ««m se preselil g iyojo trgovino Is 1 6408 St.- Clair are', na 5806 8t CljUr ave., blisu 65. ceste. Objednem se priporočam vtem. mojim starim odjemalcem kakor tudi drugim, sa na-' daljni nakap v moji trgovini. Na libera imam najboljfie Šivalne stroje, katere prodajam po najnitjl ceni In sicer od 619.50 naprej. Popravljam tudi vsakovrstne šivalne stroje, točno In zmerno po nizki ceni.
Brusilnica < j
v kateri brusim raznovrstne britve, škarje, note ter sploh vse drugo rezilno orodje. Poleg tega dobite pri meni najbolj&e vrste britve, Škarje, * nože ter vsakd drugo brlvno ln rezilno pripravo, po najnlijlh cenah kakor
se more dobiti. Za vsako stvar in za
- • - « j
izvrstno delo vam j&mClm.
Popravljam tudi samokrese, puSke, eletktrlčne ali plinove Hkalnlke ln druge raznovrstne stvari. Popravi- ' la točna in sanesLHva.
Se priporočam
Karol Bauzon,
5806 St. Clair Ave.
blizu 55. ceste.
Naša tiskarna J« slovenska Linijska tiskarna.
Odvipno je od vas da se prepričate, flko nam ne verujete, daje
A
Ha *
tHj^^Hi ;
EmKISHH^Q
liwicirtM
I I '^M^V - m
Hsto naravno • let stara žganje prv« vrst« la garantirano od Zjed dršav. Serial it 64026.
Zahtevajte "69" iganle. Via. Miri pd vseh 'loljših gostilnah,
lteklenica $1.00 THE
I^^^^HHIMIIIIH
Zdrav r^^^H
15. J« močan in pln fl I	nega, vedno skrbi, ■
Ako občutite kake ■ sdravljenje •
(Ssvsrovim ZivljiniH k cdrmvju. Drugi, kB liin idr.TiUk. >n<lfl
i ■'■"'" MMij^P ' ' ' ^^^^^^^^
uu orvrpi na. - -
LAUB0V OOLDKN ROD i
.......T
| i\ < i i rm	|
jlUVCiiSKd WwOUvlDu wVCZu
y ■•;•,•• - 'f f\W 1 ~ m ~-:
Ustanovljena 13. MM Glavni sedež: noyembra 1910.	Cleveland. O.
Inkorporirana v državi Ohio Leto 1914.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Cair Avenue. ^	Podpredsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 1063 East 81 Street.
Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1062 Kast «2nd Street. Blagajnik: JERNEJ KNAU8, 612» St Clair Avenue. ;	Zdravnik: JAMHS M. SJfiLISKAR 6127 St Clair Avenue.
ODBORNIKI: Frank JakilC, 392^8t. Clair Ave. Joalp Ruta, I3f06 H. 56 Bt. Frank ZorUS, 1366 B. 56 St Frank Cerne, 6034 St Clair Ave. Anton Grdlna <117 St. Clair Ave. Ignac Smuk, 1192 Norwood Rd. Anton Ofttlr 1188 B. 61 St. Zverino glasilo "CLEVELAND9KA AMERIKA" Vsi doplai, druge uradne stvari in denarne nakaznice naj se pošiljajo oa glavnega tajnika
Pisarna glavnega urada se nahaja na 6120 St., Clair Avenue. ■Cuy. telefon Princeton 3037 R.
Nadaljevanje iz a. strani
•do podstrešja. Ženska v srednji starosti naju je pozdravila in odvedla s kričečim glasom v .sobo- Bila je to luknja, p6l lesena, pol zidana, trajnovje podstrešja je bilo prelepljeno z ranimi nabožnimi in pas vetrni-Wm» podobami obledele barve. MS z a na sredi, stoli «ob nji ob stenalh postelje, p,od vsako 'kovčeflo, v Ikotu križ s slabo iz* rezanim, počrnelim, črvičevim t Jezusom.
Dohajali so > danziaidnevom tovariši, študentje. Zbrane nas je posedla gospodinja ok>Oli mize in razvrstila po starosti. Za-v man so bile najine prošnje, da bi smela sedeti skupaj) nalašč nama je dala vmes tri tovariše in naju tako ločila pri mizi za celo leto. Mrk sedmošolec nam je 'bil postavljen za paznika, ganiti se mismo srnieli s prostora1 brez dovoljenja njegovega.
Kakšno (razočaranje I Kako vse drugače sva si slikala,^Ivan, življenje v mestu»! Vse pestre barve so se spremenile v eno samo temno, črno; najini duši sta bili nesrečni, potrti. Priklenjena sva biLa na zaiduhlo so<bo, dolgočasne knj4ge; navajena prostega življenja vesele narave sva se mučila <z učenjem.	1
In prihajalo je razočaranje za razočaranjem. Udfcjala sva se usodi, mrtva sva bila za vse udarce,- ni naju ganila .nesreča za nesrečo. iPač, tebe Ivan! Bil si mehka duša, hitiro te je ranila sovražna nesreča, pozabil nisi tako hitro težke bolesti. Kako si rtii bridko potožil svojo Aolečino, iskal tolažila ranjenemu srcu. Kako naju je gledal poštami tovariš, paznik, naju i memo val foojazljivoa, kmečka neotesanca. In držal si me, da mu nisem pljunil v obraz, skočil za vrat, teimu hinavcu, pokvarjenemu, izprijenemu študentu1.
