ečki dom
U .4
priloga za nattjppgj^ gospodinje in djkj||j|"
fOO^ nir
:: Za naše:: gospodarje.
=00= lili
Zboljšanje pašnikov in živinoreje
(Govor poslanca Demšarja v deželnem — • zboru 13. oktobra 1909.)
Ena najvažnejših nalog deželnega gospodarstva je gotovo izboljšanje naše zemlje, to je »zboljšanje našega kmetijstva, ki nam prideluje vsakdanji živež. iTega se sedanji deželni zbor zaveda v polni meri. V prvem zasedanju smo sklenili meljoračni zakon, važni planinski zakon in kot dopolnenje tega sledi zakon o izboljšanju pašnikov, ki ne pridejo v po-štev pri planinskem zakonu. Ti zakoni so za razvoj našega kmetijstva živa potreba. Ce hočemo izboljšati kmetijstvo, moramo začeti tam, kjer se da najpreje in največ doseči, moramo postaviti trdno podlag«. Poglavitna panoga našega kmetijstva je živinoreja, na to se že dolgo vrsto let sem pravzaprav naslanja naše kmetijstvo. Z živinorejo se peča na Kranjskem okrog 50.000 posestnikov, med temi pa niso sami kmetje po poklicu, ampak tudi meščani, obrtniki iu trgovci. Dobra živinoreja nam donaša še največ dohodkov, je najbolj gotova in za pridelovanje živeža najbolj potrebna. Od živinoreje so pa odvisne tudi druge panoge, 'ker nam pripravlja največ potrebnega gnoja. Žalostno je pa, da jc bila dosedaj živinoreja lc stroj za pridelovanje gnoja. Če hočemo izboljšati kmetijstvo, je potreba temeljito urediti živinorejo, treba nam je vstvariti vse pogoje, na katerih je mogoče povzdigniti živinorejo. Podlaga živinoreji so dobri pašniki. Zato se pa vse napake, ki so se napravile glede pašnikov, luido maščujejo nad kmetijstvom. Brez dobrih pašnikov ni umne živinoreje. V tem so edini danes vsi kmet-ski strokovnjaki, vsi dobri kmetovalci. Brez pašnikov je pa tudi pri današnjih dragih delavskih močeh živinoreja predraga in se kmetovalcem delo slabo izplača Čisto naravno je, da čimbolj bode izobražen in napreden naš kmet, tem bolj nerad se bo pečal s tistimi panogami, ki mu dajejo samo umazano delo, pa slabo
plačilo. To bi nas privedlo v žalostne razmere. Stojimo torej pred odločitvijo: ali naj država in dežela pomagata kmetu, da bo bolje in laglje kmetoval, ali pa naj mirno gledata, da bo opušal glavno panogo, to je živinorejo in shiral v škodo drugim stanovom. Mi smo se seveda odločili za prvo. Vsa očitanja, da bi naš 'kmet s tem užival kako neopravičeno podporo, bi bila popolnoma krivična, kajti naš kmet je s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo do stanu veliko obdržal zlasti pri živinoreji, kljub temu, da so mu državne in deželne postave in odredbe leta in desetletja to delo zelo ovirale, zlasti trgovinske pogodbe, ki so se sklepale v korist veleobrti na račun kmetijstva.
Sklenili bomo postavo o izboljšanju pašnikov. Vprašanje je, koliko in kakšne pašnike imamo. Po zadnji statistiki imamo na Kranjskem sveta, ki služi živinoreji, to je: njiv, travnikov, dolinskih in planinskih pašnikov, 488.471 ha. Kranjska je po obsegu sveta za živino 11. dežela v Avstriji. Koliko jc v resnici še pašnikov, to jc težko določiti, 'ker je v zemljiški knjigi veliko še vpisanega sveta kot pašnik, ki pa ne služi več živinoreji. V zadnjih 30 letih smo vsled za kmetijstvo neugodnih postav, kakor gozdna postava (odkup pašnih služnosti), postava o ločitvi pašnikov in tudi lovska postava, izgubili polovico paše. Veliko pašnikov, ki se jih je razdelilo in prodalo v lovske namene, se jc za vselej odtrgalo paši. Ostali pašniki so se pa zanemarili. Časi velikih stroškov in malih dohodkov pri kmetijstvu so se najpreje kazali pri pašnikih. Tu bo dela dovolj. Vplivati na zboljšanje bo treba z besedo in podporo. Da sc združijo ostanki razdeljenih pašnikov, bo treba pašniških zadrug. Mi imamo mnogo visoko ležečih planin, zato smo tudi sklenili planinsko postavo. Na takih planinah ne raste več les, raste pa dobra in tečna trava, ki zelo ugodno vpliva na rast in moč živine. V sedanjih časih, ko število ljudi hitro raste, bo treba gledati, da tudi te prostore gospodarsko dobro izrabimo. Če mi hočemo v planinskih pašnikih vpeljati dobro gospodarstvo, moramo imeti tudi v dolini pašnike in travnike za pridelovanje krme, imeti moramo tudi za planine vzgojeno žival. Če mi damo v planino omehkuženo žival, <ki je celo leto stala v zaduhlih hlevih, ki ne zna hoditi, še manj pa iskati ži-
veža in vode, nimamo od tega druzega kot škodo, ker taka žival te hitre spremembe ne more prenesti. Če pa damo na planino take živali, ki glede plemena nimajo nobene vrednosti in se samo par mesecev tam preživijo, to ni v smislu dobrega planinskega gospodarstva. Tu zopet vidimo, kako potrebna je ureditev in izboljšanje dolinskih pašnikov. Če izboljšamo oboje, šele dosežemo gotove uspehe na izboljšanje in ceno rejo živine, ker bo kmet lahko imel pol leta živino na paši. Na ta način se obdrži potrebno ravnotežja med planinskim in dolinskim gospodarstvom. S tem, ko izboljšamo pašnike, še ni vse urejeno, treba je še razpravljati o na-daljni akciji. Načrt izboljšanja pašnikov nudi našemu kmetu 40, oziroma 60 odstotkov podpore in zahteva od njega vzdržavanje pašnika. Na kmeta pade precej veliko breme, ki bo pri današnjih razmerah dosti občutno. Komur jc znano, kako hitro se pašniki zaraščajo z ničvrednim grmovjem in neužitnimi rastlinami, bo lahko razumel, da bo pri današnjih dragih delavskih močeh to kmeta še veliko stalo. Zato je pa treba zagotoviti gotovih dohodkov, to je rentabiliteto pašnikov. Če se to ne izvrši, ne bo pomagala nobena sila, da bi se s časom pašniki zopet ne zanemarili. Treba bo torej skrbeti za dovolj lepo in dobro živino, ki se bo na teh pašnikih preživljala. Treba nam bo
gojiti dobro pleme. .....
