ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 519 drugih lastnosti ravno tako važnih kot nacionalizem (npfTi široka množična baza režima v srednjih slojih, prizadevanje za razredni mir, sovražnost proti delavskemu gibanju in njegovim egalitarizacijskim družbenim prizadevanjem itd.). Kar se tiče konkretnega zgodovinskega razvoja v obeh fašističnih državah Italiji in Nemčiji je podan zelo dobro in je sigurno na ravni današnje vodilne evropske historio­ grafije. Isto velja tudi za družbenopolitični razvoj v Sovjetski Rusiji in- potem Sovjetski zvezi. Zelo intenzivno in podrobno so podana prva leta izgradnje sovjet­ skega sistema z vso problematiko. Poglavje vsebuje vrsto briljantnih, do sedaj v Jugoslaviji neupoštevanih analiz in ocen. Trideseta leta, v katerih se je izobli­ koval stalinizem in vse njegove politične, sociološke in gospodarske posledice v sovjetski družbi, poda bolj na kratko in površno. V četrtem delu, ki pa zajema le 46 strani, je avtor orisal tok zunanjepolitičnega dogajanja med velikimi evropskimi državami. Zaradi omejenega obsega je to bolj ali manj oris kot pa poglobljen pregled, kljub temu, da ne manjka zelo pozornih observacij in drznih toda točnih ocen. Avtor je ob zaključku knjige povedal, da ima zunanjepolitični razvoj v knjigi samo za skico in da namerava v prihodnosti zunanjepolitičnim problemom obravnavanega obdobja posvetiti samostojno knjigo. Zunanjepolitični razvoj Evrope je avtor pokazal po uveljavljenem gledanju, po katerem ga je moč deliti v tri obdobja: prvo do leta 1924, ko je med evropskimi državami velik oster boj za in proti uveljavitvi versajskih določil; v drugem obdobju do 1933 so prevladovali napori za mir, ki so bili kronani z Kelloggovim paktom 1928; v tretjem obdobju pa vse bolj dominirata fašistični sili s svojimi vedno bolj agresivnimi zunanjepolitičnimi zahtevami. V petem delu je avtor pokazal politično misel vseh treh političnih sistemov: meščansko parlamentarnega, sovjetskega in fašističnega. V ta del je vključil tudi prikaz tokov umetniškega izpovedovanja, ki so bila tako ali drugače povezana z enim od treh političnih tipov. Ta del je eden izmed boljših v knjigi, v katerem pride najbolj do izraza avtorjeva velika duhovna širina, poznavanje dobe in nagnjenje k samostojnemu sklepanju. ^ Podobno je tudi z zadnjim delom z naslovom Ljudje in zgodovina, v katerem je kratko skiciral portrete in vlogo nekaterih vidnih osebnosti iz političnega in kulturnega življenja obdobja med obema vojnama. Morda največ povedo že same avtorjeve oznake: Tri generacije medvojnih politikov — Graditelj državne revolu­ cije (V. I. Lenin) — Človek, ki je hotel prepovedati vojno (A. Briand) — Mirotvorce, ki je delal za Nemčijo (G. Stresemann) — Hazarder ideje mira (N. Chamberlain) — Fanatik kot heroj (A. Hitler) — Ujetnik britanskega imperija (W. Churchill) — Utemeljitelj fašizma (B. Mussolini) — Revolucionar, ki je zlorabil ideale (I. V. Stalin); v kulturi pa: Herojsko živetje življenja (G. D'Annunzio) — Pravica na svoje življenje (M. Unamuno) — Podpora in odpor (nemški intelektualci in Tretji rajh) — Osebna premoč ustvarjalca (Th. Mann) — V imenu svobode ustvarjanja (A. Gide) — Med pokornostjo in ustvarjalnostjo (S. M. Eisenstein). Avtor je v knjigi uporabil zelo živahen, lahko bi rekli leposloven stil, ki močneje pritegne bralca, kljub temu pa je ostajal čvrsto na tleh zgodovinske akribije. Uporabil je mnogo dokazov iz socialne in celo individualne psihologije, kar je danes precej