YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE
V Halozah so problemi (stran 2)
Vsak dan sredi dogajanj (stran 3)
Bogastvo ljudske ustvarjalnosti (stran 5)
na stenj iiaivam (stran 6)
Deseta sli(arska kokinia (stran 7)
LETO XXXI., ŠT. 34
Ptuj, 31. avgusta 1978
CENA 3 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Pred komunisti so
pomembne naloge
Dopustniški dnevi se kar hitro,
za nekatere še prehitro iztekajo.
Pred kratkim so sekretarji OO
ZKS Ptuj dobili ..opomin politične
aktivnosti v osnovnih organizaci-
jah," da bi v prvih dneh septem-
bra pričeli z delom, ki je v počitni-
cah malce zastalo.
Tako se bodo v prvih dneh sep-
tembra sestali člani komiteja in se
pogovorili o nalogah. Prva je
gotovo izvajanje ukrepov za po-
moč kmetijstvu, ki je utrpelo veli-
ko škodo ob elementarnih nesre-
čah. Najnujnejšo pomoč bomo
morali nuditi sami, zavzemati pa
se je potrebno tudi za pomoč širše
družbene skupnosti.
Koncem septembra se bodo se-
stali tudi člani konference, skupaj
z občinskim sindikalnim svetom in
razpravljali o uveljavljanju določil
zakona o združenem delu, pred-
vsem pa o oblikovanju TOZD in
sprejemanju normativnih aktov, ki
jih moramo sprejeti do konca tega
leta. Potrebno je spregovoriti tudi
o ,,izgubaših" v prvem polletju in
pripraviti sanacijske programe —
posebej velja to za TOZD Les
Ptuj, kjer je treba iskati dolgo-
ročne rešitve.
Že pred počitnicami je bila za-
stavljena razprava o uresničevanju
družbenoekonomskih odnosov v
stanovanjskem gospodarstvu, v
septembru pa jo je potrebno nada-
ljevati in oblikovati stališča.
Pred nami sta kongresa ZS
Slovenije in ZSMS. Komunisti se
morajo aktivno vključiti v razpra-
vo o dokumentih za oba kongresa,
obenem pa oceniti svojo aktivnost
v omenjenih organizacijah. Člani
osnovnih organizacij pa morajo
razpravljati tudi o statutarnem
sklepu in o poslovniku.
V drugi polovici septembra bo
sledilo nadaljnje idejnopolitično
izobraževanje. Z delom bo pričela
srednja politična šola v Mariboru,
pa tudi trimesečni seminar, za ka-
terega so doslej evidentirani trije
kandidati, evidentirati pa je potre-
bno tudi kandidate za partijsko
politično šolo v Ptuju in za dopi-
sno šolo marksizma, ki traja skozi
celo leto v Ptuju.
Nalog je torej dovolj, družbe-
nopolitična aktivnost komunistov
bo ponovno zaživela v polni meri.
Najbrže ni odveč opozorilo — z
delom je treba pričeti takoj, sep-
tember je tukaj!	N. D.
Slovesen zaključek MDA Slovenske gorice 78
Brigadirji presegli vsa pričakovanja
Povsod po Sloveniji in ponekod
že tudi v Jugoslaviji so v soboto in
nedeljo potekale zaključne slove-
snosti letošnjih mladinskih delov-
nih akcij. Brigadirji so se s težavo
poslovili in si obljubili: prihodnje
leto se spet vidimo na akciji!
Tudi v brigadirskem naselju v
Dornavi so se v nedeljo, 27. avgu-
sta zbrali brigadirji na zaključni
slovesnosti, še pred tem pa se je
zadnjič sestala skupščina MDA
Slovenske gorice 78.
Na zaključni slovesnosti ob bri-
gadirskem domu v Dornavi so
razen predstavnikov družbenopoli-
tičnih organizacij in SO Ptuj bili
prisotni še Martin Mlinar, izvršni
sekretar pri predsedstvu CK ZKS,
Branko Jurgec in Metod Zalar,
člana sekretariata RK ZSMS, Ivo
Senica, predstavnik območne vod-
ne skupnosti. Alojz Gojčič, sekre-
tar medobčinskega sveta ZK Mari-
bor, brigadirji ter predstavniki' KS
Dornava in Juršinci.
Zbrane je najprej pozdravila
brigadirka Bojana, za tem pa je
imela še krajši pozdravni nagovor
Dragica Voda, predsednica OK
ZSMS Ptuj. Brigadirjem sta se za
sodelovanje zahvalila predstavnika
KS Juršinci in Dornava — Janko
Matjašič in Konrad Vertič.
Slavnostni govornik na zaključni
slovesnosti je bil Franjo Gnilšek,
predsednik IS SO Ptuj in predsed-
nik skupščine MDA SG 78, ki je
poudaril delež mladih pri izgradnji
naše družbe. V letošnjem letu je
488 brigadirjev v štirih izmenah v
59 delovnih dneh opravilo na delo-
višču pri izgradnji primarnega
vodovoda v smeri Juršinci—Ga-
bernik—Mostje čez 30.436 efekti-
vnih ur. V tem času so izkopali ja-
rek dolg 6650 m, cevi so obtežili v
dolžini 5.046 m, jarek pa zasipali v
dolžini 6328 m. Celotna vrednost
opravljenega dela znaša
3,868,622.— dinarjev, od tega
znaša vrednost opravljenega dela
na 14 udarniških akcijah
295.459.— din. Vse to pa ne
pomeni toliko, kot dejstvo, da je
tudi letošnja akcija izoblikovala
marsikaterega mladega človeka —
in to je namen vseh akcij.
V krajšem kulturnem programu
so za tem sodelovali pevski zbor iz
Dornave, godba na pihala DPD
Svoboda Ptuj ter brigadirji. Mar-
ko Potočnik, komandant letošnje
akcije pa je podelil še udarniške
značke in priznanja večini sodelu-
jočih z brigadirji. Branko Jurgec
pa je v imenu RK ZSMS podelil
njemu, Borisu Volaju, —
pomočniku za naselje, Slavku Do-
bnikarju, — pomočniku za traso
in Branku Baboseku, — ekonomu,
posebna priznanja in udarniške
značke.
Ob intonaciji državne himne so
za tem spustili zastavo akcije, kar
je pomenilo tudi uradni zaključek
letošnje republiške MDA Sloven-
ske gorice 78. NA SVIDENJE NA
MDA SLOVENSKE GORI-
CE 1979!
M. Ozmec
Slovesnosti so se udeležili številni gostje in domačini.
Foto: M. Ozmec
Ob visokih jubilejih Tednika in radia Ptuj iskreno čestitam
vsem delavcem in zunanjim sodelavcem vašega zavoda. Izražam
zahvalo obenem pa tudi željo, da obe vaSi informativni sredstvi še
nadalje višita uspešno poslanstvo na področju informiranja delov-
nih yudi in občanov tako v oblini Ormož kot v regiji.
Predsednik SO Ormož in predsednik skupnosti podravskih
občin Mirko Novak.
izobraŽevanje
družbenopolitičnih
delavcev
Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje, ki deluje
pri OK SZDL Ormož, je pripravil včeraj popoldan predavanje za vse
družbenopolitične delavce občine o teoretičnih izhodiščih delegatskega
sistema. Udeležencem predavanja je govorila Joža Košir, strokovna
sodelavka RK SZDL Slovenije.
Danes pa je koordinacijski odbor skupaj z občinskim sindikalnim
svetom Ormož pripravil še predavanje za pedagoške delavce. Tudi njim
bo predavala Joža Košir, tem pa ima naslov: ,,Delo" smotrna človekove-
ga dejavnost — izhodišče vzgojno izobraževalnega procesa.
Tako lahko zapišemo, da se je po zatišju v poletnih mesecih,
družbenopolitična aktivnost ponovno pričela dvigati na raven, ki je
značilna za jesensko-zimsko obdobje.
zk
Jubilejni festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 78
IZZVENELE MELODIJE - PODELJENE
NAGRADE
Ze desetič zapored so se letos 25.
in 26. avgusta na letnem prireditve-
nem prostoru v Ptuju pred števil-
nim občinstvom zvrstili ansambli
domače zabavne glasbe. V petek
zvečer je iz harmonik, kitar, tro-
bent in drugih instrumentov izzve-
nelo 44 novih domačih slovenskih
melodij, ki so jih zaigrali člani 22
ansamblov. V sobotni finalni večer
pa se je uvrstilo 14 ansamblov, ki
so po mnenju članov strokovne ko-
misije in obiskovalcev festivala za-
igrali najlepše, najboljše in najbolj
poskočno.
Najvišje priznanje, Orfeja z liro,
ki ga vsako leto daje organizator
festivala Zavod Radio-Tednik
Ptuj, si je po odločitvi strokovne
komisije zaslužil ansambel Dobri
znanci s pevcem Bracom Korenom,
ki je prejel še štiri tisoč dinarjev de-
narne nagrade. Star znanec in lju-
bljenec ptujskega občinstva ansam-
bel Vikija Ašiča iz Celja si je pri-
igral drugo nagrado strokovne ko-
misije 3500 dinarjev, ki jih je poda-
rila revija Antena. Ansambel Slo-
venija, ki ga je strokovna komisija
proglasila za tretjega najboljšega,
je dobil tri tisoč dinarjev, novega
tisočaka pa je še dodatno prispeval
Ivan Gomilšek. Ta ansambel je do-
bil tudi prvo nagrado občinstva in s
tem Še prav tako tradicionalne
Stopove majolike in 3000 dinarjev
revije Stop. Druga in tretja nagrada
sta pripadh domačinoma-ansamblu
Mavrica, ki je za drugo mesto dobil
nagrado Agisa v višini 3000 dinar-
jev, za tretje mesto pa je Ptujski
instrumentalni ansambel prejel
2500 dinarjev, prispevek občinske-
ga sveta zveze sindikatov Ptuj.
Podeljene so bile še nagrade za
besedila, o tem poročamo na 7.
strani. Za najboljšo instrumentalno
izvedbo je bil v višini 3000 dinarjev
—	prispevek je dala Opekarna Ptuj
—	nagrajen dobitnik Orfeja
ansambel Dobri znanci za polko Po
škofjeloškem hribovju. Najboljše-
mu debitantu-ansamblu Veseli
Sentvidčani pa je Turistično dru-
štvo Ptuj podarilo 2000 dinarjev.