Res žalostno, pasje žalostno ^je bilo tiso življenje.
S solncem smo morali vstajati, s spancem na očeb smo molili dolge pol UTe razne molitve za znane in neznane*do-brotni'ke, za vreme itd. Potem skkxlelico nekake mlačne vode, kava imenovane, s košiakom trdega kruha. In mapotili smo s v šolo. Edino ta je bila prijetna, edino tu sva se izognila skrbečim očem, si potožila svojo nesrečo, se bodrila na riada-ljno vztrajnost. S ponosom sem zrl nate, Ivan, v šoli, ko so te dajali tot vizgled drugim učencem, kt> si jim odgovarjal na stavljena vprašanji s toliko sigurnostjo, samozavestjo. S ponosom sem te imenovaJ svojega brata, zavistni pogledi so mi "bili dokaz tvoje veljave, tvojega spoštovanji. Po končanem pouku zopet naravnost domu h knjigam, potem slabo kosilo z dolgimi molitvami. V časih smo šliy tudi na izprehod, imi naprej, zadaj student-pa4-nik z gospodinjo, In zopet sva šla tahfco skupaj, se skupaj veselila, si budila opomine na dom, prosta mestne tesnobe. Razširile so se nama prsi, vdihavala sva neokuženi zrak poletnega dneva. Kako težko sva se ločila od bujne ,pmoda, se
Tako se je vrstil dan za dne-
' ^L	jl I
naju j« držalo kvišku nama
mučenju.
— »__. . i . i
pomenljivega za druge. Počitnice sva vzkliknila zjutraj, ko sva se prebudila iz. težkega spanca* z upanjem v srcu zrla lia <vztfiajajo£e solnce, počitnice ! In cel dan, nisva potem mislila na drugo ko na počitnice. Vse, vse se je spenjalo v tem spanju.	• ti1
In (bil je tu veliki- dan, poln vzhajajočega solnca, blažene sreče, rajskega veselja 1 Bil je tu cilj najinega hrepenenja, cilj lačnih, do smrti utrujenih popotnikov.
* * * '
Srce se mi je trgalo bolečine, k0 sem gleldal tvoj bledi obraz, dragi Ivan. In ko je zadnja, trpeča bolečina padla črez te, ko te je stresalo grozno trpljenje, ko si ležal brez pomoči, oči brez čutno uprte proti flebu, s smrtn© srago na belem čelu, tedaj mi je bilo zlnoreti neznanske bolečine! Stal sem pred* posteljo, kot od sveta prokleti, s popolno zavestjo, da ti ne morem dati z vso svojo močjo in ljubeznijo ne kapljice podpore, ne iskre tc4aiW.a. Padel sem ko mrtev črez te, ko si zaprl za vedno oči, ko si se poslovil za vedno od svojega ljubljenca.
Starec sem postal v par dneh v teh par tednih, odkar sem te spremil z mestnega prahu semkaj v tvoj ljubljeni dom, k tvojim staršem sestram, bratom. O da bi naju nikdar ne zapeljala nesrečna usoda črez domači prag v tujino, ne legel bi Ivan v prezgodnji grob, v cvete svoje mladosti. Prihranjena bi irt\ bila težka bridkost, veselje bi vladalo v mojem srcu.
Kako me preganja tvoja postava ! Bedečermi in spečemu mi polni celo dušo! Tu, ako zaprem oči, tu v mojem čelu stoje tvoje črne oči.
B^cAdim okoli domače hiše, odvzeto mi je življenje, ne tipam več vanj, napol mrtev se sprehajam. -Zaidern na holm, se vležem ppd drevo, solnce zahaja za daljne'vrhove, prve zvezde ^e trepečejo na nebu. In spominjam se \ zopet nate, Ivan, kako sva tako večkrat sedela zamišljena in tiha na tem mestu, pogledam tja proti pokopališču, tja na tvoj grob, kjer valovi večerna sapa visoko travo v svitu zahajajočega solnca in srce se mi krči v neopisljivi žalosti. Nikdar več te ne bom videl nikdar več!
Malijglasi.
Posebna naznanila.
Med ljudmi se je razširila govorica, da se l)! svoječasno Knausova dvorana predelala za stanovanja. Spodaj podpisani Mr. L. Schwalb, 6114 St Clair ave. želi naznaniti vsem Slovencem, da je vzel v najem poslopje Mr. Knausa za dobo desetih let, in da sedaj prezidava dvorane kakor tudi spodnje prostore na , tak način, da bo kras vsakemu y tej naselbini. Mir. Schwalb prosi vse tajnike društev" ki seda| zborujejo v Knausovi dvorani, da mu blagovolijo izročiti imena njih društev in uradnike, da jih lahko zapiše v svoje knjige, da se ne naredi zmešnjava v knjigah. Zborovalne dvorane kakor di velika dvorana bo pa novo okrašena in popravljena. V na-di, da ostanejo vsa društva v tel dvorani ki so dosedai tam
' * - A
slovenskim društvom^ in Slo-
i-	T*J' LJj,
vencem uaam • „4 y J, 1
6iii. St Chrir KVfe.
~ /Jf, i
Slovenka išče dela pri kaki družini. Prevzame vsako delo. Po-izvejte na 5852 St. Clair ave. --.- (68)
Butte, Mont Dne 39. julija se je oglasila teta štorklja pri rojaku John Rihtarju in mu pustila čvrstega dečka v veliko veselje -zakonskih nad prvoro-jenčkom.
Pozor!