V tem smislu imamo že en sklep tukajšnjega deželnega zbora iz leta 1905. Na soglasni sklep upravnega odseka je sklenil deželni zbor: državna vlada sc prosi, da z izdatnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst naše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje mogoče zmožna oskrbovati ves domači trg in tudi še znaten del razpolagati za izvoz. - • - •»
Seveda na take sklepe odgovarja poljedelsko ministrstvo, da je pripravljeno povsod, kjer bodo dežele podpirale kmetijske izboljšave, prihiteli na ponroč s podporo. V tem smislu je izdalo poljedelsko ministrstvo odlok z dne 26. svečana 1908., ki se naslanja v prvi vrsti na planinske pašnike. Izboljšanje planinskih in dolinskih pašnikov, izboljšanje travnikov je glavna pot do izboljšanja in povzdige naše živinoreje, pot do umne živinoreje.
(Konec prihodnjič.)
Š viški hlev.
(Primeri predzadnjo štev. »Kmečkega doma«: Kako naj izboljšamo gospodarstvo.)
Švicar je praktičen, to kaže pri vsem gospodarstvu. Poglejmo njegov goveji
lilev.
Krmilnica je kake 3—4 m širok prost hodnik, po katerem se lahko zapelje vsak voz. S hodnfka se krma živini naravnost v Jasli nameče. Krmi se na ta način hitro in varčno, nič se ne izgubi, nič ne raz-trese, ker ni treba krme okoli živine prenašati. Na hodniku oziroma krmilnici se
Temeljni načrt šviškega hleva in gnojišča.
katerem ostane krma zdrava In dobra. Ako ta prostor za seno ne zadostuje, porabi se lahko prostor nad krmilnico in nad govejim hlevom.
Pravi hlev je na levi strani krmilnice. Vseskozi je betoniran. Švicar dobro ve, koliko je vredna gnojnica, zato je ne pusti

Razdeljen je na tri glavne dele. Po sredi je prosti hodnik, ki ga lahko imenujemo krmilnica. Na levo je goveji hlev, na desno pa shramba za seno.
0>
lahko hrani tudi sveža krma za večkratno krmljenje.
Na desni krmilnice je shramba za seno. Suh, prostoren in zračen prostor, na
v zemljo, ampak polovi jo in jo zvozi na travnike, da mu jih gnoji. Staja v hlevu je dolga dva metra od jaslij do gnojničnega j&rka. Vsa gnojnica se steka v gnojnično
<jamo. Onojnična jama se nahaja poleg gnojišča in pod njim.
Gnojnica pod gnojiščem obrani gnoj .vedno svež. Iz gnojnice prihaja vlaga pod gnoj in ta nikdar ne splesnije in ga tudi polivati ni treba.
Nekaj novega in pri nas neznanega je odtok gnojnice iz gnojnične jame. Napeljana ie namreč iz gnojnične jame železna ccv navzdol, ki je na koncu zaprta s pipo. Švicar hoče hitro natočeno imeti gnojnico ne da bi mu bilo treba isto zajemati ali iz jame pumpati. On kar pod pipo zapelje voz, pipo odpre in gnojnica se sama na-toči. Zato 011, če drugače ne gre, tudi kar na ravnem svetu izkoplje jamo, da vanjo zapelje voz.
Če tudi te vrste hlevi marsikateremu slovenskemu kmetu niso na prvi pogled všeč, se vendarle iz njih lahko marsikaj naučimo in za svoje razmere prirejeno lahko porabimo.
Pri švicarskem sirarju.
Letos me je zaneslo v Švico. Gospoda hodi v te prelepe kraje, kjer se gore skoraj neba dotikajo in kažejo velika jezera, okoli in okoli posuta z lepimi mesti in vasmi, čuda božje vsemogočnosti, da se navžije naravne lepote, si oddahne od dela, potrati čas iu zapravi denar. Tja pa 'hodijo tudi ukaželjni gospodarji, da se učijo dobrega gospodarstva, posebno umne živnoreje, v kateri so Švicarji gotovo prvi mojstri. — Mene je gnala gori želja, enkrat videti to tolikokrat hvaljeno gospodarstvo. Videl sem ga in moram le potrditi, da zaslužijo svoj sloves.
Ogledal sem si med drugimi gospodarstvi sirarno v Volfersvilu. Te švicarske sirarne so si skoro vse druga drugi podobne. Zadrug nimajo veliko.^ Tu se kaže zopet gospodarska pamet Švicarja. Malo je ljudi, ki bi se lahko žrtvovali za srečo bližnjega in požrtvovalno vodili zadrugo v splošno korist. Če pa zadruga nima dobrega vodstva, navadno slabo deluje. Na svojo korist gotovo vsak gleda. Posamezni podjetniki so si torej napravili sirarne, opremljene z vsemi modernimi pripomočki. Z ljudmi bližnje okolice sklenejo pogodbo, navadno jeseni za zimsko mleko in spomladi za poletno. Mleko-dajalci čisto natančno vedo za ceno siru in splošno razmerje ter gledajo, da mleka prepoceni nc dajo. Sirar seveda brani svojo kožo. Šli smo torej v sirarno Vol-fersvil. Vse moderno urejeno, povsod vlada največja snaga. Ko se siri, ne drobe z rokami, vse to žene par. »Koliko imate mleka?« — »1300 do 1500 litrov na dan.« Pogledal sem tabelo. Bili so magnati. ki so imeli na dan do 200 litrov mleka, pa tudi reveži s 6 do 20 litri. Imeti so morali vendar precejšnje množine posamezni kmetje, ker je nanosilo 23 dajalcev 1300 litrov mleka. Tiste kmečke hiše tudi niso prav nič podobne našim ponižnim bajtam. jVse je bilo vilam in gradovom podobno. Povprečno je dajal eden Skoro 60 litrov mleka na dan. Tu mora biti premožnost doma, o kateri se nam niti ne sanja.