Za nemoten potek obeh festival-
skih večerov pripada vse priznanje
organizatorju Zavodu Radio-Ted-
nik, ki je poskrbel tudi za radijski
prenos finalnega večera. Svoj delež
je prispevalo tudi lepo vreme, ki to-
krat ni motilo številnih obiskoval-
cev, ki so izražali zadovoljstvo ob
prireditvi, ki sodi v okvir šestih
ptujskih kulturnih srečanj.
B. VODUSEK
Festivaldci prostor je več tisočglava množica oba večera na
polnila do zadnjega sedeža, pa tudi čez tisoč stojišč
Foto: M. Ozmec
Vlado Janžič obiskal brigadirje
v četrtek, 24. avgusta so
brigadige IV. izmene MDA
Slovenske gorice 78 obiskali
Vlado Janžic izvršni sekretar v
predsedstvu CK ZKJ, Vito Habjan
sekretar repubhške konference
ZSMS ter Andrej Lapajne, vodja
centra za MDA pri RK ZSMS.
V brigadirskem naselju v
Dornavi so goste pričakali Alojz
Gojčič, sekretar medobčinskega
sveta ZK Maribor, Milan Kr^nOc,
flavni direktor TGA Kidričevo,
ranjo Gnilšek, predsednik IS SO
Ptuj, predstavniki KS Dornava ter
brigadiiji.
Gostje so se za tem pogovarjali z
brigadirskim vodstvom o dose-
danjih uspehih brigadirjev na
delovišču in v naselju. Vlado
Janžič seje posebej zanimal, če so
brigadirji - komunisti tudi v času
poteka akcge organizirani in
nasploh kakšno je njihovo
družbenopolitično izobraževanje.
Vlado Janžič je obisk namenil
pred koncem republiških MDA,
zato je obiskal še MDA Goričko
78 in Kogansko 78, kjer seje prav
tako poMvaijal z brigadiiji o
rgihovih dosedaigih doseacih.
-OM
V štabu akcge je stekel razgovor, ki so se p razen Vlada
Janžiča, Vita Habjana in Andreja Lapajne udeležili tudi Alojz
Oojčič, Fraiyo Gnilšek, Milan Krajnik ter predstavniki KS
Dornava.	Foto: M. Ozmec
Prijateljski
obisk
iz Poljske
•
v petek, 25. avgusta je obiskal
Ptuj gost ZKJ, član politbiroja cen-
tralnega komiteja Poljske združene
delavske partije in prvi sekretar
vojvodskega komiteja PZDP iz Ka-
towic. Zdzislav Grudzien. Sprem-
ljala sta ga tudi poljski ambasador
v Jugoslaviji in generalni konzul.
Gostje so se z družbenopolitični-
mi delavci in gospodarstveniki
ptujske občine pogovarjali o druž-
benopolitičnih in gospodarskih do-
sežkih v občini.
Med kratkim obiskom, v Ptuju
so se ustavili na poti v Ljubljano,
so si gostje ogledali Ptujske toplice
in Pokrajinski muzej.
N. D.
Mladina je pred
kongresom aktivna
10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije bo
potekal od 12. do 14, oktobra v Novi Gorici. Sedaj pa teče v
vseh sredinah mladih javna razprava o dokumentih.
Z razpravo so začeli v ptujski občini mladi iz Podlehnika in
brigadiiji, v soboto 19. avgusta so z razpravo nadaljevali mladi
iz Stoperc, Dolene, Vidma, Leskovca, Vitomarc, Trnovske vasi,
Markovec in Budine. Preteklo soboto so razpravljali o
kongresnih dokumentih v Kidričevem, Majšperku, Cirkovcah,
Hajdini, Zavrču, Žetalah, v KS „Boris Ziherl", Polenšak,
Juršinci, Dornava, Destrnik. V petek 25. avgusta pa so
razpravljali mladi iz KS Spuhlja in „01ga Meglič" ter Gorišnica.
Javne razprave potekajo torej v vseh krajevnih dcupnostih.
Mladi primešajo kongresna gradiva z dejanskim stanjem v
osnovnih sredinah, javne razprave pa vodijo člani predsedstva
občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenge Ptuj.
Nada Topolovec
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
31. avgust 1978- TEDNIK
Mladinci prostovoljci v enotah TO
v PODGORCIH IZOBRAŽEVANJE
TERITORIALCEV
Veliko mladih se je prejšnji
teden zbralo v Podgorcih, kjer je
potekalo izobraževanje mladih
prostovoljcev. Po idejnopoliti-
čnem in strokovnem izobraževa-
nju bodo vključeni v enote
teritorialne obrambe. V Podgorcih
se mladi izobražujejo na vseh
področjih. Spoznavajo družbeno
ureditev naše domovine, samo-
upravljanje in orožje.
Boris MUičkovič, 22 let, iz
Ormoža: „Cutim dolžnost, zato
sem se odločil za teritorialno
obrambo. Tudi vzgoja je name
vplivala. Po nekaj dnevih sem se že
navadil, kajti takšno vojaško
življenje sem že preživljal.
Zaaovoljen sem z življenjem v
taboru, vesel sem, ker je med nami
toliko mladih fantov in deklet. Se
srečnejši pa bom, če nam
pridobljeno znanje o oro^u,
streljanju in drugem ne bo
potrebno nikoli uporabiti."
Stanko Salamon, 17 let iz
Ormoža „Hotel sem spoznati
življenje teritorialcev, zato sem v
taboru. Prijetno je, kljub mladosti
smo mladi kos vsem nalogam. Do
obrambe domovine čutim poseb-
no dožnost, zato sem tudi prišel.
Veseli me, ker se iz leta v leto v
teritorialne enote vključuje veliko
mladih. Poleg političnega izobra-
ževanja teče v taboru tudi
spoznavanje vojaške strategije. Ta
me še najbolj privlači. Ko bom
končal enotedenske „vaje", se
bom vključil v enote teritorialne
obrambe."
Petnajst-letna Cvetka Grof iz
Plešivice pripoveduje: „Hotela
sem spoznati delček vojaškega
življenja, tudi nova prijateljstva
sem hotela navezati Tukaj v
Podgorcih mi ni težko. Dopoldne
imamo družbenopolitično izobra-
ževanje, sledijo taktične in druge
vojaške vaje. Pravzaprav ničesar ne
pogrešam, kajti mladi smo to
življenje vzeli povsem resno.
Takšnih taborov si še želim, upam,
da bom kmalu v enoti teritorijalne
obrambe."
Ema Ivanuša, 15 let, iz
Plešivice: „Bratje so me navdušili
za vojaško suknjo. Prijetno je
takole med počitnicami preživljati
ure med mladimi vojaki. Predava-
nja, ki jih poslušamo, mi bodo
veliko koristila tako pri nadalj-
njem šolanju kot tudi v življenju
nasploh. Mladini bi svetovala, da
se še v večjem številju vključuigo
med prostovoljce. Po tem izobra-
ževanju se bom zagotovo vključila
v enoto TO."
Sedemnajst-letna Marta Kontar-
ček iz Velike Nedelje: „Kar vabilu
sem se odzvala in sedaj sem tukaj.
Pravzaprav je bilo v meni tudi
nekaj radovednosti, sedaj, ko sem
spoznala to življenje se bom
vključila v enote teritorialne
obrambe. Mladih bi lahko bilo še
več, kajti vsi ne znajo vsega v
sistemu splošnega ljudskega od-
pora, ki je tako značilen za našo
družbo. Jasne razlage me navdušu-
jejo, veliko novega sem zvedela.
Upam, da mladi nismo zadnjič
skupaj."
zk
Od leve proti desni: Boris Miličkovič, Stanko Šalamon, Cvetka Grof, Ema Ivanuša in Marta
Kontarček.
Posnetek: zk
V Halozah so problemi
v Halozah so problemi na
dnevnem redu. Vsak človek jih
pozna kot kos kruha, delo in še
kaj kar jih redno spremna. Pa so
kljub temu delovni, dobre volje in
nasmejanih obrazov, čeprav je
skrb na njihovih obrazih že pustUa
svoje znake.
Martin Zuran, kmet iz Cirkulan,
je tudi zelo aktiven, s^ je
predsednik zbora delegatov v
krajevni skupnosti in sodeluje v
številnih odborih, komis^ah. „V
haloškem kmetptvu so problemi"
je povedal Martin Žuran, ko sem
ga vprašala k^ del^o, kako živijo.
„Nasi občani tarnajo zaradi
borlskega mostu. Tudi kmetje
bodo bodo otipeli 3codo, vendar
pa o tem ni nihče rekel odločne
besede (.škode kmetov se ne da
pravilno oceniti in preveč doko bi
to trajalo*, pravdo nekateri, ki so
rekli svojo besedo o škodi). Nam
je sicer cesta, ki jo je v celoti
financirala republiška ^upnost za
ceste škodo pokrila in moramo
biti zadovoljni."
Avtobus včasih tod čez
Cirkulane ni vozil tako pogosto,
res pa je, da sedaj vozi
premalo-krat. Okrog 380 oz. 400
ljudi se vozi redno vsak dan v
dužbo, v času pouka pa je tudi
množica dgakov še v šolo. Reči je
treba, da vozni red avtobusov ni
nič k^ praktičen, saj pelje
avtobus v Ptuj ob 10 uri, pouk
začenom ob 13 uri, službo še
kasneje.
Tudi spomladanska pozeba,
toča in zamočviijena letina so
prizadele haloško kmetijstvo.
Potoki so neregulirani, raste kisla
krma.
»Obnovili smo že tudi precej
vinogradov, za skupinsko obnovo
Martin Žuran: Letošnje leto je bilo katastrofalno"
pa se kme^e, ki so v glavnem že
starejši, neradi odločbo. Letos bo
organiziran tudi odkup grozdja,
kar bo olajšalo delo našim
kmetom. Sicer pa, vsi tarnajo, da
so odkupne cene obupne. Kaj naj
jim odgovorim? Rečem jim enako
kot drugi meni - pocenite
proizvodnjo."
Pitna voda je tudi problem.
Dočakali jo bodo drugo leto. Sicer
pa: Dajmo času čas.
Besedilo in posnetek:
Nada Topolovec
1. se^enibor - listnica/ysa
1. septembra bodo delovni
Kudje ptujskega Agisa proslavili
30-letnico podje^a in tovarniški
praznik. Tovarniški praznik so
praznovali doslej 31. decembra in
pomeni obletnico podpisa samo-
upravnega sporazuma o združe-
vanju dela in sredstev bivših
delovnih organizacg Sigma in
TAP. Ker pa je njihov praznik
ostal v senci praznovanja novega
leta, so se dogovorili, da bodo svoj
praznik slavili odslej 1. septembra.