Zgubil je rojak Fr. Zakraj-šek, trgovec s kolesi v petek, 14. avig. večjo svoto denarja, med 61. in 64. cesto. Kdor je slučajno kaj najdel, je prošen, da odda svoto v uredništvu lista ali pa naravnost Fr. Za-krajšku.
Išče se čedna soba, precej prostorna s hrano vred za enega fanta pri dobrih ljudeh. Oglasite se v uredništvu lista..
^Bratje Sokoli! '
V sredo, 19. avgusta je red-dna mesečna seja v mali Knausovi dvorani ob 8. zvečet. Opozarjam brate, da se udeleže v mnogem števil«, ker se bodejo čitali računi zadnjega semnja in računi za mesec april, maj, junij in julij. Nadalje se bode članom poročalo od delegatov o izidu konvencije za Narodni Dom. ' ' \
Opozarjajo se posebno še tisti člani, ki dolgujejo na ases-mentih, da poravnajo vse, ker s 1. julijem so v veljavi nova pravila, in po preteku 4. mesecev se črta vsakega iz Sokols-kega kroga, ki ne plača svojih prispevkov. Nazdar!
Fr. Hudovemik, tajnik.
Naprodaj je avtomobil v jako dobrem stanju, je prevozil manj kot 300 milj, avtomobil ima najmodernejše naprave, električno luč in je garantiran poceni kdor hitro kupi. Oglasite se pri Klein Bros. 6017-19 St. Clair^ave. (69) I _i—t—si—-
Soba se odda v najem za dva fanta brez hrane. 1384 E. 41st Street.	(68)
POZOR!
Proda se s proste roke dobro idoča slovenska gostilna na Johnsonville, 111. skupno s hišo. Johnsonville je oddaljen dve milji južno od La Salle, velike slovenske naselbine. V bližini so trije premogovi rovi in dve tovarni. Natančneje se poizve pri Jos. Mesojedec, R. R. 24 Box 143, La Salle, 111.
-«. (69)
Slovenka dobi takoj delo za hišna opravila. Oglasi naj se na 1115 Norwood Rd. (67)
Slovenka dobi služtbo pri slovenski družini. Vprašajte 1306 E. 55th St. zvečer.
Sprejmeta se dva poštena fanta na 'hrano in stanovanje. 1153 E. 6oth St	(65)
Svarilo in priporočilo. Rojaki, zapomnite si, da kadar kupujete hišo ali drugo posestvo, da ne dajete vašega te-ško zasluženega denarja samo na obljube agenta ali pa lastnika posestva, ampak glejte* da imate vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb in se preveč naslanjate na svojo slu»žbo, ker službo lahko zgubite ali pa zbolite. Torej kadar ste namenjeni kupiti hišo in imate malo svoto denarja, oglasite se pri meni, imam vedno hiše naprodaj, da se plača mala -svota takoj, potem pa samo tolico kolikor hiša.zaslu-
pisano do Zfre, k&org pogodimo. Se pripordearti • jos. Zajec, 1378 EP4$tf» St. Tel. Cen-
,	»v?*®, -
Naprodaj sta dva ■ motoma kolesa, jako poceni, če se hitro prodasta. Garantirana prve vrste kolesa. Poskušnja zastonj. 6706 Bliss ave.-	(67)
MAiRESiH PIANO CO.
Se priporočia Slovencem nakup vsakovrstnih glasovir-jev, viktrol in godbenih inštrumentov. Nič renta, poštena vrednost, najnfižje cene, gotov denar ali kredit. Prodajata Mare sh in L Rienk, dobro znana Slovana Vse m Slovencem. 3303 E. 55th St. -blizu Broadwaya. -- (68)
Naznanilo in priporočilo.
Uljudno naznanjam vsem gostilničarjem in drugim, ki potrebujejo dobrega vina, da se zgiasijo prej kot mogoče pri meni, ker hočem približno vedeti, koliko grozdja naj kupim. Kupil sem si dobro nOvo stiskalnico (prešo), ki bo stiskala grozdje s j>omočjo elektrike. Postrežen bo vsakdo tako, da bo gotovo zadovoljen. Oglasite se pismeno ali ustmeno. Se priporočam za obilna naročila. Matevž Sirk, 3571 E. 82nd St
- (66)
KJE Je Louis Pohlin.. Meseca januarija mi. je poslal eno razglednico, pa nič naslova. Komur je kaj znanega o njem, naj blagovoli sporočiti na Anton ■Pbhlin, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
FRANK BRICEL
Slovenski expresman.
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair ave. ali telefonirajte Princeton 1274 R.	(100)
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j
1	!l"	I
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
! 6426 St Clair Ave.
■■L==:
; Govori se slovensko in hrvat- ,
1 sko. Točna postrežba, časo- ;
pisi na razpolago.
Ženske S
[ strežnice. Edini zobozdravnik- i
I ki urad v mestu, kjerie govori ;
! slovensko in hrvatsko.
Uradne ure:
Od 9i30 do 11*30 dop.
Od 1:30 do 5:00 pop.
Od 6:00 do 8:00 freier
I Telefon urada:
; East 408 J.