»Po kateri ceni plačujete mleko?« »16 rap in pol«; po našem 15 vinarjev. »Kako morete izhajati s tako visoko ceno?« »Živi se, čeprav s težavo.« Toda gospodar ni slabo izgledal, gotov dokaz, da se dobro živi. Vse delo so opravljali gospodar, pomočnik in še eden pomagač. Kar čuditi se jim je bilo, kako spretno so vso maso, ki se je izsirila, pobrali iz kotla. V kleteh imajo povsod tudi peči. Cena siru je precej višja, kakor navadno pri nas. Suče se od 1 K 70 vin. do 2 K. Vendar mi še hi šlo v glavo, kako more toliko dražje mleko plačevati, kakor pri nas, in še izhajati. Veliko napravi pazljivost. Naši mlekarji in sploh vodje pridobitnih zadrug niso vselej natančni v delu, da bi vse napravili kolikor mogoče solidno. Premalo jim je pri srcu glavno načelo zadružništva: Zadruga se mora vedno varovati in vselej naj se gleda na njen pro-speh. Švicar gleda na svojo korist, pazi na vse in dela natančno ter spravlja dobiček.
S samim sirom bi pa gotovo izgubo naredili. Poloma rešijo sirarja edino prešiči. Kaj ne, da je čudno: prešiči pri siru! In vendar je tako.
'Zraven sirarne je priprost svinjak in notri oddelki za 120 prešičev. Naše gospodinje bi se kar ustrašile. »120 prešičev,!« — potem mora biti najmanj deset dekel zraven. Niti ene ni. Vse prešiče opravljajo oni trije možje, ki delajo sir. Dajalci ne dobijo ničesar nazaj, ne skute, ne sirotke. Sirotka se posname in napravi iz nje maslo, ki je sicer malo slabše, kakor navadno čajno maslo, vendar se še prav dobro proda.
Sirotko pa pokrmijo prešičem. Znesejo jo v velike čebre in pomešajo notri otrobe, koruzno moko ali ostanke pivo-varniškega ječmena (Malzkeime). Slednje je menda najboljše in najcenejše. Na vsacega prešiča pride na dan 10 litrov sirotke in do 1 kg te žitne primesi. Sirarji zmešajo dobro po čebrili in razlijejo to rujavo brozgo po koritih. Nobenega krompirja, nobene pese, sploh nobene kuhe ne dobijo ti prešiči. »Potem gotovo ne morejo živeti ali so pa taki ščetinci, da bi se z njimi lahko zakurilo,« si misli kaka gospodinja. Na celem potovanju nisem videl lepših prešičev. Komaj dobrih osem mesecev stari, so imeli že nad dva centa; živali so krepkih nog in širokega hrbta. — Zdaj sem tudi videl, kako more sirar izhajati. Tista sirotka, ki je pri nas nekatere gospodinje še zastonj ne marajo, ali je sploh nič ne cenijo, dela ona čuda. Eno uro ali dve gre naša gospodinja na semenj ali v štacuno, če more le nekaj vinarjev ceneje dobiti, tu se zametajo in zanemarijo velike svote. Še posneto mileko ni v oni časti, kakor bi moralo biti. Pametni gospodar ne bi smel nikoli trpeti, da se vse mleko odproda, če ima več prešičev doma, ne da bi dobil nazaj sirotko ali posneto mleko. Če daste prešičem tudi najboljšo krmo, mleka jim vse to ne bo nadomestilo. V Švici sem posebno jasno spoznal, kako potrebno je, da povzdignemo nrešičorejo z mlekarstvom. Kjer imajo dosti njiv, da lahko redijo veliko prešičev ne smejo nikdar pustiti, da se vse
mleko odpošilja. Nekaj vinarjev se dobi res več, toda zanemari se drugo gospo^ darstvo, posebno prešičoreja, ki more v sedanjem času kmetu največ donašati. S posnetim mlekom in sirotko moramo tudi pri nas prešičorejo povzdigniti. A. O.
Raj bo z našimi gozdi?
Izmed vseh avstrijskih dežel imata Kranjska in Štajerska največ gozdov. Pred nelkaj lelti skoro n'i bilo gruntarja, ki bi ne imel pri posestvu tudi dobrega gozda. Zdaj že večina gospodarjev v deželi nima v svojem 'stavbenega lesa. Če hočejo na novo delati večja poslopja, ga pri-' manjkuje in za kurjavo gre že tudi mar-, sikateremu prav trda. Kako lepi1 so bili ti; gozdi naše domovine! Stoletni hrasti so stali zraven komaj obsežnih bukev; smreke in jelke so bile visoke, kakor cerkveni stolpi. Vse je dajal ta dobri kmetov prijatelj gospodarju, drva, les, steljo, v sili tudi1 denar. A on je imel :zanj le sekiro. Kadar je doto štel, je gozd posekal; kadar je za, davke manjkalo je 'smreke prodal; kadar je ime1! nesrečo pri živini, gospodarstvu ali mu je ogenj vse končal — je del gozda izsekal; kadar je premalo delal in preveč pil, je gozd dolgove in obresti plačeval.