Predsednik odbora za pripravo
aktivnosti ob tovarniškem praz-
niku Srečko Šneberger je povedal,
da že nekaj časa potekajo športna
srečanja med TOZD, tekmujejo pa
v raznih športnih disciplinah.
Osrednjo prireditev pripravljajo v
petek, 1. septembra. Slavnostna
govornika na tej slovesnosti bosta
sekretar medobčinskega sveta ZK
Maribor, Alojz Gojčič in direktor
DO mag. Vaclav Vrabič. Sledil bo
bogat kulturni program, zabavne
igre m tovariško srečanje vseh
delovnih ljudi. Vsem zunanjim
sodelavcem bodo v zahvalo za
dolgoletno sodelovanje podclih
plakete, 5 TOZD in DO pa bodo
izdali značke, komplet teh značk
bodo prejeli vsi agisovi delovni
ljudje, prav gotovo pa bodo zelo
zanimive tudi za vse značkaije.
DR UŽBENOPOLITICNE
ORGANIZACIJE DELOVNE
ORGANIZACIJE AGIS PTUJ
ČESTITAJO VSEM ČLA-
NOM KOLEKTIVA OB
30-LETNICI DELOVNE OR-
GANIZACIJE IN TOVARNI-
ŠKEM PRAZNIKU, TER JIM
ŽELIJO PRIJETNO PRAZ-
NOVANJE!
Nadovna stran tovamiScega glasila „V AGISU'
Ptujska delegacija obiskala
brigadirje zvezne
MDA„Mariovo'78"
22. avgusta je 5-člandca delegacga obiskala mladince mladindce
delovne brigade ,J)ušan Kveder - Tomaž", ki so se udeležili zvezne
akc|e Mariovo '78. V delegacgi so bili Dragica Voda, predsednica OK
ZSMS, Jože Vidovič, predstavnik skupščine občine in izvršnega sveta,
Dimče Stojčevski, predstavnik OK ZKS, Erika Mihelač, predstavnica OS
ZSS in Zvonko Kozoderc, predstavnik pokrovitelja brigade - TGA
„Boris Kidrič" Kidričevo.
Članom delegacije so po lepem sprejemu razkazali brigadirsko
naselje, kjer se v dok^ ugodnih razmerah naši mladinci dobro počutijo,
kar je opaziti tudi po izredno dobrem sodelovanju med brigadami.
Pogovoru s komandantom akcge je sledil razgovor z brigadirji. Naša
brigada je bila na udarnem dnevu n^boljša, pa tudi sicer doseglo
mladinci iz ptujske občine dobre rezultate na delovišču. Nič manj niso
aktivni na področju vseh interesnih aktivnosti, ki so široko zasnovane.
Brigaduji zvezne MDA „Mariovo '78" se bodo vrnili domov 2.
septembra.
N.D.
Gradnja srednješolskega centra
Do zime že pod streho
Prostori med stebri bodo kmalu zapolnjeni s predelnimi
stenami, do zime pa bo SŠC predvidoma že pod streho.
Foto: B. Vodušek
Gradnja srednješolskega centra v
Ptuju poteka tudi v tem času po
zastavljenih načrtih. Dokončali so
že večji del plošče na prvem
nadstropju, uredili glavna in
pomožna stopnišča. Predvidevajo,
da bodo že septembra začeli z
montiranjem fasade. V tem in
naslednjem tednu pa potekajo
vodno in elektroinstalaterska dela,
ter ^adnja predehiih sten v
pritliqu in medetažnih prostorih.
Stalno dela na gradbišču okrog
35 delavcev, ki montirajo nosilne
elemente na 71 stebrov, ki tvorgo
osnovo celotne zgradbe, ki bo
predvidoma sprejela prve učence v
^Iskem letu 1979/80.
B. VODUŠEK
Odobrenih 1155
potrošniških kreditov
V času od januarja do konca junija letos je bilo v poslovni enoti KB
Maribor v Ptuju odobrenih 1155 potrošniških kreditov v skupnem znesku
31,773.300,00dinarjev. Poročilo o delu komisij za odobravanje kreditov
oWanom je bilo med drugim tudi predmet razprave na 4. seji poslovn^a
odbora poslovne enote. Tako je komisija za odobravanje dodatnih kredi-
tov za stanovanjsko izgradnjo odobrila OZD 2,250.000,00 dinarjev
kredita za dobo enega leta in 134 občanom za dobo 5 let kredite v
skupnem znesku 6,700.000 dinarjev.
Ob tej priložnosti je odbor razpravljal tudi o izkoriščenosti
likvidnega investicijskega potenciala in kratkoročnega investicijskega po-
tenciala na dan 30. junija 1978. V nadaljevanju svoje razprave pa je
potrdil predloženo spremembo investicijskega načrta poslovne enote za
leto 1978.
MG
Končana prva faza modernizacije
Zaključna obnovitvena dela prve tre^ine ptujskega mostu.
posnetek: B. Vodušek
Sanacgska dela na dravdcem
mostu v Pt^u, katerih izv^alecje
Gradiš TOZD nizka gradila
Maribor, poteklo že od 5. julija.
Cas, ki Di ga n^ porabili za
popravilo mostu, so predvideli
okrog štiri mesece. Modernizacga
bo potekala v treh fazah, v teh
dnen pa prvo fazo že končujejo.
Predvidevajo, da bodo promet
5. septembra že prestavili. V
naslednjem mesecu bo potekal po
prenovfienem pasu in po
sredinskem starem pasu. Moderni-
zacija zadnjega pasu bo nekoliko
boy ovirana, ker bo promet
potekal na obeh straneh.
Popravilo poteka na vozišču,
popraviti pa bo potrebno še
ograjo. Pri delu še do sed^ niso
naleteli na ovire, v začetku so
predvidevali celo večje posege na
ležiščih mostu. De& Dodo
Končana v predvidenem roku,
skupna investicija, ki jo krije
Republiška skupnost za ceste, pa
bo znašala 9 mifijonov dinaijev.
V. Tominc
SINDIKATI V PREDKONGRESNI RAZPRAVI
Ocena razprave po panogah
Prva faza predkongresne aktivnosti v ptujskih
sindikatih prehaja v sklepno obdobje. Posamezni
odbori sindikata organizirani po panogah bodo z
razpravo zaključili do 6. septembra. Skupna ocena
prve faze javne razprave pa bo podana na seji
plenuma občindcega sveta ZS Ptuj, ki bo
predvidoma okrog 13. septembra.
Na rednih sejah bodo posamezni odbori poleg
tega, da bodo ocenili razpravo o kongresnih,
materialih, tudi razprav^ali o u^ehih gospodaijenja
po posameznih področjih dela v prvem poUe^u
letošnjega leta.	mG
tednik -31 avgust 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Ob jubileju Tednika in Radia
Čeprav zaradi muhastega
vremena v soboto, 26. avgusta, ni
5lo vse po načrtu, ker je odpadla
zunanja prireditev, ki je bila
predvidena ob 16. uri pri anten-
skem stolpu v Novi vasi pri Ptuju,
Icljub temu proslava ob 30-let niči
izhajanja Tednika in 15-letnici
delovanja Radia Ptuj ni nič zgubi-
la na svojem pomenu. Slovesnost
Franc Tetičkovič je govoril o
razvoju in pomenu radia na
področju obveščanja in osve-
ščanja občanov
je bila v prostorih restavracije
„Haložan", žal pa ni bilo prostora
za vse števibie goste, ki so se želeli
udeležiti proslave. Prav tako je
zaradi malega prostora m tudi že
časovne stiske moral odpasti
kulturni program, ki sta ga
pripravila komorni moSki pevski
zbor IZ Ptuja m ansambel Toneta
Kmetca, ki je skupaj z Radio Ptuj
slavil 15-letnico uspešnega delova-
nja.
Slovesnost je začel .Marjan
Sneberger, ki je tudi povezoval
celotni program, pozdravil Številne
goste, predstavnike družbeno-
političnih skupnosti občin Ptuj in
Ormož, številne predstavnike
osrednje radijske hiše z direktor-
jem in glavnim urednikom Mir-
kom Javornikom na čelu,
predstavnike pokrajinskih časni-
kov in lokalnih radijskih postaj,
zlasti še predstavnike Radia iz
Titovih Užic in številne druge
goste.
Za tem je spregovoril predstav-
nik ustanovitelja, FRANC
TETICKOVIC, sedanji družbeni
pravobranilec samoupravljanja
občin Ormož in Ptuj, ob
ustanovitvi Radia pa je bil sekretar
občinskega odbora SZDL Ptuj,
eden od glavnih pobudnikov za
ustanovitev in tvorec prvih radij-
skih programov. Podrobneje je
orisal delo in težave, ki so
spremljale ustanovitev radia,
naštel številne sodelavce, ki so
programsko in tehnično pomagali,
da je Radio Ptuj z 2. januarjem
1963 samostojno ,,shodil".
Govor BOZA KOVACA,
predsednika Društva novinarjev
Slovenije, direktorja in glavnega
urednika Ljubljanskega dnevnika,
objavljamo posebej.
Ker je bila slovesnost povezana z
uradno otvoritvijo srednjevalovne-
ga in UKV oddajnika, je o
tehničnem razvoju Radia Ptuj
spregovoril CIRIL JURKOViC,
radijski tehnik, ki dela pri Radiu
Ptuj že od februarja 1963. Opisal
je prvi srednjevalovni oddajnik z
močjo 50 vatov, ki je bil pnključen
na takozv. ,,L" anteno, razpeto
med grajskim in mestnim stolpom,
do postavitve antenskega stolpa v
Novi vasi pri Ptuju, ureditve stu-
dia in vse do nakupa UKV
oddajnika z močjo 300 vatov in
srednjevalovnega oddajnika z
močjo 1000 vatov, ki sta dobro le-
to doslej obratovalna poskusno.
Ciril Juikovič: ,JPotrebna je
obnova študij^e telmike in
prostorov skupaj z ured-
ništvom na eni lokaciji".
Omenil pa je tudi prizadevanja
kolektiva za celotno obnovo
študijske tehnike in za ureditev
ustreznejših delovnih prostorov. S
tem je tudi simbolično uradno
odprl oba oddajnika.
