Z osme seje občinske  konference ZKS Lj.-Center
Plan mora biti odraz hotenja in zmožnosti delavcev samih
Biti samoupravljalec samo po sebi ni prirojena vrlina, temu je pač potrebno posvetiti tudi del časa, se ob uveljavljanju samoupravljanja v svoji sredini ustrezno angažirati. če se to zanemari, prihaja do težav, ki niso samo druž-bene in politične, temveč imajo tudi gospodarske posledice. To je bila ena iz-med osnovnih ugotovitev, ki se je pojavljala skozi vse razprave na minuli seji občinske  konference   ZKS  Ljubljana-Center.
Na 8. seji občiinske konfe-rence ZKS Ljubljana Center pred štirinajstimi dnevi sta bili na.jpomembnejši točki dnevnega reda ocena stanja in naloge komunistov na področ-judruSbenegaplaniranja m go-spodarske stabilizacije ter in-formacija o delu na realizaciji sklepov 5. seje CK ZKS in 7. seje občinske konference ZKS Lj-Center na utrjevanju orga-niziranosti ZK v krajevnih skupnostih-
Sedanje stanje na področju planiranja in izvajanja gospo-darske stabilizacije v Centru je v uvodnih besedah podal pred-sednik izvršnega sveta občin-ske skupščine, v katerih je ugotovil predvsem, da se stabi-lizacijski programi povsod ne izvajajo tako, kot so bili pro-gramirani. Predvsem je v mno-gih delovnih organizacijah ču-titi pomanjkanje iskanja notra-njih rezerv, raje obseg proiz-vodnje povečujejo z okstenziv-nim zaposlovanjem, kar ]>a v končni fazi prinaša le malo do-hodka. Naštel je tudi že zna-ne pojave premajhne akumu-lativne sposobnosti gospodar-stva, predvsem še trgovine
Tudi ustavno konstituiranje organizacij združenega dela še zdaleč ni zaključeno, v mnogo OZD pa tudi še niso prodrli ustrezni samoupravni odnosi — s tem pa so povezane mar-sikatere težave tako znotraj samih delovnih organizacij, posredno pa se čutijo tudi v občinskem in celo v sloven-skem gospodarstvu. Stanje se-veda ni alarmantno, vendar pa prav to, počasno prilagajanje novim, ustavno določenim sa-moupravnim odnosom, vodeni akcijo  stabiliziranja  gospodar-
stva, predvsem še v naši obči-ni. Ponovno je bila oraenjena tudi problematika slabega po-vezovanja trgovine s proizvod-njo in podobna integracijska gibanja.
Plani kasnijo
O planiranju je bilo že do-sti govorjenega, pa ne temu ustrezno tudi storjenega. Kljub skoraj dvoletnim pripravam na sprejem srednjeročnega plana, je še mnogo delovnih organi-zacij, pa tudi drugih subjek-tov planiranja, kjer je izdelava planov šele v začetni fazi. Ob tem je potrebno reči, da sedaj prvič sodelujemo pri kreiranju planov prav vsi — vsaj rnorali bi. Tudi tam, kjer so planski dokumenti pripravljerii, je veči-noma celotna priprava teh do-kumentov kot tudi razprava o njih potekala še na star način, strokovne službe so pri izdela-vi predlogov za razpravo kas-nile, posledica tega pa je seve-da zakasnitev pri sprejemanju teh dokumentov v osnovnih sredinah.
V ta namen je občinska kon-ferenca zadolžila organizacije ZK, da se opravi in iapelje ak-cije sprejemanja samouprav-nih sporazumov o temeljih pla-nov, dogovora o temeljih sred-njeročnega plana občine in sa-moupravnih sporazumov o te-meljih planov krajevnih skup-nosti. Vkolikor osnove za plan v lastni sredini niso izdelane oziroma pripravljene, so OZK dolžne ugotoviti zakaj to ni storjeno in poslovodne in stro-kovne organe poklicati na od-govornost pred kolektivom.
še posebno je potrebno pre-veriti v trgovskih delovnih or-ganizacijah, ali so njihovi pla-
ni usklajeni s proizvodnimi or-ganizacijami, s katerimi poslu-jejo.
Pozornost posvetiti tistim elementom, ki so odstopali od začrtanih
Ob razpravi in sprejemanju samoupravmh sporazumov in družbenih dogovorov o teme-ljih planov za srednjeročno ob-dobje je treba ugotoviti, na kakšen način se bodo le-ti rea-lizirali v vsakem od temeljnih subjektov. Prav zato je potreb-no tudi njihovo uresničevanje vgraditi v same sporazume oz dogovore.
še posebno pozornost je v planih potrebno posvetiti vsem tistim elementom, ki so v zad-njem času, predvsem v temelj-nih arganizacijah združenega dela, bistveno odstopaili od za-črtanih. To so preveliko zapo-slovanje, prepočasna rast druž-benega proizvoda, (ne)izdelava kvalitetnih investicijskih pro-gramov, slaba rast produktiv-nosti in podobno. Seveda je zato potrebno, da vsaka TOZD napravi oceno lastnih rezulta-tov in vskladi ta gibanja s predvideno dinamiko. Da bi ta-ko lahko dosegli realizacijo srednjeročnih planov, je po-trebno, ob upoštevanju tekočih rezultatov gospodarjenja, na-praviti tudi krajše programe, predvsem letne, za realizacijo ciljev, predvidenih v petlet-nem planu.