Telefon stanovanja: <
Eddy 1856 M. |
SlHMHHHIIMMMHI«
& -
Mlad trgovski pomočnik vešč slovenskega, hrvaškega, nemškega in angleškega jezika želi primerne službe. — Nadalje želi mlad Slovenec stopiti v službo k kakemu slikarju ali fotografu. Prosim, da se pisma naslovijo na J. V. R; Nol. Box 108, Cherokee, Kans. (67) ,, , i-------
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam se najiopleje priporočam v nakup vsakovrstne ženske kakor tudi otročje gotove obleke. Kakor vam j6 znano, imam v zalogi vedno Čisto, sveže in moderno blago, in ker se držim starega pregovora, da boljši so mali in gosti dobički, •kakor veliki in redki, zatorej dobite vsako vlag^ po vedno nižji ceni kot drugj*.
Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modernih poročnih oblek/ venccv. šlajar-jev in vse drugo po vedno nižji ceni kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se najtoplejc priporo-čam -in vam bom tudi vedno Hvaležen.	A
BENO B. LEUSTIG. 6424 tt Clair ave. blizu Ad-diynfeotd.	(74)
Naprodaj je atara in dobro u-peljaria trgovina bllztl slovenske crkvetastnik gre v pokoj.
■Vprašajte rik' &I7 St. Clair ave.	^ '
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. im 6l. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar j£ treba v najiboljši lekarni. , (45)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — Plin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. NPondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Ali
poznate te ljudi?
^ če vam vai prijatelj all val 1; sosed pove, da je bil več let j S bolan, da je obupal nad sdrav-
; ni ki in nad zdravili, da je po- j i ! tem ozdravel v nekaj tednih in sicer radi načina našega zdrav Ijenja, in da sedaj ttobro spi in Ima slast, da je popolnoma | ; zdrav in a veseljem dela.,
I' ALI BI MU VRJELI?
Vprašajte:	;
M. An tonete 1026 B. 61st 8t. A. Arndorff, 1171 St Clair ava. A. Aklalic, 8317 Pulaski ave. Louis Cat, 1043 B. 61st St Geo. Bo«, Masai Ion, Oblo.
Ti so samo nekateri izmed I 1 stotin, katene smo ozdraveli.
; Stotine pisem od onib, katere i j smo ozdraveli, je na vpogled v našlb uradih od tfudlj, ki so prilli v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Ml vsak dan odpoiiljamo ls naftega urada ljudi, ki so se ozdraveli. Da, ozdraveli, da ostanejo zdravi, močni ln zdra-
Ivl moije ln ionske.
V naših uradih ne vpraiuje-mo samo, pač pa preiščemo oe- jg lo vaie telo. Ml pogledamo v I notranjost vaftega telesa 1 X S Žarki, preiščemo vašo kri g ml- g kroskopom.. Mi ne ugibamo, pač pa takoj povemo, če morete ozdraveti ali ne.
Prank Glavic, 6133 Bragg Rd. j i pravi, da je veselje ozdraviti pri nas, ker ni nota ln alfi fia-! Ba zgubljenega pri delu.
i j! Naši uradi so najbolj priprav- i i j 1 nI za zdravit ve vseh kroničnih S bolezni j, revmatlzma, nervos g nostl in krvnih boleznih, kakor S bolečin v grlu, pljučah, telod-cu, jetrah In mehurju. Zdravi j t se tako kot v velikih sanatorl-! Jih v Evropi. To zdravljenje dobite samo v uradu
DR. L. E. SIEGELSTEIN
PERMANENT BUMi. I i 74« EUCLID AVE. BUZU 9. CESTE. CLEVELAND, OHIO
Naprodaj je dobra, mala in is* kra kobila, stara 4 leta, velik voz in vsa konjska oprava. Proda s eradi smrti lastnika. Agnes Dular, 3942 St. Cair ave.
v--- (67)
Naprodaj je hiša z zemljiščem vred. Proda se jako poceni, Najlepša prilika, da pridete do dobrega zemljišča. Poizvejte pri Jos. Koprive*, stop 126 Shore Line, Eu-clitf; O. (68)
Posorl
Slovencem, ki se selijo ali po-ti^bujejo voa *a prevažanje ka-korsnjekoli stvari, se t^judno ptiporočam kot expresman. Postrežem točno in zanesljivo po pšmernih cenah. Prosim obilol
tčmtsmm: Ahtoron^rd
T4nr IT iQt+» St	(67} '
..-i': ■ j& & »d :
Opomin.
Vsem oinm, ki kaj dolgujejo mojemu ranjfcemu soprogu Joton Skulj, naznanjam uljudno, da kalkor hitro mogoče poravnajo «voje, ako tega ne store v 14 dneh, bodo pozvani so-dnijskim potom. Frančiška Škul}.	(66)
posestva in zemljišča ^(lo^^ prav po nizki ceni. SloventldM prodajalec Josip Vidmar,15217*/
....... ' / (Ž7-M-3^-i5) I
Anton Kolar Jr.
CAFE CARNI0LA, « SLOVEN. GOSTILNA.
3222 Lakeside Ave.
DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI '	PIJAČAMI IN SMODKAMI.
Čistenje in likanje oblek«
WwiM
DOBRO DELOi	NIZKE CENE.
Moilu obleke.................«1.00 Ženake kiklje.....................50e
Molke tukltfe................$140 Ženske dolfe suknje.......$1.00
Jopiči................................SOc Ženske obleke.................$140
The DAMM DRY CLEANING Co.
1674 E. 55th ST.	3024
A. J. DAMM, poslovodja.
JOSIP SL0VENSK1 ^
^VV!*	^grebni zavod, zaloga
7rir	pohištva, pečij in barv.
/ril	kočije in avtomobili za EJmImIMJj poroke, krste in druge
priKfce.