Za tem je predsednik delovne
skupnosti Radio-Tednika,
LUDVIK KOTAR podelil prizna-
nja za dolgoletno sodelovanje.
Priznanja je prejelo 13 sodelavcev,
ki so bili nekoč v rednem delov-
nem odnosu bodisi pri Ptujskem
tedniku ali pri Radiu, 30 zunanjih
sodelavcev in 15 sedanjih rednih
sodelavcev (njihova imena
objavljamo posebej).
Posebno priznanje, umetniško
sliko akad. slikarja Albina Lugari-
ča pa je kolektiv poklonil delav-
cem RTV Ljubljana TOZD
Oddelek za zveze. V imenu
kolektiva se je zahvalil za darilo
ing. MIHA PAVLIC, tehnični
direktor v TOZD, ki je podrobneje
opisal tudi uspešno pot 15-letnega
sodelovanja na tehničnem
področju.	FF
Ing. Miha Pavlič je prevzel umetnico sliko, priznanje kolektivu
RTV TOZD oddelek za zveze
Nataša Belšak, novinarka Radia od decembra 1974, pozneje
tudi Tednika do julga 1976, ko je odšla za sekretarja kulturne
skupnosti, nad 10 let pa sodeluje pri radiu kot napovedovalka.
Priznanje ji izroča Ludvik Kotar
Ivo Ciani, novinar Radia Ptuj od leta 1965, sedaj glasbeni
urednik, na delovnem mestu za mešahio mizo
Franci Golob, novinar Radia Ptuj od decembra 1964 do
novembra 1974, sedaj novinar Radia Ljubljana za ptujsdco,
ormo3co in sloven^o-bistriško območje
^eronika Ilovšek, tajnica Tednika od januarja 1961, sedaj vodi
l^jigovodstvo skupnega zavoda, evidenco naročnikov in
^ontaktira z bralci.
Lojzka Podlesnik, sekretarka Radia Ptuj od januarja 1966, sedaj
tajnica skupnega zavoda, sprejema čestitke, svetuje poslušalcem
pri izbiri glasbe	Posnetki: M. Ozmec
„Vsak dan sredi
dogajanj..."
Na proslavi ob trojnem jubileju dejavnosti zavoda Radio-Tednik
Ptuj je bil glavni govornik BOZO KOVAC, predsednik Društva
novinarjev Slovenije. Njegov govor objavljamo v celoti, ker ima po vsebi-
ni širši druibeni pomen.
,,Nič ne more biti preveč sloves-
no za obletnici, ki ju praznujemo
danes. Trideset let časopisa,
petnajst let radijske postaje, to sta
resnično dragocena jubileja.
Tednik in ptujski radio sta zvesto
spremljala dogajanja v občini in v
širšem slovenskem prostoru.
Vrasla sta se v tukajšnje življenje,
zato jima upravičeno izrekamo
besede priznanja. Vendar, prizna-
nje Še ne pomeni, da ne želimo
ustvariti še več, kot smo dosegli.
Kajti, kdor je angažiran, zavzet za
novo, za prihodnost, nikoli ni
zadovoljen s tistim, kar je dosegel.
Naše novinarstvo pa je angažira-
no, zavzeto za socialistično
samoupravljanje, za uresničevanje
programa ZKJ, za neuvrščenost.
Morda bi se ob tem kdo vprašal,
čemu vendar besede o velikih
načelih pri lokalnem glasilu, pri
lokalni radijski postaji. Saj takšna
glasila obravnavajo tako imenova-
no občinsko vsakdanjost, ta pa ne
potrebuje velikih načel, ta je
povsem konkretna, otipljiva. Na
takšno trditev imamo najbrž vsi, ki
smo danes tukaj zbrani, v mislih
podoben odgovor. Tudi lokalna
glasila se v svojih uredniških
konceptih in vsakdanjem pisanju
zavzemajo za enaka načela kot
sredstva javnega obveščanja, ki
pokrivajo večja območja. Časopi-
si, radijske in televizijske postaje
se v osnovi ne razlikujejo po
nakladah, poslušanosti in gledano-
sti. Razlikujejo in razhajajo se
predvsem po poteh, katere ubira-
jo.
Naše novinarstvo, tisk, radio in
televizija gredo po skupni poti, ki
pelje k svobodnemu,
samoupravnemu, kulturnemu
človeku, ki si sam kroji usodo.
Vendar takšna ubranost našega
novinarstva ne pomeni uniformira-
nosti. Tudi na tem področju novi-
narstvo deli usodo vse družbe. Na-
ša družba pa ni družba uniform,
marveč vsak dan bolj svobodno
izraženih. samoupravnih interesov.
Ti pa so si pogosto navzkriž, a ne le
med seboj. V nenehnem spopadu
so z birokratizmom in z vsemi dru-
gimi družbenimi odnosi, ki niso
skladni s socialističnim samouprav-
ljanjem.
Takšne razmere in takšni odnosi
pač niso preprosta naloga za
novinarstvo, za poslanstvo tiska,
radia in televizije. O tem govorijo
tudi dokumenti VIII. kongresa
ZKS in XI. kongresa ZKJ. Veliki
časi so to, ko iz korenin
spreminjamo družbene odnose in
svojo zavest. Terjajo pa zato od
novinarstva veliko znanja, idejne-
ga, družbenega in poklicnega
znanja ter trdne zavesti.
Se posebej je to očitno pri
novinarstvu v časniku in radijskem
programu, ki se osredotočata na
dogajanja v posameznih občinah.
Takšno novinarstvo še zlasti ne
more niti za hip ubežati v leporečje
in varno ponavljanje znanih
resnic. Vsak dan stoji sredi
dogajanj, v navzkrižju
samoupravnih interesov, vsak dan
se mora znajti v razhajanjih in
usklajevanjih, v konkretnih
konfliktih in protislovjih. Zato pa
je lahko zares delovno uspešen le
novinar, ki tvorno deluje kot
družbenopolitični delavec, ki
sodeluje pri oblikovanju idejno-
politične usmeritve za usklajevanje
interesov, enotne podlage za
samoupravno določanje skupnih
ciljev, ki razkriva vse samoupravne
interese, tudi med seboj različne
in jih pomaga povezovati v skup-
ne. Lepo, a težavno poslanstvo je
to, še zlasti težavno, ko se novinar
znajde na konkretnih tleh. Lokal-
na glasila pa so kar se da na
konkretnih tleh. Ne morejo ubeža-
ti vsaj raznoterosti problemov in
konkretnih nalog. Zato pa lahko,
če sta uspešna, resnično veliko
pomagata k družbenemu napred-
ku.
Razvoj političnega sistema
socialističnega samoupravljanja
odpira tudi lokalnim glasilom
povsem nove poti, jim nalaga
novih dolžnosti. Tako temeljne
samoupravne organizacije in
skupnosti kot občine dobivajo z
uveljavljanjem demokratičnega
pluralizma samoupravnih interesov
in z razvojem delegatskega sistema
čedalje več možnosti, da tudi v šir-
ših okvirih, v republiki in
federaciji, a tudi z neposrednim
udejstvovanjem čez meje domovi-
ne, uresničujejo svoje interese.
Vendar to ni zgolj možnost in
pravica, to je tudi velika odgovor-
nost.
Nihče ne more živeti sam,
vsakdo je del celote, pri nas
soodločujoči del celote. Vsakdo
nekaj daje tej celoti, vsakdo od nje
nekaj dobiva, če ne danes in takoj
potem zanesljivo jutri, če smo
zares demokratično, z znanjem in
vedenjem o skupnih ciljih
usklajevali svoje interese. Zato pa
moramo poznati skupne cilje in
interese drug drugega. To terja
tudi od lokalnih sredstev veliko
odprtost, nenehno široko preverja-
nje interesov, ciljev in vrednot, ki
se oblikujejo v okviru občin. Tak-
šna družbena usklajevanja in
uresničevanje konkretnih interesov
z območja občine na vseh ravneh,
vse do federacije in tudi čez držav-
ne meje.
Jubilej, ki ga danes praznujemo
v Ptuju, je tudi kulturni dogodek.
V mislih imam predvsem dragoce-
no odločitev uredništva Tednika,
da uvede redno kulturno prilogo,
takšno, ki črpa predvsem iz doma-
če ustvarjalnosti in išče stik z
duhovnimi potrebami svojih
bralcev. Morda bo kdo rekel,
imamo še višjo, bolj izpiljeno
kuhuro, čemu tedaj slaviti kultur-
no prilogo lokalnega glasila. A
mnogo razlogov je za to. Predv-
sem pa temeljno poslanstvo kultu-
re, da pomaga človeku pri
spoznavanju sebe kot družbenega
bitja in da mu je vodilo pri
spreminjanju življenja in odnosov.
To pa zmore le kultura, ki je
človeku blizu. A če mu je en del
kuhure blizu, mu bo kmalu tudi
tisti, najvišji, ki se sam po sebi zdi
nedosegljiv. Samo bogastvo duha
ali samo vsakdanjost, ki sta v
sodobnem življenju vse prepogosto
ločena, odtujujeta človeka. Sele
povezana mu dajeta svobodo. In
Tednik tako ravna in k temu teži.
Zato opravlja skupaj z radijsko
postajo dragoceno poslanstvo, ki
še posebej utemeljuje njun obstoj
in jima daje prihodnost.
Zato naj tudi v imenu Društva
novinarjev izrečem naše skupno in
svoje osebno spoštovanje vsem, ki
sodelujete pri nastajanju Tednika
in radijskega programa in
kakorkoli vplivate na njuno
vsebino in razvoj.
Čestitam vam ob jubileju in vam
hkrati želim, da bi bilo vaSe delo
kar se da ustvarjalno. Da bi vsak
dan več prispevalo k razvoju
samoupravne socialistične
družbe."
Božo Kovač: „Lokalaa glasila so
na konkretnih tleh..."
Foto: M. Ozmec
Na osrednji proslavi ob 30-letnici izhajanja
Tednika in 15-letnici delovanja Radia Ptuj, so
bila podeljena tudi posebna priznanja ZLATA
JUBILEJNA ZNACKA RADIO-TEDNIKA
PTUJ Z LISTINO. Prejeli so jo za dolgo-
letno sodelovanje in ha posebne zasluge na
področju samoupravnega obveščanja in
osveščanja občanov v obdobju 1948 — 1978,
bodisi da so bili redno zaposleni pri enem ali
drugem sredstvu obveščanja, zunanji sodelavci
ali še danes aktivno delujejo v skupnem zavodu.