Stabilizacijska   prizadevanja morajo ostati trajna naloga
Rezultati gospodarjenja de-lovnih organizacij v občini v letu  1975  in  v  prvih  mesecih
Nadaljevanje na 6. stranl
Nadaljevanje s 3. strani
leta 1976 so pod pričakovani-mi in predvidenimi rezultati y resoluciji in smernicah. Naj-bolj neugodni rezultati so bili doseženi v trgovini, ki je naj-močnejša panoga gospodar-stva v občini. Zato je potreb-no zagotoviti, da delavci v or-ganizacijah združenega dela ocenjujejo svoje rezultate ob periodičnih obračunih za prvo polletje v luči programov in sklepov, ki so bili sprejeti že ob stabilizacijski akclji lani. Ob tem je potrebno odkriti in analizirati vse tiste dejavnike, ki onemogočajo ali zavirajo iz-vajanje teh programov. Seveda pa je potrebno poisKati tudi subjektivne vzroke za nastalo stanje in odgovornost vseh ti-stih nosilcev programov, ki so bili v stabilizacijski akciji kon-kretno opredeljeni. Tudi same stabilizacijske programe je po-trebno dopolniti in jih prila-goditi sedanjemu stanju in no-vim ugotovitvam. Vse elemen-te, ki sestavljajo stabilizacijske načrte, pa je potrebno vgraditi tudi v plane srednjeročnega razvoja in iz njih izhajajoče letne programe.
Trgovina mora postati soplaner proizvodnje
Ugotovljeno je bilo, da je bi-lo ob izdelavi srednjeročnih planov in njegovih osnov po-svečeno premalo pozornosti enemu osnovnih faktorjev, na katerem slonijo predvidevanja srednjeročnega razvoja, in to analizi trega in tržnih razmer v naslednjem obdobju. Zaradi tega tudi posamezni kazalci za izdelavo srednjeročnih progra-mov nerealno presegajo predvi-dena razmerja v republiki, me-stu in občini.
Na tem področju je še po-sebno pomembna obveznost organizacij združenega dela s področja trgovine, ki naj v ok-viru ustavnega združevanja s proizvodnimi organizacijami in na osnovi razprave o skupnem programu razvoja analizirajo stanje na tržišču in dajo go-spodarstvu vse informacije, da bi bili skupni programi lahko čiraboij realni. Prav lako je naloga trgovinskih organizacij, da izdelajo tudi operativne programe   za   izvajanje   skup-
no odgovorjenih ciljev razvo-ja.
Eden osnovnih ciljev sred-njaroonega programa razvoja je kvalitetnejše gospodarjenje, kot je bilo v preteklih letih, ko je bil razvoj, posebno v občini, v glavnem stihijski. Pri tem je pomemben eilement prav gotovo tudi uvajanje nove, so-dobnejše tehnologije. Tega je bilo do sedaj vse premalo, delno tudi zaradi nizke aku-mulativne sposobnosti gospo-darstva, še bolj pa zaradi od-sotnosti kvalitetnih programov. Ti pa so seveda v veliki meri odvisni predvsem od kadrov v delovnih organizacijah.
Za izdelavo takih programov pa je seveda nujno združeva-nje dela in sredstev. Tako so zelo aktualni sklepi 6. seje OK ZKS in zborov občinske skup-ščine, ki so opozorili na stanje in zahtevall, da se na nekate-rih področjih naredijo progra-mi združevanja, na primer trgovine s proizvodnjo, malo-prodajne trgovine, man.jše zu-nanjetrgovinske organizacije, projektantske organizacije in gostinske organizacije med se-boj, saj le sposobno in pove-zano združeno delo lahko rea-lizira pomembnejše in večje razvojne programe.
Plane SIS kar najhitreje vskladiti
2e na svoji šesti seji je OK ZKS ugotovila vrsto pomanjk-ljivosti pri organiziranju sa-moupravnih interesnih skupno-sti in njihovem delovanju. Po-sledica tega pa je predvsera, da še vedno niso dokončno pripravljeni samoupravni spo-razumi o osnovah planov niti osnutki planov na teh področ-jih. Tisti dokumenti v posa-meznih SIS, ki pa so že pri-pravljeni, pa so nevsklajeni. Zaradi teh ugotovitev je bil premaknjen celo rok za njiho-vo sprejetje. Postavljena pa je bila zahteva, da se dokumenti pripravijo v takih rokih, da bo možno pred njihovim spre-jemanjem v TOZD opraviti tu-di javno razpravo o teh sred-njeročnih programih, v katerih morsjo biti posebe.i obravna-vana vprašanja nadaljnjega razr^/oja delegats-kega mehaniz-ma in zdniževanje organizacij s področja družbenih dejavno-sti, racionalizacije strokovnih služb, skratka, da bodo našla mesto vsa tista vprašanja, na katerih so imeli delavci v zdrnženem delu ob sprejema-nju letnih planov že pripombe. Mišo Javornik