Dobri prijatelj je pri tolikih vdarcih opešal. V gozdu je začelo marsikateremu zmanjkovati,. Človek bi mislil, da bo gospodar skusil gozd izboljšati m zaceliti ra-ine, ki 'jih 'je napravilo' brezumno gospodarstvo. Vidimo pa ravno nasprotno'. Vsega smo se že lotili, povsod začeli, le gozdi, ki nsm pokrivajo skoro polovico naše 'zemlje, so še zdaj zanemarjeni. »Se bo že samo zaraslo« — se navadilo tolaži gospodar. Zarašča se le počasi. Mesto lepili go-■zdov vidimo le grmičevje in inalovredna ihosto, kjer se drug drugo zadržuje v rasti. Višji 'kraji so pa postali goli in po pravici se bojimo, da jih bo 'težko zopet do'-bro 'zasaditi. — Pomanjkanje lesa pa postaja tudi na deželi vedno 'bolj občutno. Prav 'gotovo bi naši kmetje polovico več dobili iz gozdov, ko bi za naraščaj bolj previdno skrbeli Pn sploh z gozdom iprav ravnali. G. A. Gurch, gozdni komisar, je .izdal prav lep navod za oskrbovanje go-' zdnih posestev, te katerega hočemo privzeti nekaj misli našim gospoda rjehi v poduk v tej tako važnli zadevi.
1. Vpliv gozdov na padavino.
Splošno je znano, da pred1 nekaj desetletji nismo imeli tolikokrat točo in ne' tako pogosto hudournikov, kakor sedaj. Kjer so gozde izsekali, trpe ljudje skoro vsako leto na suši in nevihtah. — Gozdi povzročujejo tudi redneji in pOčaSmeji odtok deževnice, razdeljujejo in uravnavajo množino vode v studencih in potokih ter so res pravi nabiralniki in shrambe za vodo. Dež se v gozdu skoro brez sledu izgubi Kapljica gre za drevesnimi koreninam v 'zemljo. V gozdih voda 'Je počasi naraste, navadno brez vsake nevarnosti za ti-
ste kraje.
Vse drugače je pa tam, 'kjer so se gozdi pokončali z brezumnim gospodar-
stvom. Dež pada naravnost na tla, spira rodovitno zemljo in jo odnaša ob enem s kamenjem. Voda izpodje jezove, podere mostove ter prihrumi v doline, kjer zasuje polje ali odnaša rodovitno prst. Na tisoče in tisoče se da vsako leto raznih podpor zoper hudournike in vendar vse skupaj ne bo mnogo pomagalo, če ne bodo kmetje bolj gozda varovali.
Da se o tem še bolj prepričaš, poglej malo naš gozdni svet. Kranjska ima 442 t.soč ha gozda. Izmed tega spada 97.000 ha k goratim, visokim gozdom na Gorenj-SKem, severno od Sorice in Save. V teh krajih so bile nekdaj vse gore razen viso-kii. planin in skalnih pečin prav do vznožja zaraščene z lepimi gozdi. Obilo lesa je bile povsod, cena je bila nizka, da so le kakšni posebni žganjarji in zapravljivci svoje gozde do golega podrli.
Zdaj se vidijo povsod pusti bregovi in gole skale. Kjer je bilo čisto izsekano, jc zraslo le brinje in rob.da. Eden je vse po-prodal, drugemu je burja vrgla par smrek al; jih je po zimi veter polomil — in kar naenkrat so dobili vsi grozen strah, da je ves gozd v nevarnosti in vsi poprodali les komaj za polovično ceno. Zaraslo se v visoki gori ne bo več. Mesto lepili gozdov je ostalo lc grmovje in hosta. Kaj bo s temi reveži - kmeti, če jim ogenj poslopja uniči ?
V večini je po Kranjski razširjen kraški svet — od pograjskili hribov čez celo Nctranjsko in od Save južno čez vso Dolenjska. — Tukaj tvori hribe apnenec, ki j<: ves razpokan in luknjičast. V sobi ima veliko votlin, jam in breznov, v katere se izgublja voda, ki pod zemljo dalje teče in se prikaže v dolinah, kjer po kratkem teku zopet izgine. Kjer so še gozdi, je zemlja prav rodovitna.	(Dalje sledi.)
Po stari ptavdi.
Navadno radi godrnjamo. Vsak zdi-liuje nad slabimi časi, v k a te rib skoro ni mogoče živeti. Tudi naši knicčkj gospodarji radi zdiliujc o nad visokimi davki, lemmi posli, porednimi otroci, 'sitno ženo, slabo letino in vsemi drugimi križi, ki navadno reveža obiščejo. S celo žalostno pesmijo naj bi se dokazaio, da se kmetu najslabše godi. - Nekdaj je bilo vendar vse boljše,« bo skleml sodbo kak modri oča-Jiec.
Res niso kmetje na rožicah, mnogo 'je pravih trpinov v težavnem stanu. Ce pa pogledamo nazaj, bomo videli, da so imeli naii gospodarji že veliko huje čase, in mi moremo Boga hval'ti, da nam je zdaj veliko bo;ljše. Pred 400 leti so graščaki vzeli kmetom staro pravdo, ki je natančno določevala dolžnosti .podložnih kmetov. Do štiri dni v tednu so hodi.i tlako delat, dajali de'sat;no, drugače pa bili brez davkov. Niti vojakov ni bilo treba daati; graščak je branil svoje in kmetovo imetje. Imeli so lastne sod'nike, posestvo so smeli prodati in iti drugam. Saj pravo krščanstvo nc pozna suženjstva. Imeli so pisane pravice — staro pravdo.