Priznanja so prejeli:
Nekdanji redni sodelavci: Franjo Rebernak,
Jože Vrabl, Anton Bauman, Janez Petrovič,
JožeSlodnjak, Roman Zavec, Peter Potočnik,
Danilo Utenkar, Bogomir Hmelina, Jože
Rakuša, Franci Golob in Nataša Belšak.
Zunanji aktivni sodelavci: Branko Gorjup,
Franc Tetičkovič, Ivan Rau, Stane Kanduč,
Jože Friedl, Feliks Bagar, Silvo Matelič, Franc
Zadravec, Boštjan Pire , Božo Kovač, Vida
Vidovič. Herman Skrinjar, Mišo Koltak, Irma
Pirš, France Meško, Vida Roje, Tončka Saga-
din-Zenka, Iva Cečeva, Maks Beloglavec,
Viktor Horvat, Milan Zupane, Jože Strafela,
dr. Franjo Brumen, Dominik Glušič, Alojz
Cestnik, Stanko Kosi, Franc Kozel, Nada
Topolovec, Drago Rizman, Franček Holc in
Tone Kmetec z ansamblom ter France Milavec.
Ciril Jurkovič, Veronika Ilovšek, Lojzka
Podlesnik, Martina Kampl, Nevenka
Dobljekar, Majda Gajzer, Martin Ozmec,
Zdenko Kodrič, Ludvik Kotar in Franc
Letonja ter Erika Zupančič.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
31. avgust 1978- TEDNIK
V korak S Časom
Začetki poslovanja trgovskega podjetja
Merkur Ptuj segajo v leto 1954. Delovna
organizacija se je razvila iz takratne
Veleblagovnice v Murkovi ul. v kateri je
bilo zaposlenih 15 delavcev.
Iz teh skromnih okvirov z eno
prodajalno se je trgovska delovna
organizacija Merkur Ptuj razvila v delov-
no organizacijo, v kateri je zaposlenih 160
delavcev in učencev v gospodarstvu, s
planiranim celotnim prihodkom 180
milijonov din v letu 1978.
V	svojem razvoju se je delovna
organizacija usmerila v neprehrambeno
stroko in temu primerno specializirala
svoje prodajalne, ves čas pa posvečala
skrb pravilni in strokovni vzgoji kadrov.
Posebna pozornost je posvečena
neposrednemu stiku s potrošniki v
najrazličnejših oblikah, še vedno pa se
iščejo nove poti vplivanja potrošnikov na
izbiro blaga.
V	letu 1977 so se delavci v tej delovni
organizaciji odločili za združitev dela in
sredstev z delavci v SOZD Emona. Na ta
način bo omogočen še hitrejši razvoj ter še
kvalitetnejše zadovoljevanje potrošnika.
Vzporedno s poslovno politiko je TP
Merkur posvečalo posebno pozornost
razvoju samoupravnih odnosov in socialni
varnosti delavcev. Vse to se tudi odraža v
rezultatih poslovanja, ki so zelo ugodni in
v velikem zaupanju kupcev, ki se radi
vračajo v prodajalne TP Merkur.
Vsi se zavedamo, da je nakup pohištva
sorazmerno velika naložba, tako finančno,
kakor tudi časovno. Prav zaradi tega
moramo pri takšnem nakupu nuditi kupcu
nekaj več — kvalitetno strežbo, strokovno
svetovanje, montažo, prevoz ipd. Da bi
kupec imel večji pregled, prijeten ambient
pri nakupu in seveda, da bi se lažje
odločal je trgovsko podjetje Merkur
renoviralo prodajalno pohištva,, Oprema"
in na sodoben in praktičen način prikazalo
razne kombinacije razvrstitve notranje
opreme.
Zraven razstavnega prostora v sami
prodajalni pa razstavlja še na 500 kv. m v
prostorih prodajnega skladišča na
Rogozniški cesti {Vegova ulica), za zares
veliko izbiro pa je preskrbljeno še z 2000
kv. m skladiščnih prostorov. Zraven redno
razstavljenih elementov pa organizirajo še
razstave notranje opreme, v skladu z
notranjo razporeditvijo stanovanj, ki se
gradijo na Ziherlovi ploščadi. Na ta način
se lahko novi stanovalec že pred vselitvijo
odloči za pohištvo, ki mu najbolj ustreza,
tako da ni potrebno čakati na dobavo
pohištva ali pa se v časovni stiski odloči za
nakup s katerim pozneje ni zadovoljen.
Redne razstave organizirajo tudi za
ostale prostore z raznimi kombinacijami
ter najustreznejšo razporeditvijo.
Velika prednost pri obisku v prodajalni
Oprema pa je v tem, da kupec pri
odločitvi ni osamljen, saj mu je z nasveti
stalno na razpolago svetovalec za notranjo
opremo stanovanj, ki s strokovnim nasve-
tom pomaga k odločitvi in svetuje k
najracionalnejši in estetski izrabi prostora,
kar je izrednega pomena za prijetno
počutje v stanovanju. Svetovalcu pa lahko
zaupate tudi celotno ureditev stanovanja
od skice razporeditve elementov, barve,
razsvetljave do talnih oblog ter druge
opreme, ki jo potrebujemo za prijetno
bivanje.
Ko ste se odločili za nakup, vam
dostavijo blago brezplačno v vaš dom. V
prodajalni imajo organizirano tudi
montažno službo, ki zahtevnejše sestavlji-
ve programe, oz. programe, kjer že
proizvajalec nudi montažo, sestavi
brezplačno. Na vašo željo pa nudijo tudi
montažo vsega kupljenega pohištva.
To so usluge, ki so v času, stalnega
pomanjkanja časa precejšnjega pomena,
saj nas razbremenijo nepotrebnih poti, čas
pa lahko izrabimo za druge koristne
namene.
Z še boljšo organiziranostjo, s
sporazumom o maloprodajnih cenah, z
izboljšanimi uslugami upajo v TP Merkur,
da bo doseženo to, kar je osnovni namen
trgovine: ponuditi kupcu na primeren
način kvalitetno blago s strokovnim
nasvetom ter ga razbremeniti nepotrebnih
poti in izgube časa.
Že navedene oblike prodaje {razstave,
strokovno svetovanje, dostava, montaža)
so bile med potrošniki izredno dobro
sprejete. Predlagamo vam, da se sami
prepričate o veliki izbiri blaga, strokov-
nem svetovanju ter pred nakupom obiščete
prodajalno pohištva ,,Oprema", kjer vas
bodo veseli ter poskušali ustreči vašim
željam.
Prepričani smo, da vam ne bo žal!
Seveda pa spada v opremo stanovanja
še marsikaj drugega, kot na primer
preproge, razne talne obloge {itisoni,
tapisoni) in seveda zavese, ki dajejo vsake-
mu domu poseben pečat. V ta namen obi-
ščite Tekstilno hišo Merkur v Murkovi
ulici, kjer so s temi izdelki izredno bogato
založeni in kjer boste lahko zares izbrali
nekaj posebnega za vsak prostor.
Bogato izbiro gospodinjskih aparatov,
grelnih teles, televizorjev, tako belo-črnih
kot barvnih, akustičnih aparatov ter
svetlobnih teles vam bodo ponudili v
prodajalni Tehnika, kjer vas pričakuje
prijazen in strokoven kolektiv.
Vabimo vas tudi, da obiščete prodajal-
ne Volan, Jasmin, Biserka, Zvezda, Dom
in Ideal, kjer vam bodo ponudili vse od
prevoznih sredstev, rezervnih delov,
konfekcije, kozmetike, galanterije, krista-
la, porcelana — skratka ustregli vam bodo
z vsem, kar potrebujete za vaš dom ali za
vašo družino.
Prepričani smo, da smo vam s tem
zapisom ustregli, saj na ta način še bolje
spoznavate delavce nega izmed kolektivov,
s katerim se pogosto srečujete, s kolekti-
vom, ki posveča mnogo pozornosti kupcu
in je vesel vsake sugestije oziroma
predloga, tako pri nabavi blaga kot pri še
boljši organiziranosti prodaje.
Vabimo vas, da se o tem sami
prepričate z obiskom prodajaln EMONA
MERKUR iz Ptuja.
Bogato oprem^ena prodajalna Tehnika
Spalnica — detajl iz razstave
Dnevna soba, razstavljena v prod^alni Oprema
Kuhinja Dalija
Kuhinja Orhideja P
Kombinacga — dnevna soba — spalnica, primerna predvsem
enosobna stanovanja
TEDNIK -31. avgust 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Bogastvo ljudske ustvarjalnosti odseva iz razstave domačih opravil
Čeprav smo o nedavni otvoritvi stalne etnološke zbirke z naslovom
jAASKE in OPRA vila, kije dobila svoje mesto v nekdanji grajski ti t niči
na ptujskem gradu, ie obširneje pisali — naj danes posredujemo našim
bralcem še besede, ki jih je na tej slovesnosti izrekel prof . dr. Niko KU-
RET, znanstveni svetnik pri inštitutu za slovensko narodopisje SAZU v
Ljubljani:
,,Za narodopisce, pravilneje: za
vsakega kulturnega Slovenca je do-
godek h kateremu smo se danes
zbrali — izjemnega, da ne rečem
zgodovinskega pomena. Ceniti ga
vedo po svoje muzealci iz drugih
krajev Slovenije, kjer se narodopi-
sne zbirke stiskajo večidel v tesnih
prostorih ali pa se žal morajo skri-
vati v depojih, ker zanje drugod
prostora ni.
Ptuj, ki slavi po kulturnem svetu
kot arheološka zakladnica najdb iz
rimskega PETOVlA, ima sedaj še
to srečo, da je za svojo narodopi-
sno zbirko pridobil vso stavbo te
velikanske žitnice iz konca 17.
stoletja s 5200 kvadratnimi metri
razstavnega prostora. Doslej je
skupaj z vinarsko zbirko že
urejenega 3500 kvadratnih metrov
razstavnega prostora. Tako mogo-
čnega poslopja in tolikšne uporab-
ne površine ne nudi narodopisju
noben kraj v Sloveniji. Zato mora-
mo Ptuju in njegovim muzejskim
delavcem k tej pridobitvi iskreno
čestitati. Ob tem pa tudi ne more-
mo in ne smemo mimo nesebičnega
prizadevanja in osebnih žrtev rav-
nateljice dr. Štefke Cobljeve, ki je
to velikansko stavbo, za katere sa-
nacijo gre zasluga prejšnjemu rav-
natelju Jožetu Curku, usposobila
in z izredno spretnostjo uredila
prostore gospodarno in domisebio
tako, da je Slovenija po njenem
prizadevanju pridobila edinstven
muzejski objekt, ki bo ves na voljo
za dragocene narodopisne zbirke.