...... 11 ■■ 11 - mi. ■»
6108 St flair priporoča narodnim Slovencem j
.	za naklonjenost in podporo I Po-
Avcnue.	strežba vedno točna in poltena.
■ " 1 -
T«L M—>■■ 1SSS4.
FRANK ČERNE,
' SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
0084 ST. CLAIR AVB.
Kadar fclite kupiti dobro vrči ln drago zlatnino, Colombia grafofone, plošče T Teeh jesikih, posebno laiportlra-ae aloTcatke plošče is stare domovine ter Tte ▼ to at roko ■padajoče predmete, obrnite ae sanpno na trojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačila. Točno popravljanje ur, ilataln* lngrafofonor. Vsako blago je jamčeno.
■ J. S. JaMonski,
r Jt^j^f^^^J^^^	[ .1 ' m
Slovenski fotograf |
m St. Clair Affi.	m Broadwaj
Izdeluje slike aa lenitbe ln družinske slike, otroške alike, po najnovejši modi in po niakih cenah. Za $3X0 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni relikoeti 1 saatoi\).
MT VSC DELO JE GARANTIRANO.
1
A. KIRTZ,
IZDELOVALEC QGAR. DUHANA IN VSEH KADILSKIH POTREBŠČIN. 2330 ONTARIO STREET
1ST Slovenci jako radi kupujejo naše ixdelke. HH
JACOB VIDMAR,
ZASTOPNIK
Slovensko Podjetje.
. ' ' "i Iarsraias prsti stiii ii irifia f tiiImi
POSEBNOSTI Varnostni bond! sa društvene wad- . nlke po 3Sc od $100.00 na leto. -Javni notar. -Pojasnila In aasveti lastoqj.
AUGUST HAFFJIER, ^
NEVESTA Z MnJJONL
(NifetJmJ« nam "Gr*f M*«U CrtoU" ii«ad4j«ru4* nam "VMv «r«U")
Spi$*l AL Dmmmt.	Potlovenil L. J. P.
Edmond pa stapi med tem v | kočo, kjer sc je »nahajal Alf on-l so, njegov oče in Inez. 'Prisrčen je bil pozdrav z Alfonzom, ki je Btftnondlu tudi predstavil svojega očeta. Toda za tjaljši ■■pogovor ni bilo časa. Treba je bilo misliti na obrambo.
"Edmond aH se ti ne zdi, da bodemo z, Indijanci lahko kmalu gotovi?'' vpnaša Alfonzo.
"Ne dragi prijatelj. Ali ti še ni znano, da so dobili otkoli 150 novih vojnikov?" Alfonzo in njegov oče se s i strahom pogledata.
"Torej to je pomenilo peklensko kričanje telh beštij!" reče don Lotario. "Toda ali ni mogoče, da se vsaj prebijemo do naših konj ?" "Vaši konji so bili zaplenjeni P©d Intfijancev, ki so tem ru-V dieckarjem prišli na pomoči" odvrne Edmond.
Vsi umolknejo. Čutili so, da jih čaka nekaj posebnega, nekaj hudega, in da bodejo moraj i li na/peti vse svoje sile, če si hočejo oteti življenje.
"'Pogajati se moramo z njimi," spregovori <don Lotario. I "Skusimo vse, da se izognemo I ju .kateremu ne bodemo kos. I i, Toda gospod kapitan, mogoče I fc vam vaš novi vojni tovariš še L ni znan — tu vam predstavljam I Mr. Ouningfoama, prijatelja na-| iit hiše, ki se je iz plemenitih! ' «amenov pridružil naši ekspe-af diciji, in s katerimi bodete go-1 tovo postali prijatelji, seveda I odnesemo zdravo kožo od p tukaj."
"Toda ali mislite, da bodejo Indijanci dovolili po teh krva- : viJi Ibojih na mimo poravna-1 I vo?" vpmša Edmond.	I
Kot mi je moja hči povedala, I < I je Vilhamenu mrtev aH pa smrt I I no ranjen, in sicer od vaše ro-1 ke," odvrne Lotario. "Glavni namen Vilhamena je bil, da dr-1 p ii v svoji vasi toliko časa ujet-1 nike, dokler ni njegov oče I prosi. Ostali Indijanci se malo brigajo za nas, torej upam še vedno na mirovno spravo. ip6-| slali bodemo k Indijancem Li-| tavana, da poizve, če se more-1 mo zjediniti."
Litavana je bil sin KeikauJ starega Indijanca, ki se je z Ed-| mondom podal na pot, toda je I spotoma od napora umrl. Sinu I niso povedali ničesar o tem, Is ker so se bali, da bi ga smrt očeta tako razjezila, da bi od-1 povedal belcem svojo nadaljnol službo.	I
Medtem ko je odšel Litavano k Indijancem, da se pomeni r glede mirovnih pogojevi pri- . poveduje Alfomzo svoje dogod-| 1 ke Edtmondu in Edmond svoje doživljaje Alfonzu. Cas je hitro potfkal.