uveljavljeno v zahodnoevropski historiografiji, kljub temu pa delu ni mogoče očitati, da bi ne bilo marksistično. Knjiga je, tudi če smo do ne­ katerih njenih strani in ocen kritičnega mnenja, velik doprinos k jugoslovanski in celo evropski historiografiji obdobja med obema vojnama. Napisana je na osnovi študija zelo širokega izbora literature in ponekod tudi virov. • Na koncu knjige je 28 strani obsežen povzetek v angleščini in nato zelo obsežna bibliografija zgodovinske literature v obdobju med dvema vojnama, ki je ena naj­ bolj vsestranskih in obsežnih v tako koncipiranih priročnikih. Janko Prunk Mladen Colie, Takozvana Nezavisna Država Hrvatska 1941. Delta-Pres, Beograd 1973, 485 strani. Lahko se strinjamo z avtorjem, ki je v uvodu pričujoče knjige zapisal, da se v našem zgodovinopisju vse več pozornosti poklanja znanstvenemu raziskovanju in obdelavi okupacijskih ter kvizlinških režimov v razdobju druge svetovne vojne, kar je. tudi upravičeno, saj moremo dobiti popolno sliko naše najnovejše zgodovine le s pravilnim upoštevanjem vseh njenih osnovnih komponent. In ena od teh Ј£Л> ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975. komponent je tudi tak«"imenovana Nezamrisna država Hrvatska (NDH)! in ustaško gibanje. Ravno zaradi tega se je čutila potreba po proučitvi nastanka, razvoja, dejavnosti in propada obeh, sicer tesno povezanih pojavov. Ce se-1 zraven, doda se dejstvo, da se zunaj Jugoslavije daje obdelavi. NDH mnogo pozoimosti in to najpogosteje tendenciozno, potem je bil pristop.k temu delu toliko bolj upravičen. Ne moremo zanikati, da je pri nas že precej napisanega.o raznih, kvizlinških ш kontrarevolucionarnih gibanjih ali tvorbah, pri čemer precejšen del odpade na prispevke publicističnega ali celo senzacionalističnegs značaja. Res je, da so te zadeve pri nas še zmeraj politično vprašanje, vendar je razveseljivo, da to ni bila taksna ovira, da ne bi o tem nastalo precej del tudi v okviru našega zgodovino­ pisja. V Sloveniji še zmeraj ostaja osnovno delo »Belogardizem« F.. Sajeta, ki pa je ze malce zastarelo in ne zadovoljuje več popolnoma potreb zgodovinopisja in vednosti o naši polpreteklosti. Potem je tu Metod Mikuž, ki je v svojem obsežnem ».Pregledu zgodovine NOB v Sloveniji« podal tudi kratek pregled razvoja, pred- jevic, ničesar pa še nimamo o Nediču. Ce izpustimo nekaj manj pomembnih del, lahko rečemo, da je to skoraj vse in da jugoslovansko zgodovinopisje na tem področju čaka še veliko dela. Reči pa je treba, da to skoraj ne velja za proble­ matiko ustaštva in NDH, ki vzbuja in je vzbujala izjemno pozornost in to- že v času samega zgodovinskega »dogajanja«, saj je bil z ustaškim gibanjem povezan celo mednarodni položaj kraljevine Jugoslavije. Zate- je bilo na Hrvaškem in tudi drugod napisano mnogo člankov, razprav in samostojnih del, ki se deloma ali tudi v celoti ukvarjajo z nastankom in razvojem ustaškega in separatističnega gibanja na Hrvaškem. To nam kaže že seznam uporabljene literature, ki jo avtor navaja na koncu knjige (okoli 70 samostojnih publikacij in 50 člankov). Kot najvažnejše avtorje, ki so se s tem kakorkoli ukvarjali, sam pisec navaja Fikreto Butić-Jelić, B. Krizmana, L. Kopso, V. Novaka, V. Terzića, M. Basto itd. O tem so pisali, tudi tujci npr. Edmond Paris, Ladislav Horio, Martin Broscat, pri čemer pa ne omenjamo vseh medvojnih in povojnih del s proustaško in ustaško tendenco. Vendar po mnenju pisca vse to ne zadovoljuje; ugotavlja namreč, da še nismo dobili dela, ki bi