'Ko so začeili razširjati krivi nauk Martina Lutra, ki iim je dovolil pobrati 12»
cerkveno in samostansko premoženje, so se tega prijetnega nauka, ki je pripustil vse človeške slabosti in vsacega opravičil, če je le veroval v Krstusa, graščaki hitro oprijeli in pograbili cerkveno last. Ni jim teknilo, — vse je zopet kmalu šlo. Ker ni bilo več krščanske ljubezni, so hoteli živeti in dobro živeti, če nc od svojega. pa od bližnjega; da bi imeli nebesa na svetu. P M i so ce'le dneve in cele noči. napravljali veselice, kakrSn h svet še ni v:del, nakupili sebi in otrokom lišpa m dragocenosti, hedi i od lova na lov, na -lepšega polja ni bilo škoda pri tej zabavi. Stroške je moral plačati kmet s svcjmii žulji, večkrat tudi s svojo krvjo. — I a-krat so prišli slabi časi nad reveža, kateremu so vzeli gospodje staro pravdo.
Poprej je bil lastnik zemlje, katero so .njegovi očetje izorali in obdelovali, zdaj mu je vzel graščak rodno grudo, če mu je po'Ije ugajalo, ali je potreboval svet za kako 'pristavo ali hišo. Poprej so b li posli v graščinah plačani, zda; so morali svoje otroke zastonj dajati. Graščak je bil sam sodnik. Da bi lažje obogatil, je 'nagnal kmete, da 'so morali ob žeifvi njemu žito prodati poceni, katero je on odločil Z žitom je zapodil kmeta v mesto in mu naložil, koliko mu mora prinesti denarja. — Meščani so se pa tudi med sabo pomeni i, da ne bo nobeden čez določeno ceno žita plačal. — Poklicali so kmeta na tlako, kadar se jim jc ljubilo. Cesarska postava 'je določala, da kmetje nimajo več tlake, kakor štiri dni v letu. Toda nobeden se ni po tem ravnal. Pravice ni naše1! kmet nikjer. Na MeMeriburškem so tamošnji igra-ščaki kmete, ki so bili poprej popolno prosti, razipeli nad gorečimi pečmi in j in dali Ie glave slanikov, v ognju osmojene, za hrano, toda nobene	ua so reveži v
grozni žeji kar zid lizal'. — Drugega kmeta so za kazen za tbrado obesili. Dolgo so kmetje upali pomoči, pri deželnih knezih, r— Leta 1540 so prišli trp ni k Joabimu Braniborskemu iskat pravice. Deželni oče je pa odločil, da bodo morali kmetje vselej, če ne dokažejo popolno svojih pritožb, plačati vse stroške in bodo vrženi v najhu-jo ječo, da bo enkrat konec teh ostudnih pritožb, če se še kdaj pritožijo. Obenem je knez dovolili, da smejo plerne-nitaši napraviti s kmečkimi posestvi, kar hočejo.
Leta 1569 >so se šli kmetje iz vasi pri Lipskem pritožit čez svojo gospodo. Izpričevali so, da so jih pri delu napadli graščinski s 'sulicami, puškami in drugim mo-rivnim orož eni. Nekaj so 'jih pobili, druge vklenili na prstih in .gnali v ječo, nted njimi tudi 30 'žensk. .Zaprli so tudi živino, ki je večinoma poginila, ker je nobeden ni opravljal. Od vsakega so zahtevali tri tolarje (po našem čez 30 ,kron). Orne, !ki 'se ■niso udali, so imeli zaprte pri kruhu in vodi. Leta 1569 so šli kmetje iskat pravice k vojvodu v Draždane, ki .j:h je pa zmerjal z uporniki in nagnali z golim mečem.
Grozen zgled, ki pojasnjuje vse tedanje razmere, imamo na Tirolskem. Bartel Lihtenštajn iz grada Karneid je bil tožen pri nadvojvodu I. 1568., da prav nečloveško ravna s svojimi kmeti. Na ovadbo so
ga zaprli in zaslišali priče. Natančna preiskava je v 95 slučajih dokazala, da je:
na grozen način mučil može iu ui prizanašal nobeni starosti; skrunil povsod žene; mnogo poštenih mož vklenil /.a prste, jih stradal v ječi, kjer jih je več zmrznilo; v ječi so jih bčali, natezali, suvali iu vse nanje metali, da so postali pohabljeni in morajo zdaj beračiti; mnogim pod-ložnikom je vzel posestvo in premoženje proti božji in človeški pravici; za ječo jc računal vel.ke stroške; brez pravice je vpeljal nove davke in ponmož.l prejšnje; zapuščino rajnih je sam zase obdržal; nobeden ui našel pri njem pravice, vsi so pa čutili njegova grozodejstva. Pri obravnavi so mnoge priče pokazale prste iz kater.h so izpadli nohti zavoljo hudega vkle- ' panja v verige, kar je Bartel navadno sam , izvrševal. Posebno veselje je imel, če ie mogel blagoslovljene žene spraviti na natezalnico, to je na orodje, kjer se je moral revež vleči na hrbet in so mu s strojem naenkrat potegnili roke in noge, da so vsi členki popokali. —- Deklo, ki je preživela grozne muke natezalnice, je vrgel v ječo, in ji ni pusti! prinesti nobene jedi in pijače, Razni mrčes naj bi jo končal v grozn.li prostorih. — Ko jc hotela druga dekla revi pomagati in si je sama pritrgala nekaj grižijejev, da bi revi nesla, jo je srečal na stopnjicah gospodarjev sin, ki je s poJIož-nimi ravno tako ravnal kakor oče, in je navadno vedno preklinjal cerkev in najsvetejši zakrament. Izbil ji je jed iz rnk in dal jed svojemu psu. Par dni pozneje so našli na pol segnito truplo zaprte reve v grajskem vodnjaku.