Medtem se je Litavano povrnil od Apačev. Alfonzo in Edmond mu hitita nasproti. Indijanec pove, da ga Apači sprva niti poslušati niso hoteli. I Razburjenje med Indijanci je veliko, Vilhamenu je mrtev, I vas šteje le še polovico prvot-l nih prebivalcev. Odločili so se, da be|ce obkolijo in jih vse pomorijo. Ker je bila večina! Apačev pijanih od žganja, sprva niti govoriti ni mogel. Nekateri stari glavarji pa, ki so ohranili trezno pamet so ga ko-nečno vendarle poslušali, kol so slišali, da se gre za odkupnino hčere don Lotario. Zahtevali so, da jim belci izroče sto I pušk s streljivom, sto galon žganja, poleg tega pa še mnogo druzega orožja in dragotin in konečno tri belce, ki morajo biti žrtvovani vojnemu bogu. Litavano še pristavi, da so Apači sprva zahtevali, da mora biti Edmond izbran za žrtev konečno so pa od tega odnehali,, ker so drugi trdili, da je Vilhamenu v poltenem bo-J |n premagan od Edmonda. Seved,. UM, pogo^er nui'
prijatelji niso mogli sprejeti, zato pošljejo Litavana še enkrat k Indijancem. Medtem se pa posvetujejo možj$, kaj bi bilo najboljše, če jih Indijanci še enkrat napadejo. Na beg ni bilo mogoče mtirfliti, ker niso imeli konj. Pomoči iskati v bli-^njilh fortih je bilo skoro brezuspešno, kajti najbližji fort je bil oddaTjen šestdeset milj. To-rejg ni bilo nobenega izhoda. Morali so se podati v boj. Ko postanejo Indijanci bolj mehki, se začnejo lahko znova pogajati.
Treba je bilo v naglici vse pripraviti za napad. Najprvo so razsekali stene, kjer se je nahajala Inez ter njeno kočo priklopih koči branilcev. Obseka-li so stene, ki so vodile proti preriji, da bi se dale za slučaj bega takoj podreti. Potem so pa podrli dve sosednji koči, u katerih so naredili barikade, kot za prvo brambo. Vsak mož je dobil svoj odkazani prostor, nakar so prešteli moštvo. Bilo jih je še 34, ki so lahko nosili orožje. Večina njih je imela dvocevke, nekateri izmed njih celo dve ali tri puške, ker so pobrali orožje od svojih padlih tovarišev. Tako so belci lahko naenkrat ustrelili 140 krat, če bi Indijanci skušali malo , trdnjavo z naskokom vzeti. <
Toda kaj Če Indijanci nečejo < napasti i nhočejo sestradati ob- 4 legovalce? Potem ni bilo no- i bene pomoči za nje. Toda A* 1 pači so bili preveč krviželjni, 1 da bi odlašali s svojim mašče- 1 vanjeito. 'Seveda, živeža so ime- 1 li belci samo do prihodnjega ^utra ,in če bi Indijanci se usta- < sijali le dVa dnij, bi belci teško \
občutili lakoto.	]
________________________
Zdajci se vrne Litavano, ki pa ni prinesel nobenih boljših ppgojev. Indijanci zahtevajo tri žrtve na vsak način. Povedali so mu tudi, da če ne pride z boljimi pogoji, da ga umore.
Več ur mine, ne da bi Indi-jaci kaj pripravili za napad. Mled seboj so se dogovorili, da prvi, ki kaj sumljivega opazi, naznani to ostalim s strelom iz revolverja. In baš sedaj se oglasi strel. Na koči, kjer se je nahajala Inez, je poveljeval Alfonzo, na drugi koči pa Edmond, na tretji koči pa je prevzel poveljstvo Mr. Cuningham.
Ko pride Edmond na svoje j mesto, takoj opazi, kaj se godi. j Indijanci so se pripavljali za naparf, in sicer jako previdno, ker jim je bila znana hrabrost bledoličnikov. Lz vej in debel mladifh dreves so spletli ume-, ten grm, za katerim se je lahko j skrilo do deset Indijancev. Edmond je .zapazil sedem takih grmov. Približalo se je torej lahko sedemdeset Indijancev,1 njih kočam, ne da bi jih mogle 1 zadeti puške bledoličnikov. Ed-mond, Alfonzo in Cuninham se' (posvetujejo, ali naj prehitijo I Indijance in začnejo takoj stre- 1 Ijati med nje. Toda to ne bi j imelo mnogo učinka na Indi- < jance. 'Raditega so sprejeli drug predlog. Vsak izmed bel- 1 cev je oddal nekoliko smodnika. Smodnik so stlačili skupaj 1 in položili v zaboj. Ta zaboj so 2 nesli v barikado, in kakor hi- s :ro bi se Indijanci barikadi pri- 1 Mižali, bi se smodnik užgal, in < nina bi eksplodirala,	s
Se ni padel noben strel. In- r lijanci so se čimdalje bolj približeval' v varstvu grmovja. \ Da bi streljali na Indijance za 'V
stilo^Belci mmerijTtofej svo^ je pajke proti Indijancem, ki stoje mirno v sredi >y»si in niso bili še pripravljeni za boj. Salva je imela strašen uspeh. Nad dvajiet Indijancev se zgrudi na tla mrtvih ali ranjenih, ostali pa hitro zginejo. Celo rudečkarji za spletenim grmovjem so te prestrašili, ko so uvideli, da so sami. Toda vseeno silijo naprej. Povelje se je glasilo: ' Indijance pustiti <k> prve /barikade, potem pa razstreliti mino.
Silna nervoznost se polasti belcev. Puške drže v rokah pripravljene in komaj dihajo. Smrtna tišina vlada v celi vasi. Bližanje sedmih grmov je imek) v sebi nekaj mučnega. Dva grma se prevrneta, divje ruvanje nastane med1 Indijanci. To priliko porabijo belci, da ponovno ustrele. Toda ostali grmi so nadaljevali svojo pot. že so -pri prvi barikadi. Pri kočah se prikažejo ostali Indijanci, ki so šteli še vedno do sto glav. Zdajci vržejo rudečkarji prikrivajoče grmovje vstran in planejo nad barikado. Zamolkel pok, silen plamen se dvigne iz barikade. Trske brunov in tramov lete na vse kraje, in strašno kričanje se razširja po šotorišču. Potem pa belci radi silnega dima niso ničesar videli.