obsegalo podrobno in celovito obdelavo nastanka in razvoja ustaškega gibanja ter vloge in mesta NDH v okupacijskem sistemu v Jugoslaviji in vseh činiteljev, ki so pogojevali njen štiriletni obstoj. Ravno zato je bila ta knjiga tudi napisana, da bi doprinesla »skromen delež zgodovinskemu proučevanju in osvetljevanju malo poznane strani okupacijskega sistema v Jugoslaviji,, zaradi popolnejšega znanja o pravem mestu dejanske protiljudske, protijugoslovanske, protikomumstične, zločinske, izdajalske in hlapčevske vloge ustašev in NDH«. Avtor je knjigo napisal" pretežno na podlagi arhivskega gradiva, ki je bilo marsi­ kdaj tu prvič uporabljeno. To gradivo (tretje poglavje je napisano v celoti na osnovi arhivskih virov) se nahaja v štirih beograjskih in enem. zagrebškem arhivu, poleg tega pa je imel pisec na razpolago že precej objavljenega gradiva, saj na­ vaja kar 15 takšnih edicij. Delo sloni tudi na pregledovanju tiska in literature »ob koriščenju dosedanjih rezultatov zgodovinopisja«: Knjiga je razdeljena na štiri' vsebinsko zaokrožena poglavja. Prvo poglavje, ki nosi naslov »Stvaranje i aktivnost ustaške organizacije do aprilskog rata«, je za nas še posebej zanimivo, saj nam podaja predzgodovino oz. zgodovino najbolj reakcionarnega dela hrvatskega političnega gibanja od Hrvatske stranke prava do njene delne izroditve v šovinistični frankovski struji, ki predstavlja najekstrem- nejši izraz nasprotij med hrvatsko in srbsko buržoazijo v stari Jugoslaviji. Na čelo te struje je že zgodaj prišel Ante Pavelić, ki je po uvedbi šestojanuarske diktature ustanovil ustaško organizacijo ter prenesel njeno delovanje v emigracijo. Poglavje podrobno opisuje delo ustaške emigracije, v zvezi z njo pa tudi agresivno politiko skoraj vseh sosed kraljevine Jugoslavije. Zanimiva je povezava med ustaši in probolgarsko organizacijo VMRO, ki je v začetku nudila raznovrstno pomoč hrvatskim separatistom. Posebno je v podpori Paveliču pomembna vloga Italije, čeprav so tudi tu večkratna nihanja npr. pO umoru kralja Aleksandra. S približe­ vanjem druge svetovne vojne se ustaštvo organizira tudi v Jugoslaviji, hkrati, pa tudi Mussolini v svojem pritisku na Jugoslavijo spet zaigra na .ustaško karto. Drugo poglavje obravnava »Osnivanje takozvane Nezavisne Države Hrvatske«, ki je sledilo napadu fašističnih držav na Jugoslavijo, saj je Slavko' Kvaternik. NDH ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 321 proglasil že 10.' aprila. Iz opisa formiranja te nore »države« se vidi, da je bilo ustaštvo dejansko številčno zelo šibko in da se ima za svojo NDH zahvaliti pred­ vsem obema okupatorjema, ki sta hotela Jugoslavijo za zmeraj razbiti: Za uspeh te hitre akcije pa gre velika zasluga kapitulantski vlogi HSS in tudi njenega voditelja Mačka. Zanimiv je opis organizacije ustaške oblasti in administrativno teritorialne razdelitve NDH, za katero lahko rečemo, da je bila zelo komplicirana in hkrati kopija fašistične in nacistične ureditve države in družbe. Uzakonjena je bila politika rasizma in genocida, hkrati pa je bilo jasno razvidno, da je rešitev »hrvatskega vprašanja« le zadovoljitev nemških potreb v vodenju druge svetovne vojne. Edino KPJ je že od začetka opozarjala, da NDH nikakor ni izraz interesov hrvatskega naroda, medtem ko je skoraj ves katoliški kler odločno podprl Paveli- ćevo tvorbo. Tretje poglavje »Oružane snage takozvane NDH« podrobno predstavlja nastajanje in hierarhično organizacijo hrvatskega domobranstva kakor tudi »Usta­ ške