Osem mesecev je bil vitez v ji či in bi imel po postavi izgubiti vse premoženje. V največji sili so prišli plemen.ti prijatelji piosit za Bartelna. Izpustili so ga, ko je obljubil, da se nc bo nad nobenim maščeval, kdor je proti njemu pričal. Sodnija bo pa pozneje izrekla sodbo. — D.vjal je na novo kakor popred. Dr> sodbe pa ni pri-šio, ker so vse mogočni zavezniki potlačili. Deželnemu knezu jc plačal 1000 gl. in bil jc zopet pošten človek, ki jc med svojimi tovariši opravljal najvišje službe. — Pri nas so te grozne razmere rodile kmečke upore, katere jc gospoda zadušila v krvi kmetov. —
Minuli so grozni časi graščinskega jarma. Zdaj je tudi kmet gospodar na svojem posestvu. Davke plača, po svoje gospodari, kar pristrada, je njegovo. Ce primerjamo sedanje bridkosti kmeta z nekdanjimi nadlogami, bo vsak spoznal, da jc mnogo mnogo boljše postalo. Ce pa ni šc boljše, so kmetje največ sami krivi. Nekdaj mu je graščak vse vzel, zdaj večkrat sam zapije svoje žulje; delal je tlako na graščinskem polju, zdaj jo dela ljudem, ki žive le od njegove neumnosti. Zdaj je postal kmečki stan prvi in najvažnejši, ker vse druge redi in jih vedno na novo zalaga z novo krvjo. Ko bi mesta vedno nc dobivala novih moči iz dežele, bi v kratkem postala prazna. Dobiti pa moramo vsi kmetje novo pravdo ljubezni do Boga, ljubezni do bližnjega, do domovine in dela. To bodi naša pravda, po kateri se gotovo povzdignemo,
Brzoparilniki „Hlfa".
Ko so vsi stanovi napredovali, ne more niti kmet več tako gospodariti, kakor so delali nekdaj naši očetje. Za norca bi imeli vsakega, kdor bi zdaj zametaval železnice, umetna gnojila in druge iznajdbe novega časa, s katerimi si je tudi kmet izboljšal svoje stanje.
Vsak gospodar tudi ve, koliko so razni stroji olajšali kmetovo delo. Nobenemu ne bo prišlo na misel tajiti veliki pomen strojev za naš razvoj. Tovarne so hotele vedno kaj novega napraviti, da bi kmetu pomagale, še bolj pa, da bi sebi koristile in dobile dovolj odjemalcev za svoje izdelke. Nastalo je za vse panoge gospodarstva mnogo novih strojev raznih tovarn, izmed katerih hvali vsaka le svojega. Kmet nima dosti denarja in mora dobro pomisliti, kaj mu bo v resnično korist. In tega, kar spozna za dobro in koristno, se mora držati, in si nabaviti potrebne stroje, če so tudi dragi.
Znana tvrdka za m!ečne posnemal-nike »Alfa« na Dunaju mi je poslala ponudbe za novi brzoparilnik za krmo, ki le s parom skuha krmo.
Pisal sem na Dunaj, naj mi pošljejo stroj za poskušnjo. Poskusil sem res s kuhanjem vsakovrstne krme in prišel do sledečih uspehov:
1.	Delo kotla in vseh drugih priprav je res sol.dno, vporaba tako priprosta, da je vsakemu jasna na prvi pogled. Prava posebnost je mala poraba vode in lahko izpraznjenje po parjenju. Kotel se postavi lahko na vsak prostor, tudi na prosto.
2.	Prihrani se veliko drv. Več kakor polovica zgori manj pri teh strojih, kakor pri naših navadit.h kotlih. V času, ko so drva tako draga in jih že navadno na kmetih manjka, je to velikega pomena.
3.	Izparjeno je vse v pol ure. Popred smo kuhali 2—3 ure. Ta prihranek časa je posebno važen za gospodarja, kateremu manjka delavnih moči. V času velikega dela je menda vsak v zadregi.
4.	Izparjena krma se iz kotla kar zvrne v mečkalnico, kjer se z okrožnimi sekali na drobno zdrobi. Popred se je tolklo in tolklo v pominkih, škafih in raznih tru-gah, zdaj se delo zmečkanja prav igraje izvrši.
5.	Izparjena krma je prav dobra in živini izvrstno diši. Drugi pravijo, da ostane krma na ta način do šest tednov dobra in da se odpravijo vse napake pri zaduhli in že nagniti krmi, česar pa sam nisem skusil. Zdi se mi pa po mojih poskusih verjetno.
6.	Zavoljo hitrega segrevanja se da stroj tudi prav dobro porabiti za pranje in segrevanje vode za rezanco.
Za kmeta je vprašanje: Ali mi stroj prihrani toliko na drvah, na času in mi da toliko drugih ugodnosti, da se mi izplačajo nabavni stroški?
Kolikor sem dozdaj skusil, bi mogel to potrditi in stroj vsem naprednim gospodarjem prav toplo priporočati.
Št, Lovrenc, 22. oktobra 1909.
Anton Oblak, župnik.
ur
: TEODOR KORN :
pohrivalec streli in Klepar ter vpeljavec vodovodov,
Ljubljana, Slomškove ulice St. 3 in 10
ter lastnik že 88 let obstoječe trgovine Josip Stadler v LJubljani, Stari trg št. 9, se priporoča za napravo vseli v njegovo stroko spadajočill del - Olavno zastopstvo za slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo „Brlkettid"-luč, oblastveno dovoljena za upeljave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč, brez vsake nevarnosti, najenostavneja oprava l.icni mali aparati se napolnjujejo z malimi „Brlkettid"-kosi ter vodo. Vsa pojasnila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno.
1663 4-1
Nikake plešavosti Nlkakega Izpadanja las Nikakega prhljaja
po kratki vporabi moje oblastveno zavarovane Ella-pomade za rast las ln brade. Strogo reelno I Uspeli presenečen I Stari in mladi, gospodje in dame naj vporabljajo samo Elta-pomado za rast brade, las in obrvi. Neškodljivost zajamčena! Varuje pred prezgodnjo osivelostjo, daje lasem čudovit lesk in polnost Mnogoštevilna priznalna pisma iz vseh delov sveta Odlikovana : Pariš 1909 s častno diplomo, zlato kolajno ln častnim križem. Dobiva se pri gospej-.Kamili Mitzkg, Maribor (Stajarsko), Ooethejeva cesta 2s — Naročila samo proti povzetju ali ako se pošlje denar naprej. - Cena: 1 lonček K i- in K 3-40, 3 lončki K 5" - in K a So.