Več kot pol ure traja, da se 1 dim razkadi. Tu se jim ponudi grozen prizor. Kakih trideset , ali štirideset Indijancev leži , ranjenih, mrtvih ali obžganih pri brunih. Drugi so ali pobegnili ali pa so bili zadeti od bel- ^ cev.	i
"Kaj je pa to?" vpraša ko- 1 tiečno Edmond s teško sapo. Mi se vam ne zdi, kot da bi bil 1 :n belec med Apači?"	<
"Da, res je!" zakličejo od 1 /seh stranij.	1
(Seveda gotovega ni (bilo nič. 1 [nidijanci so se tesno skupaj 1 jbrali in obkroževali v svoji ( iredini nekoga, toda kdo je bi- 1 a ta oseba, se ni moglo dolo-:iti. Alfonzo je prišel s svoje ] rtrebe k Edmondn in ter str- ( nel proti indijanski gfluči.
"Kaj parje? Kaj opazujeta?" 2 'praša don Lotario de Toledo, s ;o stopi zdajci iz koče.	t
Alfonzu', "na vsak način mc*-ram zvedeti, kaj* se godi"
'Kmalu ima v rokah daljnogled ip ga obrne proti množici Indijancev. Slednji so se nekoliko (umaknili narazen, tako da se je bil sedaj tudi s prostim očesom opaziti mož z belimi lasmi in brado.
"Hvala Bogu!" zakliče Lotario z jasnim toda tresočim glasom. "On je! Rešeni smo. .
Daljnogled izroči Alfonzu in odide p ostopnjicah navzdol. Edmond,, Alfonzo in Ouning-ham gledajo zflčudeni za njim. Ko pa vidijo, da ne gre k Inez, pač pa čist osam koraka proti sredini v^si, mu Alfonzo sledi in prestrašen zakliče:
"Kaj delaš, oče? Sam vendar ne moreš med Indijance. Daj da te spremljam."
"Le ostani tu," odvrne Lotario, in oko se mu veselja posveti. "R&seni smo."
"Toda kdo pa je vendar prišel?" vpraša Alfonzo nestrpno.
"Oni, katerega ime imenujemo poleg Boga z največjim 1 spoštovanjem,," odvrne oče. "Dlantes?" šepeta Alfonzo. ' Da, on je," reče oče in nehote sklene roke kot k molitvi.
Tudi Ekimond je začul ime. < Celo Mr. Cuningham je ime najbrž poznal, kajti njegov o- 1 braz postane resen, skoro sve- 1 can.	' ; 1
Medtem pa stoji starec pri I Indijancih mirno poleg svoje- j ga konja in govori Indijancem, ki ga zvesto poslušajo. In po- , tem, ko se je zdelo, da je pogo- < vor končan, se odpravi v smeri, kjer so bili belci. Ko pa vidi, ^ da prihaja don Lotario naspro- \ ti, naredi z roko znamenje in ( namigne Lotariu naj počaka t na svojem mestu. Kmalu poem pride k Lotariu nekaj In- j iijancev, ki pa ne nosijo nobe- j lega orožja s seboj.	j
"Nobenega strela več!" re3e t U)tario svojim ljudem, ko vidi, la hočejo nekateri streljati. ^ In res so prihajali Indijanci r : mirnim namenom. Pograbijo tvoje mrtve in ranjene tovariše r er jih odneso v sredino vasi. p
^U^Hfi.	"f.j^v J* .."s H ;.>! :
"Ali sem prišel <*> pravem času?" vpraša. Ali je kdo izmed vas ranjen ali lAit ?"
"žal, da je v tem krvavem boju nekaj naših padlo," odvrne don Lotario. Toda Alfonzo in Inez živita, kakor tudi hrabri Edmond de Treport, kateremu se moramo seveda zahvaliti, da je Inez še pri življenju.
"Kaj, aH je Treport tukaj?" vpraša Dantes z začudenjem. "Torej je bil on mladi ujetnik, ki je uibil glavarja ViVhamena. Toda kako je sem prišel?"
"Prišel je kot opremljevalec Alfonza, od katerega je bil le slučajno ločen," reče don Lotario. "Z Alfonzom sta se $e-šla v Mekšiki, 'kjer je bil Edmond kapitan pri francoskih četato."
"Kako sem vesel, da ga vidim," reče Dantes. "In oni mladi mož s svetlimi lasmi ?"
Dasiravno ni bilo nikogar v bližini, fci bi mogel slišati odgovor, vendar zašepeč^ don Lotario natihoma ime mladega moža. Morala je biti kaka skrivnost z njim.
"Ali je res 0n? Hvala Bogu!" reče Dante. "Indijanci so ' pripravljeni, da vam dovolijo prost odhod, če jim stavite pa- 1 metne pogoje, človeškega iiv- J Ijenja ne zahtevajo več. Kako se veselim, da zopet vidim Al- 1 fonza in Inez, in tega Edmonda, katerega sem poznal samo 1 kot dečka, in ki mi sedaj stopa nasproti kot dorastel mož." 1 Stara prijatelja se primeta za 4 *oke in korakata proti trem ko- 1 :am, kjer so se mudili belci.