vojnice« in drugih polvojaških, legionarskih ter drugih oboroženih formacij, čemur sledi še ocena moralnopolitičnega stanja, za katero vemo, da vsaj v domo­ branstvu ni bilo na posebni višini. To pa ne pomeni, da domobranstvo ni sodelo­ valo pri izvajanju terorja in v borbah proti partizanom. Precej prostora je name­ njeno rudi četništvu, ki je na področju NDH nastalo kot reakcija na ustaški teror nad Srbi. Prav slednjemu je posvečeno zadnje, četrto poglavje »Ustaški teror u NDH 1941. godine«. Ta zločinska plat »rešitve hrvatskega vprašanja« je razmeroma znana, zato naj tu navedemo samo nekaj naslovov iz' tega poglavja: »Zakonodavni akti o teroru u NDH, Egzekutivni aparat ustaškog terora, Teror nad stanovništvom NDH, Prekrštavanje Srba u NDH, Iseljavanje Srba iz NDH, Ustaški koncentracioni logori u NDH«. Na koncu knjige je avtor dodal še 40 prilog, ki predstavljajo objavljene originalne dokumente, ki dovolj zgovorno ilustrirajo in potrjujejo predhodno vse­ bino knjige. Če omenimo na kraju še seznam izrazov, kratic, virov in literature ter register osebnih imen, se s tem samo potrjuje naše mnenje o vsebinski in formalni znanstveni dognanosti prebranega dela. Kar se tiče splošne slike in raz­ voja NDH v letu 1941, bo naše zgodovinopisje težko še kaj bistvenega dodalo. Boris.Mlakar Ivan Kreft, Teh petdeset let, Spomini, Založba Borec v Ljubljani, 1975, 275 str. - _. , ., ' - Druga knjiga spominov Ivana Krefta sega v obdobje narodnoosvobodilnega boja in prva leta po njem (do 1948), ki ga je avtor preživljal živo in razgibano seveda v omejenih možnostih vojnega in povojnega časa — v srečanju z najrazlič­ nejšimi razmerami in situacijami, življenjem pod okupacijsko oblastjo, v parti­ zanski ,enoti, na osvobojenem ozemlju, v .begunskih taboriščih, povojni državni upravi in nazadnje diplomatski službi. Kot so bile raznolike situacije, iz katejih je lahko opazoval življenjske razmere naših ljudi v času vojne, tako je bil širok tudi prostor, po katerem ga je vodila medvojna in povojna pot; svojo pripoved začenja s predvečerom vojne v Beogradu, jo nato nadaljuje z dnevi razpadanja Jugoslavije, ki so -ga v suknji mobiliziranca ponesli do Skopja, dve leti do kapitu­ lacije Italije je preživel na Lopudu, od koder je zaradi poškodbe ob osvoboditvi otoka odšel v južno Italijo in tam opravljal različne naloge med jugoslovanskimi begunci. Po osvoboditvi se je vrnil v Jugoslavijo, delal nekaj časa v ministrstvu za trgovino in preskrbo, potem pa zopet odšel iz domovine, najprej na' naše pred­ stavništvo v Sofijo in kasneje na Dunaj. V Kreftovem pisanju, za katerega je značilen stvaren in jedrnat slog, se zapažanja o občem toku vojaško-političnega razvoja in razpoloženja do narodnoosvobodilnega boja prepletajo s podobami posa­ meznikov,* razgovori z njimi, njihovimi ocenami in razmišljanji. Iz^J^hL.šjtevilnih S£eJanj^inj3pažanj,je„zajkratko_predstavitev knjige težko izbrati najbolj značilno, s.aj^je-vsaËo~zase-svojevrsten,pogled_v vojrïi"£aS^o"zîïomajpfvanête^^jne^gpdo^ Xing. Tak je lahko že uvodni razgovöT~nred~ävtorjem 'itt"znänim "dr. Leopoldom Lenardom o politiki Sovjetske zveze in sovjetsko-nemškem nenapadalnem paktu, ki sega še v čas pred napadom na Jugoslavijo. Predvsem k odmevu časa v posa­ meznikih so usmerjeni opisi prvih vojnih dni v jugoslovanski vojski in- nato avtor­ jevega življenja in političnega dela na Lopudu. ' Ob prikazu odnosa zavezniških- oficirjev do jugoslovanskih beguncev v Italiji je Kreft odstopil več;prostora opisu