Hčerka iznajditeljice.
Vsilil prevzetja glavne-ročne-tkalnlce v horžeh Or-llckyh, ponudim trgovcem, krošujarjem. kakor tudi zasebnikom
dolge ostanke blaga
zajamčeno brez napake In prlstnobarm. Kanafas za posteljne
Jrevleke. n odnt cefir za obleke, bluze In srajc«, oks-ord, flanele za srajce, modrikasto blago za domače obleke in kuhinjske predpasnike, barhant za obleke in spodnja obleke, obeljeno p atno, platnene brisače, bele ali grobe, sortirano po zeljl ln potrebi za domačo vporabo, v dolgosti 3—15 m. v zavojlb	25 m K ID'— po povzetju iSaO Bo—1
40-45.. „ 16— ,. „ franko.
VMtnnlM Murcllr ročna tkalnica. .Oiešnlce » bo-nniuniil llldl MR, rach Orllckych. Cechy.-
Rjuh« Iz platna, brez Siva. obrobljene: 150 cm Široke, 200 cm dolge, pol ducata K 14'—. 150 „ „ 225 .......... 15'—.
Najnižje cene pri,Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKIH
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
«* blaga za moške In ženske obleke«-
od na jcene je do na jfine je vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri,,Janezu" v Lingarjevih ulieati
I I
(pri Cešniku)
Naznanjam, pri naKupovanju jesenske in zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske obleke in bluze, volneno, pol volneno, loden itd. Perilni barhant za obleke in bluze, spodnja krila, srajce itd. Novosti v zimskih suknenih in pletenih velikih rutah, rute, šerpe volnene, ženiljaste. — Velika zaloga moškega sukna, črnega kamgarna, ševiota, kakor modnega za obleke, površnike, zimske sukne itd. Odeje, šivane, volnene, por-hataste, koče, konjske plahte itd.
Cene poštene in najnižje. Popolna oprema (bališča) za 2672 neveste. 8—t
I i
•> — — -- ■ V v
/ 1 •i ) ) J
Kakšno veselje in kakšen ponos občuti gospodinja pri pogledu svoje svetle, slastne, čiste kuhinje! In kako hitro je vse osnaženo, perilo, kakor cela hiša! Čar zadovoljnosti in veselja vlada njen dom. Z
cRicfit
ovm
milom
se to lahko doseže.
122
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni 7rnkoczy poleg rotovja lepo tiskano deset zapovedi za kmetovalca; tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3258 12-
(
Tvrdka Peter Kozina & Co.
družba z o. z.
2931
v Ljubljani, Breg štev. 20
kupuje vsakovrstne
ZOBOTREBCE
in plačuje lepo robo po visokih cenah.
Izdelovalci in prekupci pošljite vzorce s cenami.

Skupna rezerv« sklepom 1908 čez 130.000 kron Upravno premoŽenji sklepom 1908 tez 3,800.000 K.
Zadružnikov nad 600.
(jlavna posojilnica
reg. zadr. z neon. zav. v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu St. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po
t. j. K 475 za vsacili 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Ima domaČe hranilnike.
Uradne ure od S.doiz.nre dopoldne ln od 3. do 6. are popoldne.
TekočI račun v Avstro-ogrskl banki v Ljubljani Račun poitne hranilnice St. 49.088. Telefon St. 135!

zaloga pohištva
Ljubljana, Sv. Pelra cesta SI. 19.
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Velikansk zrakoplov, ki bo 145 metrov dolg in v katerem bo prostora za 54 oseb izdeluje tvrdka Siemens in Halske v Berolinu.
Ugoden nakup ostankovl 25 metrov
perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910	svitlo pisano:	10—1
prve vrste 25 metrov K 12 50 (meter 50 vinarjev) druge - 25 » » 10— » 40
pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K 14 — (meter 56 vinarjev) 25 » druge » » 1150 » 46 25 » slabe » » 750 »30 » 25 » močne bele kotenine K 10, meter 40 vin., se pošilja vsakemu naročniku proti postnemu povzetju tako dolgo, da ostanki ne poidejo.
R. Niklauc,
Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. IkST ttST Obstoj tvrdke 40 let.	TtJl
I
naj nemudoma piše po vzorce dokler ne poidejo. Naznani naj se cena in vrsta blaga od katerega se žele vzorci.
Naslov:	2597 9-1
PoSiliatellska trgovina blaga
R. MIKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica st.5.
Cene najnižje. - - - Vzorci poštnine pja. (
-	J
Združene tovarne za volniro prodajajo letos zopet izključno po meni 40J0 komadov takozvani
vojaških kote* za konje
za ceno le K 440 komad in K 8*63 za pat
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike'konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm vel ki, torej lahko pokrijejo celega konja. RnzIoCno
piuaiia naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar poSIje naprej, naj se pošljejo n!
STEINER-jevo komisijsko razpošiljata
združenih tovarn za koče
Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za nagajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so dc^la od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brodij. /upnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu. posestnika VVeichbergerja Ilosva, Griinwaldi, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg.Moldava, Hahlissa Miinken-dorf," Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina. 2996	Fohringerja in dr,	01

Brata PEVC
Prva slovenska trgovina
¥
Kočevje
Kočevske
Laščah.

3510 4
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu
Dr. Hommel-ov Haematogen.
SVARILO I Zahteva naj se izrečno ime M dr. Hommel.	522 b M
Nervozni, bolni na Želodcu, srcu ali prsih, ali pni, ki trpe na pomanjkanju span|a, omotici, tre-sen|u, epilepsijl, nai pijo
vsak dan mesto kave Rosen-ov krepllnl ln re-dllni č»j teon, r arton K ■ i0, 6 kartonov Ko.—. Nalmanjše narof. 2 kart. Glavna zaloga: Lekarna Filip Riien * Sltzaadorta 15122 pri Dunaju, tl.-Avstr. t%0 1
II
Opozarja se
pri nakupa manufakturnega (gvantnega) blaga na 40 let obstoječo tvrdko
RJiklailC, Ljubljana
Stritarjeva (Spitalska) al., št. 5.