Današnji dan je zato praznik slo-
venskih muzejskih delavcev, prav
posebej pa še praznik slovenskih
narodopiscev.
Realizatorko zbirke dr. Cobljevo
je kot domačinko vodila upraviče-
na želja, da najprej predstavi ljud-
sko življenje ptujskega okoliša —
Ptujskega polja in Haloz. Zanj pa
vemo, kako bogato je bilo v pretek-
losti in kolikšno nepopravljivo ško-
do bi utrpeli, če bi utonilo v poza-
bo. Tu se spomnim besed vašega
slavnega domačina, svetovno zna-
nega narodopisca in slavista, veli-
kega Slovenca Matije Murka:
,,Človeka, ki ni barbar, bo vedno
zanimalo, kako so živeli njegovi
predniki."
Mislim, da je imela avtorica se-
danje postavitve prvega dela naro-
dopisne zbirke srečno roko — še
več, ubrala je zelo izvirno pot. Na-
rodopisci v Sloveniji se že leta in
leta ubadamo s problemom skanse-
na — muzeja na prostem. Edini po-
izkus v Skofji Loki smo nedavno
tega zapravili. Dr. Cobljeva se je
približala našim željam po svoje.
Postavila je pred nas del prave vasi
s Ptujskega polja s stavbami, opra-
vo in neštetim drobnim inventar-
jem a tudi z vsem razgibanim življe-
njem v njej, na najbolj veseli dan v
letu — na pustni torek. Kar objame
naš pogled, je tisto, kar je
umetnostni zgodovinar Rudolf Ber-
liner — sicer v drugi zvezi — po-
imenoval ,,Prozen theater" zmrz-
njeno gledališče. Mislimo si, da je
vse življenje, ki ga vidimo pred se-
boj v hipu zmrznilo, obmirovalo, a
se bo naslednji hip lahko odtajalo
in oživelo ter nas preplavilo s svojo
skrito elementarno silo. Zamisel ta-
ke postavitve v takem obsegu in ta-
kem okviru je gotovo svojevrstna
in vredna pozornosti.
V izredno skrbno postavljenem
okviru vaškega okolja je zajet naj-
bolj vitalni utrip teh vasi — nastop
korantov in njihovega spremstva.
Bogastvo ljudske ustvarjalnosti od-
seva iz razstave domačih opravil
kot je v takem obsegu še nismo vi-
deli.
Zitnica pa je velika in gostoljub-
na, želi sprejeti vase nekaj sloven-
ske kulturne dediščine še iz drugih
naših pokrajin. Ta misel nas je ob-
šla že pred 20 leti, ko smo ob občas-
nih obiskih ogledovali razpadajočo
stavbo. Kdo bi takrat drznil upati,
da bo ta misel nekoč uresničljiva.
Bilo je to v tistih časih, ko je dobil
naš inštitut za slovensko narodopi-
sje povabilo in prošnjo iz Belgije,
da bi prispeval slovenske eksponate
za snujoči se mednarodni muzej
mask v belgijskem mestu Bincheu,
ki slovi po svojevrstnih maskah
mestno ukrojenih ,,Gilles". Bodi s
priznanjem povedano, da tedanji
sklad za pospeševanje kulturne de-
javnosti pri republiškem sekretaria-
tu SRS za kulturo in prosveto pri
podpori ni skoparil. Z dodeljenimi
sredstvi je inštitut do julija 1%5
zbral in odkupil, deloma na novo
naročil, po tem pa skupno odposlal
74 eksponatov — mask in njihovih
rekvizitov iz vseh koncev Slovenije.
Ker pa drugod ravno tako ne gre
vse gladko, kakor bi mislili, so mi-
nevala leta do dokončne adaptacije
starega samostana v Bincheu, ki je
bil namenjen mednarodnemu
muzeju karnevala in mask — Mu-
see international du Car naval et du
Masque. Muzej so odprli šele čez
deset let, danes prihajajo vanj
množice ljudi, ki želijo spoznati
maske cele Evrope pa tudi iz drugih
kontinentov. Bogastvo slovenskih
mask je danes v daljnem Bincheu
razstavljeno v popolnosti, ki je do-
ma sploh še ne poznamo.
Ko smo zbirali eksponate za mu-
zej v Bincheu, smo se zavedali, da
bi jih morali zbirati za zbirko na
slovenskih tleh, če bi jo imeli kam
dostojno postaviti. Razstava slo-
venskih mask v Slovenskem etno-
grafskem muzeju v Ljubljani je iz-
ginila v depojih.
Ko se je v Ptuju leta 1966 formi-
ralo društvo za folklorne prireditve
smo takoj pomislili na Ptuj kot na
pedestinirano mesto osrednjega
muzeja slovenskih mask. V teda-
njem kustusu ptujskega muzeja Vi-
tomilu Belaju smo našli somišljeni-
ka. Njemu dolgujemo elaborat o
tej zamisli, ki jo je navezal na ob-
novo žitnice, elaborat — je ležal de-
set let v predalu, njegova misel pa
ni ugasnila.
Danes je žitnica nared. Sprejela
je nove zbirke, ponuja pa še obilo
prostora. Danes se zdi, je napočil
čas, da začnemo misliti na uresniče-
vanje stare zamisli. V imenu sekcije
za ljudske šege in igre v Inštitutu za
slovensko narodopisje pri Sloven-
ski akademiji znanosti in umetnosti
— formalno predlagam Pokrajin-
skemu muzeju, ptujskim lokalnim
in slovenskim republiškim foru-
mom, da se odločijo za ustanovitev
OSREDNJE ZBIRKE SLOVEN-
SKIH MASK v sklopu ptujskega
Pokrajinskega muzeja s sedežem v
teh čudovitih in obnovljenih pros-
torih.
Kmalu bo četrt stoletja odkar se
strokovno ukvarjamo tudi z razi-
skovanjem mask. Z anketami in te-
oretskim delom smo zbrali obilje
podatkov in gradiva, potrdili —
ugotovili in raziskali krajinske tipe
naših mask na primer blumarje iz
Beneške Slovenije, pustove iz Drež-
nice nad Kobaridom, laufarje iz
Cerknega, škoromate iz Brkinov,
zvončarje iz Jelšan, maškare iz Do-
brepolj, košuto s Kozjanskega, ko-
rante in njihovo spremstvo s Ptuj-
skega polja in Haloz, šimla in šimlo
iz Ziljske doline in Podjune, ma-
klavšte iz Porabja, poleg tega pa še
manjše, lokalno značilne tipe npr.
šelmo iz Kostanjevice ali kamelico
iz Suhe Krajine. Brez pretiravanj in
samohvale smem trditi, da doslej
nobeden narod v Evropi ni v tolik-
šni meri raziskal svojih mask kakor
Slovenci. O tem bo pričala, tako
upam, reprezentativna dokumen-
tarna publikacija, ki jo pripravlja
inštitut za prihodnje leto.
Bogato gradivo, ki smo ga mogli
evidentirati, se ponuja, da z njim v
javni zbirki pokažemo domači in
tuji javnosti bogastvo slovenskih
mask o katerih so tujci dejali, da
predstavljajo ,,Evropo v ma-
lem"."
Zelja in upanje je, da bodo bese-
de prof. dr. Nika Kureta naletele na
plodna tla in da bomo v Ptuju in v
Sloveniji resnično storili vse, da
bomo realizirali zamisel za osred-
njo zbirko slovenskih mask.
mš
Prof. dr. Niko Kuret: „2itnk;a je velika in gostoljubna in želi sprejeti nekaj
slovenske kulturne dediščine . .."	Foto: S. Kosi
Večkrat srečamo podobne
prizore, kot jih prikazuje foto-
grafija, med haloSkimi ali
slovenskogoriškimi griči, kjer se je
zemlja marsikomu zdela tako sko-
pa, da je raje zapustil svojo
domačo hišo in se odpravil v svet.
Toda vse kaže, da tako ni le med
vinogradniškimi griči, ampak tudi
na ravnem polju. Prizor smo
namreč posneli v Jurovcih, kjer ta
hiša sameva že nekaj let in se zano
nihče več ne zmeni. Le zob časa jo
neprestano pripravlja na dokončen
propad in kdo ve, če bo prihodnjo
pomlad še imela ta delček slamnate
strehe, ali pa se bo zrušila pod težo
snežne odeje. Morda bo šele takrat
kdo poskrbel za njen ,,častni ko-
nec" in pospravil njene ostanke na
primeren kraj, da ruševine ne bodo
več vzbujale pozornosti mimoi-
dočih, kajti sedaj še nihče ni
odstranil niti hišne številke, ki se še
trdno drži na vogalu.
Res da to ni osamljen primer in
da je takšnih in podobnih še ve-
liko, toda vseeno bi morali bolje
poskrbeti tudi za takšne hiše, ne
pa, da jih pustimo na milost in
nemilost, saj so še pred nedavnim
v njih prebivali ljudje. Starejši so
najbrž že umrli, mlajši pa se za
svoj nekdanji dom ne brigajo več,
kajti v mestu je lepše in boljše.
BV
Jurovci Številka 9. Kdo ve, kako dolgo že na ta nastov ni prišlo nobeno
pismo.
FOTO: BV
Opozorilo uporabnikom
zdravstvenega varstva
Samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega
varstva, ki so v veljavi od 1. maja 1978, opredeljujejo tudi uporabnike,
kateri so v celoti ali delno oproščeni plačila vpeljanih prispevkov k
stroškom zdravstvenih storitev (participacija).
Zato opozarjamo tiste občane, ki so upravičeni do celotne ali delne
oprostitve plačila participacije, da si morajo do 1. septembra 1987 oskrbeti
v svojih zdravstvenih izkaznicah označbe o ustreznih oprostitvah plačila
participacije.