Pozdrav in sestanek je bil s prisrčen. Na vseh obrazih si ( )ral odkrito veselje nad priho- J lom starca, ki je vse rešil iz . ako mučnega položaja. "Bodi nii pozdravljena, ljuba J 'nez," reče Dantes, ko jo po- f jubi na čelo, dočim ona tiho » oka. "In tudi ti Alfonzo, ne-istrašeni dečko!"
Alfonzo stopi k njemu in mu -»oljubi roke. Potem se pa obr-le proti Edmondu.	'I
"Tudi ti sprejmi moje prisrč- k le pozdrave, sin hrabrega in r »oštenega Maksa Morela. Zve- t
' 'j > '
preprečil nov boj."
reče don° Lotado^ ko^ktže^a mladega moža, ki se je pred vsemi odlikoval s svojo svetlo barvo in svetlimi lasmi.
"Kmalu se bodemo bližje spoznali, Mr. Cuningham," reče gpantes. "Don Lotario mi je dovolj povedal od vas, da sem radoveden, še kaj natanč-nejega zvedeti. Miogoče vam bom tudi jaz kaj povedal, kajti prihajam iz severa."
Mladi mož zardi, oko se mu posveti, hitro stopi k starcu, ga prime za roko in reče:
"Hvala vam iz vsega srca!"
Vse se drenja okoli DaAtesa, katerega opazujejo z največjo spoštljivostjo. Iz njegovih po- * tez odseva miloba in prisrčnost, duševna plemenitost, ki je morala vsakega navdati s spoštovanjem.
"Boj je končan," feče zbranim možem. "Ne dvignite zopet orožja zoper rudefckarje. Apači so mi obljubili, da bodejo mirovali in se z vami pobotali."
Po teh besedah pa stopi Dantes z don Lotarijem v notranjost koče, kjer je stanovala rneiz, ki se poda s svojima spremljevalkama v drugo -kočo. Alfonzo, Cunningham in Edmond ostanejo pred kočo.	;
"Torej to je Edmond Danes, mož, ki je imel toliko velik jpljlv na naše družine!" vzklik-ie Edmond. Mož po kate- j em sem dobil ime, in katerega ;em v mnogi-h letih enkrat vi-M. Njegov upljiv na Indijance nora grajati še od onega časa, j co se je mudil v Californiji in e odkril one zaklade, katere e potem tako blagodušno po-iaril našim dnužinam. Zdi se j ni kot patrijarh, Abraham ali Mojzes svojega naroda."
Dalje prihodnjič.	J
Naš zastopnik za Willock, *a. in okolico je Mr. Dolinar, 1 i je opravičen pobirati naroč- ( lino. Rojakom iga priporočano. Upravništvo Cl. Amerike.
Naše slike.
Danes prinašamo zopet ne-:aj slik, ki so času primerne, in pomočjo katerih naši čitate-ji laglje razumejo položaj, kot je sedaj na velikem evrops-em bojišču.
Prva slika zgorej nam pri- 1 azuje značaj' belgijske trdnja-1 e.^kot se na'hajajo pri mestu ( ,iege, katerega Nemci že to-. ko časa oblegajo, pa ne mo-
rejo dobiti v roke. Mesto Liege je jako staro, in tudi o trdnjavah se je govorilo, da niso moderne in da se ne bodejo mogle zoperstavljati navalu vojaštva sovražne armade in modernim topovom. Toda kakor smo videli pretekle dnij, jc [Nemce zadel najhujši udarec ravno pri trdnjavah Liege. Nad 30.000 ljudij je padlo okoli raznih belgijskih fortov, dasiravno so Nemci napadali for-
e te z velikim smrtnim sovrast-1- vom in navdušenjem. NemSki h general von Emmich je žrtvo-1- val okoli teh belgijskih fortov
-	toliko ljudij, da je dobil od ce-
-	sarja ukor, nakar se je sam r ustreli!, ker ni mogel preživeti 5 sramote. Trdnjave okoli Liege, : dasiravno stare, pa so bik zadnja leta opremljene z vsemi
^ moderHimi napravami, in se še danes z uspehom branijo nemškega navala.
Druga slika spodaj na levi nam kaže nemškega cesarja; ko se nuudi s svojimi generali na vojaškiih' vajah. Vsako leto so imeli na Nemšfapp, posebno radi blizu francoske meje, velike vojaške vaje, katerih se je vedno tudi cesar udeležil. Nemški cesar je sicer zelo bojevit toda ne pozna dobro vojne strategike, in sta mu dva nemška generala , lansko leto tudi odkrito povedala, toda v plačilo za to sta bila upokojena. Nemški cesar se je namreč pred dvema letom nazval'"od milosti božje" in se mu ne sme ničesar oporekati.
Tretja in četrta slika spodaj na desni n^m kaže mestno hišo ali magistrat v mestu Naniur-jii in enega izmed hotelov. Mesto Namur je precej važna belgijska trdnjava, blizu francoske meje. Mesto šteje 10.000 prdbivallcev. Tu imajo Belgijci jako tnočne utrdbe, in če hočejo Nemci škod severno-Francijo v Pari«, morajo najprvo zavzeti Namur, in še prej ieve~ da Liege. Blizu Namurja pa je zbrana tudi angleška armada pod vodstvom angleškega ge-
y Vtrj-JJZ&JLJV TJT TBSEtt&LD i
C/yy J51AJC..L, 7TA24171Š.