Zunanjim naročnikom pošlje tvrdka brezplačno vzorce različnega blaga. Pri naročitvi vzorcev naj se natančno piše, od katere vrste blaga se 2593	isti žele dobiti.	5-1
Razpošilja se blago po celi Avstro-Ogrski državi.
II
Delniška družba pluouarnel
2880
priporoča HlSltCO CflftRO
doojnato marino In ehsportno pivo
priznano dobre kakovosti.
Tropine in sladne cime kot ( naiizborneiša pif a za živino. ^
Uubliana 9 Spodnja ŠiiHa
Posredovalnica v Kranju
ima na prodaj:
lepo hišo na Bledu
v Gradu. Hiša je enonadstropnn, ima 2 kleti, 2 kuhinji, več sob in 1 oral vrta. Sezidana e na novo ter se proda po ceni. — Nadalje >c proda lepa stavbena parcela na Savi, 3. Jesenice, Gorenjsko. Kraj zelo pripraven za trgovino ali gostilno. — Na 5rodaj je tudi več posestev na Gorenjskem, i/sa pojasnila o prodajali in nakupih daje irotokol. posredovalnica L. Rebolj v tranju.	29J4 3-1
pož ar F ^Icucrt^Kc podjetje! Pozor f
z= Slavnemu občinstvu se priporoča = dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena
= velika manulakturna trgovina=
FRANC SO U VAM, SIN
I v stari Sočvanovl hiši na Mestnem trgu št. 22	| 9
—.......... i._
4Vlo
Kongresni trn 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
., . . a„„!i, „rt _Hi / 01 brez odbitka, tako, aa dobi vlagatelj od
sprejema hranrfne vloge vsadeUvn k od pQ ltf L"lQ vsakih vloženih 00 K čistih 4 K 50 v. na leto.
Prelat H. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik 1. r.(

Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
idravnlk v Ljubljani, podpredsednik,
predsednik,
podpredsednik.

Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 36 milijonov kron-
Rezervni zaklad — Najbolj VariiO nalOŽCIl denar ie v slovenski
imiiij"nkron mestni hranilnici ljubljanski.
mw ? uMjLimiL
:Nlrirj--i- --I I rt " i"! I

IIII11
Za varnost denarja jamU ta je porok zraven rezervnega zaklada mestna obilna ljub. Ijanska z vsem premoženjem in vso dav/no močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sočiiCa denar mladoletnih otrok in varovancev ter žapniUa cerkven denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopold. in od 3. do 1. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/«°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica fr svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in hranilnične knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poStne hranilnice. —-w->t
Posoja se na zemljišča po 4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5° izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6izposojenega kapitala, pa poplad dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče; Posoja^ se tudi na menice^in vrednostne^papirje.
II


Hranilnica se nahaja v lastni palači r Prešernovih, prej Slonovih ulicah it. 3, nasproti frančiškanskemu kloStru.
12-\
Učenec
se sprejme takoj v trgovino z meSanim blagom, železnino in poljskimi pridelki. Kje, pove uprava .Domoljuba"' 2907
(^ctZniAi c>Hmtrriko ~Xateri teli)o jAvbru. po. ceni in -rta rtet■tlju.t? potiovaU na/je obrrurjfr
-Simon ^Mnetett
» J}i*Afimi ttolečuorsA*. ulic*2 Hnhii rtu^gpuiiB Jj^jiejei
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
8700 srnic za dame
od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejiega Sifona, s švicarsko vezenino in ajour in se posipajo po povzetju komad K I'85. Nadalje
790 posteljnih prevlek
iz najfinejše tkanine, obrobljenih, najsolidneje izvrlenih, vsake velikosti, cela garnitura obstoji iz 2 pernic in 6 glavnic K 14-30.
Priložnostna prodaja	875
Emanuel R o t h o 1 z,
Dunaj VII. Neustiftgasse 77.
Oipiuj« ie • vieh jeziku. — Diritila min)» lili laJijMija srtli ■■ duma.
Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje amo	383 26—1
obl. konces. potov, pisama Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane gostilne pri „Flitni"
1
ne-
priznano najcenejši nakup
usnia in čevljarskih potrebtfia
K. A. Kregar, zaloga usnja
Ljnbljana, Sv. Petra cesta štev. 2,
v palači zavarovalnice Asslcurazionl GeneriU
3031	nasproti Ct. oo. frančiškanov.	3-1
(Glavna zaloga Jurjevega čistila (krema).
nnpoii
najdete v trgovini
„Pri Škofu"
v Ljubljani, Pogačarjev trg (Sadni trg)
zelo veliko izber blaga zadne novosti.
Cene nizke — postrežba ^^25% znano
»■»>>» » » r i >>>»>> '".'
Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice ražnn št. 828.405.

registrovana zadruga z neomejeno zavezo 52-1
v Ljubljani jn^OlEEE
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad . . . K 71,417.344*75
n lasmea zadružnem ta
obrestuje hranilne vloge po
brez vsakega odbitka reBtuga taka. katerega plačuje posojilnica saaa ia vložnike.
■Paiaaa tnWi alui	__-___. 1.%.__•	. . . '
* Iiriiiai Ml ilm 11 trtiti ritni 1 iw\ s tikinia n.nr 1 jih itrutiji ti iu tlw U in drigi.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 nad . . *,	k 17,102.9H'27
huMi h mu* H Sv,«,, 11'iMi inrtiiMiji ilj t, „ ^ 'j^i^,, 11 ntiic« M !'/• Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
n Pt: iiM«%i9n	Te, Izveš nedelj ta praznikov.