Med takšne občane sodijo zlasti: mladina v srednjem usmerjenem iz-
obraževanju ter redni študenti, udeleženci NOB s priznano posebno dobo
v dvojnem trajanju in drugi, ki so z njimi izenačeni, uživalci stalnih dru-
žbenih denarnih pomoči in upokojenci z varstvenim dodatkom, začasno
nezaposlene osebe, delovni invalidi z ugotovljeno najmanj 70-odstotno te-
lesno okvaro in drugi občani, ki se zaradi bolezni niso mogli usposobiti za
delo, kmeti, ki so oproščeni plačila davčnih obveznosti, in drugi občani,
katere občinska zdravstvena skupnost oprosti plačila participacije.
Vsi občani, ki po 1. septembru 1978 ne bodo imeli ustreznih oznak v
zdravstvenih izkaznicah z opredeljenim statusom upravičenca do (celotne
ali delne) oprostitve ob plačilu participacije, bodo morali plačevati odtlej
dalje vpeljane participacije, kakršne so opredeljene v listi prispevkov
uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Po 1. septembru 1978 za
oprostitev plačila participacije namreč ne zadošča več uporabnikova
izjava ali kakršnokoli drugo dokazilo, da ima posameznik status upravi-
čenca, ki je oproščen plačila participacije.
Zdravstvene skupnosti na območju podravskih občin
TEDNIKOV RAZGOVOR S FELIKSOM BAGARJEM
Ustanovili klub brigadirjev
Poročali smo ie o srečanju brigadirjev veteranov, kije bilo v soboto,
19. avgusta v brigadirskem naselju v Dornavi. Tisto popoldne so
brigadirji veterani na razgovoru med drugim sprejeli sklep, da bodo
ustanovili klub brigadirjev ptujske občine. V ta namen so ustanovili tudi
komisijo za pripravo ustanovnega sestanka kluba brigadirjev. Predsednik
te komisije je Feliks Bagar, eden najaktivnejših organizatorjev srečanj
brigadirjev veteranov. Takole je stekel razgovor z njim.
KAKO JE PRISLO DO
USTANOVITVE KLUBA
BRIGADIRJEV MDB OBCINE
PTUJ?
,,Ustanovitev kluba brigadirjev
mladinskih delovnih brigad občine
Ptuj sovpada s 30. obletnico
sodelovanja velikega števila mladih
iz nekdanjega ptujskega okraja pri
gradnji avtoceste Bratstva in
enotnosti Zagreb—Beograd ter 30.
obletnico formiranja mladinskih
delovnih čet in brigade mesta Ptuj,
ki so sodelovale pri gradnji zadru-
žnih domov v ptujskem okraju,
odstranjevanju ruševin v mestu ter
pri izvajanju številnih drugih
delovnih in političnih nalog na
terenu.
Med prvimi je bila ustanovljena
I. ptujska leteča udarna četa iz vrst
delavske mladine Ptuja, nato so
bile ustanovljene: četa mestnih
obrtnih delavnic, četa Pletarne,
četa melioracijske šole in četa
okrajnega ljudskega odbora Ptuj.
Tako je nastala Ptujska leteča
udarna mladinska delovna
brigada, ki je s svojimi petimi
četami opravljala zelo pomembno
vlogo pri gradnji zadružnih
domov, obnovi porušenih
objektov in odstranjevanju ruševin
ter drugih akcijah, kjer so najbolj
potrebovali moč pridnih mladih
rok.
Pobudniki formiranja mladin-
skih delovnih čet in brigade so bili
brigadirji, ki so sodelovali na
mladinskih delovnih akcijah:
regulacija Pesnice, Brčko—Bano-
viči in Samac—Sarajevo ter
Bratstvo in enotnosti
Zagreb—Beograd. Jedro vseh čet
in brigade so bili brigadirji, ki so
bili tudi v vseh štabih in so svoje
bogate izkušnje prenašali na
lokalne mladinske delovne akcije.
Iz tega izhaja, da smo brigadirji
že takrat čutili interes in potrebo
po organiziranih oblikah skupnega
dela brigadirjev. Veliko brigadirjev
in brigadirk je bilo vključenih v
mladinskih delovnih četah in v
brigadi ter se udeleževalo prosto-
voljnih mladinskih delovnih akcij
na celotnem območju ptujskega
okraja. Vse nedelje in prosti čas
smo preživeli na prostovoljnem
delu, krvavi žulji na rokah in šte-
vilo opravljenih prostovoljnih
delovnih ur so bili naš ponos.
Mnogi so osvojili bronasto,
srebrno ali zlato značko pri gradi-
tvi zadružnih domov. Omenim
naj, da je bilo potrebno za zlato
značko opraviti 400 delovnih ur pri
gradnji zadružnih domov.
Korenine za ustanovitev Kluba
brigadirjev MDB občine Ptuj se-
gajo torej že v leto 1948, in takrat
pričeto delovno tradicijo želimo
nadaljevati, kajti prostovoljno
delo nam mora pomeniti kot
častno dolžnost in zavest, da gra-
dimo novo družbo.samoupravnega
socializma."
kdo vse lahko postane
Član kluba brigadirjev?
,,Clan kluba brigadirjev lahko
postane vsak brigadir—brigadirka,
ki je sodeloval na lokalni, republi-
ški ali zvezni mladinski delovni
akciji, s katero koli mladinsko
delovno brigado ali četo. Vstop v
članstvo kluba brigadirjev je
prostovoljno. Članstvo kluba bri-
gadirjev je častno. Člani kluba
bodo vse naloge in dolžnosti v
klubu opravljali s prostovoljnim
delom, za dosežene uspehe pa
bodo prejemali pismena priznanja.
Za posebne uspehe in dolgoletno
delo bo klub brigadirjev ob dnevu
mladinskih delovnih brigad
podeljeval ,,Značko zaslužnega
brigadirja". Vse to bo zapisano v
pravilih kluba brigadirjev."
kakSne organe bo imel
klub brigadirjev?
,,Najvišji organ kluba bo skup-
ščina brigadirjev, ki se bo pravi-
loma sestajala vsako leto ob dnevu
mladinskih delovnih brigad, to je
1. aprila. Skupščina bo izvolila
svoj izvršilni organ, ki bo opravljal
naloge med eno in drugo skup-
ščino. Skupščina bo sprejemala
letni program dela in pravila kluba
brigadirjev."
KJE BO DELOVAL KLUB
BRIGADIRJEV?
,,Klub brigadirjev bo deloval pri
občinski konferenci ZSMS Ptuj,
njegov program dela bo sestavni
del programa občinske konference
ZSMS Ptuj."
KDAJ SE BO SESTALA PRVA
SKUPŠČINA KLUBA BRIGA-
DIRJEV?
,,Po sklepu ustanovnega
sestanka bo prva seja skupščine ob
letošnjem prazniku Dneva repu-
blike. Komisija kluba brigadirjev
pa ima nalogo, da do takrat pri-
pravi osnutka pravil iri programa
kluba brigadirjev mladinskih deJo-
vnih brigad občine Ptuj. V tem
času moramo tudi pridobiti čim
več članov tako, da bomo lahko
sprejeli akcijski program dela za
leto 1979 in pravila."
IN SE VPRAŠANJE, KJE SE
LAHKO BRIGADIRJI VPISEJO
V ČLANSTVO KLUBA BRIGA-
DIRJEV?
,,Brigadirji — brigadirke, ki že-
lijo postati člani kluba brigadirjev
se lahko vpišejo na občinski
ZSMS Ptuj, Trg MDB l/II."
KATERE BODO GLAVNE
NALOGE KLUBA BRIGA-
DIRJEV?
,,Klub brigadirjev bo razvijal
revolucionarne in delovne tradicije
mladinskih delovnih akcij ter
vzpodbujal mladi rod k prosto-
voljnemu delu. Negovali in
razvijali bomo največje vrednote
graditeljev samoupravne sociali-
stične družbe, kot so: tovarištvo,
prijateljstvo, bratstvo, in enotnost,
solidarnost, patriotizem in
ljubezen do domovine, spo-
štovanje fizičnega in umskega dela
ter druge. Vse te vrednote so glo-
boko vtkane v vse naše generacije,
zlasti pa v srca vseh, ki so kdaj
koli in kjerkoli sodelovali na
mladinskih delovnih akcijah širom
Jugoslavije. Naša stalna naloga je,
da jih nenehno razvijamo in
vcepljamo v mladi rod ter z dejanji
potrjujemo našo predanost in lju-
bezen do naše socialistične domo-
vine.'
Člani kluba brigadirjev se bomo
vsako leto vključevali v prosto-
voljne delovne akcije v občini
Ptuj. Med prvimi nalogami, ki je
pred nami, je sodelovanje pri
urejanju spominskega parka
Slovenskogoriške čete v Mostju,
kot nas to že obvezuje sklep na-
šega ustanovnega sestanka.
Načrtno bomo pristopili k zbi-
ranju in urejanju dokumentacije o
sodelovanju mladine na mladin-
skih delovnih akcijah od leta 1945
dalje. Ob dnevu mladinskih delo-
vnih brigad bomo organizirali pro-
slave ali izlete v kraje širom Jugo-
slavije, kjer so gradile ptujske
mladinske delovne brigade.
Vodili bomo skrb o vsakem
brigadirju-brigadirki, zlasti še o
starejših, zato bomo v klubu
brigadirjev kot prvo nalogo posta-
vili razvijanje tovarištva, z vsemi
tistimi vrednotami, ki smo jih
pridobili na mladinskih delovnih
akcijah, vrednotami, ki so bile
značilne v našem NOB in sociali-
stični revoluciji.
O programski usmeritvi kluba
brigadirjev bo razpravljala in skle-
pala skupščina kluba brigadirjev
ob Dnevu republike," je končal
Feliks Bagar, predsednik komisije
za pripravo ustanovnega sestanka.
—OM
Feliks Bagar v brigadirski)
uniformi.
Foto: M. Ozmec
DELAVSKA UNIVERZA
PTUJ
razpisuje
vpis v 6., 7. in 8. razred večerne osnovne šole
Pravico do vpisa imajo:
—	kandidati, ki so dopolnili 17 let starosti in
—	kandidati, ki so izpolnili 8-letno šolsko obveznost pa še
niso dopolnili 17 let starosti, a se lahko izkažejo s potrdilom
v smislu 49. člena Zakona o osnovni šoli.
Prijave sprejema delavska univerza Ptuj, Osojnikova 1, ob
vpisu pa je potrebno predložiti:
—	rojstni list
—	zadnje šolsko spričevalo
—	potrdilo v smislu 49. člena zakona o osnovni §oli (če je
kandidat mlajši od 17 let)
6 - IZ NASIH KRAJEV
31. avgust 1978- TBtoMflK
KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK
Ni vode-ni elektrike!
v krajevni skupnosti Podlehnik se že leta nazaj
pogovarjajo, kako bi rešili težave z vodo in elektriko,
saj prebivalci te manj razvite haloSke krajevne
skupnosti nimajo na voljo dovolj sredstev. O teh
dveh težavah smo se pogovarjali s predsednikom
sveta krajevne skupnosti, Maksom Kranjcem.
Naselje Dežno in del naselja Zgornje GruSkovje
sta še danes brez elektrike. TovariS Kranjc, kako in
koliko časa že teCejo prizadevanja, da bi ti dve naselji
dobili elektriko?
,,0 naselju Dežno so v elektrifikacijskem odboru
razpravljali že v letih 1964, 1965. V tistem času so za
elektrifikacijo že precej naredili, vendar je primanj-
kovalo sredstev za okrog 500 starih tisočakov.
Armirani drogovi so že stali, v vseh hišah, ki še danes
nimajo elektrike je instalacija že narejena — žal pa je
to vse zastarelo. V programu dela krajevne skupnosti
leta 1975 smo zajeli ta dva zaselka, moram pa reči,
da Zgornje GruSkovje pred tem letom ni bilo sajeto v
nobenem programu, kar se elektrifikacije tiče.
Ta problem bi morali v naši širši skupnosti resneje
obravnavati. Poglejte, otroci se učijo ob petrolejki, o
televiziji radiu, pralnem stroju ni da bi govoril — pa
Se s petrolejem so težave. Ponj morajo ljudje v Ptuj.
No, v program smo ti dve naselji zajeli, že dalj
časa pa se dogovarjamo z DES v Ptuju o izvedbi
elektrifikacije v omenjenih naseljih. Občani čutijo
potrebo po elektriki, zato so pripravljeni prispevati
sredstva in opraviti dela pri izkopu jam, pri posta-
vljanju drogov in napeljavi žice. Ze pred leti se je
sestal v Zgornjem GruSkovju odbor in že zbral sred-
stva in jih nakazal obratu v Ptuju. Ker pa Se vedno ni
bilo dovolj sredstev za izvedbo teh del, so vaSčani
dobili sredstva po nekaj mesecih nazaj. Bili so zelo
ogorčeni, saj so iz istega transformatorja, od
katerega bi naj napeljali elektriko njim, letos naredili
napeljavo v sosednjo republiko. Krajani pa so dobili
od strokovnjakov odgovor, da to ni mogoče, ko so
isto želeli sami, za svoje naselje — češ, da bo nape-
tost preslaba. Na celem območju krajevne skupnosti,
— če izvzamemo sam Podlehnik — pa prav tako
napetost niha, tako da v večernih urah ljudje ne
morejo gledati televizije. Pa so ljudje kljub temu
zadovoljni in tudi prebivalci Zgornjega Gruškovja bi
bili."
Poleg omenjenega problema je tudi Se drugi —
pitna voda. Kako je z reševanjem te težave?
,,Vodovod na Gorco smo začeli — po skupnem
dogovoru med krajevno skupnostjo in Komunalnim
podjetjem — delati sami. Mislim na izkop 3.500 m
dolgega cevovoda na najvišji vrh Gorce, to je 498
metrov višinske razlike. Ta delež bi preračunan v
denar, veljal približno 150 milijonov — če bi to delo
opravilo podjetje. Za izgradnjo bazena smo dobili
sredstva, ki so namenjena manj razvitim območjem,
saj se je pokazalo, da potrebujemo nov rezervoar.
Letos je gradbeno podjetje Drava izvedlo vsa po-
trebna dela, sedaj pa čakamo na črpalne naprave, ki
jih potrebujemo zaradi ogromne višinske razlike.
Obstajajo pa realne možnosti, da bi nastale težave
hitreje reševali.
V lanskem letu smo nadaljevali z izkopom jarka v
zaselku Zakl do Kozminc. V teh dveh naseljih bo čez
približno 14 dni skozi pipe že pritekla pitna voda.
Sicer pa je pitna voda problem cele krajevne
skupnosti, saj je v sušnem obdobju nimamo, ker
podtalnica precej pade."
To sta torej osrednja problema podlehniSke
krajevne skupnosti, ki ju skušajo krajani,
kolikor se le da — sami reševati, vendar brez pomoči
širše družbene skupnosti ne gre!
N. D.
O problemih
novega
pokopališča
Vprašanje novega pokopališča v
Ptuju, od pogrebnega ceremoniala
do financiranja investicije, so
vprašanja, ki zadevajo interese
vseh krajevnih skupnosti na
območju Ptuj^a, enako pa tudi
Rogoznice in Grajene.
O teh vprašanjih je prejšnji
torek stekla beseda tudi na
skupnem pos-vetu predsednikov
skupščin m svetov kr^evnih
skupnosti ter predsednikov krajev-
nih konferenc SZDL z območja
krajevnih skupnosti, ki im^o
skupno strokovno službo v Ptuju.
Med drugim so se dogovorili tudi
o predlogu spremembe pogreb-
nega ceremoniala, ki bi ga
pripravili m predložili zborom
skupščine občine Ptuj v sprejem.
Za "to vprašanje, enako fudi za
vzdrževanje dosedanjega mestnega
pokopališča v Ptuju so živo
zainteresirani vsi krajani.
Tone Purg ml. predstavni
Komunalnega podjetja Ptuj, je
n^odgovomejše predstavnike
ptujskih krajevnih skupnosti tudi
podrobneje seznanil s potekom
gradnje I. faze novejga pokopališča
m z obveznostmi, ki iz tega
izhajajo, saj je bUo treba najeti
kredit, ki gaje treba odplačevati.
Dogovorili so se, da bodo nove
KS, ki so sofinanciranje dokonča-
nja gradnje novega pokopališča
sprejeli v skupnem programu na
letošnjem referendumu za samo-
prispevek, plačevale v mesečnih
obrokih.
FF
Dober den. Gnes sen čista muzikalično razpohieni. Vete, dvo večeru
sen na ptuisken festivali bija no domoče okrogle viieposMa. še gnes mi
fse po vuhah brni no šumi. J a praf, lepo no luSno je blo. Muzikanti so
tak harmonike narazno vločili, ke sen misla, da do jih razčesnoli, klarineti
so fučkali, bobni ruiili, trompete tulile no se kitare jokale. Ja pa tiste
citre no gosli so se mi tudi aopadnole — diklini pa še boj. Po vsokih
nekaj viiah, sen si moga iti k šanki s haloianom vinski s haloianom dušo
privezati. Kot nacionalno zavedni Prlek sen seveda tudi prleSki vinski švic
s halotanon pomeša.
Joj, pa kak blo veselo no luštno na festivalski noči. Udje so jeli, pili
no se veselili, plesali skokali no še druge vragolije spočijali. Še mija z
mojo Mico sma si malo kosti razmigala. Pa kaj čete, čiovik si pač fčosik
more malo kaj privoščiti. Saj nemreš celo iivljeje samo motke za rep
cukati, bikov za rogle vločiti no v gorici kriiovega pota potiti. Saj vete
kak provi tisti pregovor: „Ge sta gorica no vino doma, tan še harmonika
igra." Vete, iaz sen nasploh zlo muzikalični čiovik. Če začne Mica v
kuhinji z burklami ruiiti, te ie jaz po prikleti plešen prleški tango no se
pole^ deren: ,.Mici, Mici, Micika je prleška deklina, zalubleno me fort
gledi no z burklo mi ^rozi..."
Pa pustimo festival pri miri no poglednimo kaj Je še kaj drugega
novega na toten našen puklasten sveti. V naših goricah prvi klompotci
pojejo. Žalostno je le to, da mo lehko letos v glovnem samo klompotce
obirali, grozdje pa sta nan mraz no toče obrala. Z jabolkami letos nemo
meli preglovic, saj nan je na spomlod mraz fse počvrkna. Le na višjih le-
gah si lehko črvi luknje v sodji vrtajo. V vinskih kleteh de boli žalostno
na ta vejkše svetke ha mo Se ie naprešali. Mo pač tak delali kak v
fostilnah: Dragi Vincek, v imenu slabe letine, mo te malo z vodo j krstili,
? več mo te spili no se veselili... "
Ja. te pa srečno no dobro se jemlite.
Vaš Lujzek
Obnavljajo zunanjost
šole
Obnovitvena dela v osnovni šoli na Ptujski gori potekajo že nekaj
let, saj šola od zgraditve leta 1900 do sedaj Se ni bila deležna nobenih
večjih popravil. V preteklem letu so poskrbeli za notranjo ureditev vseh
prostorov in opremo, ter v celoti zamenjali ostrešje. Letos, v drugi polo-
vici avgusta pa je TOZD ,,Drava", ki je izvajalec del, začela z
obnavljanjem zunanjosti šole. Načrtovana dela bodo po predračunu
veljala 459.083,30 dinarjev, sredstva pa je poleg izobraževalne skupnosti
občine Ptuj zagotovila tudi KS Ptujska gora iz krajevn^a samo-
N^ipreJ Je bik) treba odstanM debeli sloj starega ometa.
FOTO: B. VODUŠEK
prispevka, nekaj sredstev, ki so ostala še od lanskih obnovitvenih del, pa
je namensko za obnovitev zunanjosti prihranila osnovna šola.
Predvidevajo, da bodo z večino del končali že do jutri, ko se bodo
prvič odprla šolska vrata, tako da z nadaljnjim urejanjem ne bodo
bistveno motUi pouka. V naslednjih počitnicah ni bi bilo potrebno
obnoviti še stopnišče, zgraditi plinsko postajo za kuhinjo, obnoviti zu-
nanjost in opraviti Se nekaj ostalih del, vendar za to sedaj Se ni zago-
tovljenih sredstev.
S celotno obnovitvijo osnovne šole bodo pogoji za podaljšano bi-
vanje otrok še izboljšani, vendar bo kljub temu Se manjkalo igrišče in
telovadnica. Tudi za to si v 0§ Ptujska gora prizadevajo, vendar
trenutno še ni možnosti za izdelavo podrobnejšega načrta teh objektov.
B. VODUŠEK
Tudi Drstelja in Placar
Ze zadnjič smo poročali o
pobudi krajanov Ločkega vrha za
zgraditev transformatorske
postaje. Dodati moramo, da tudi
krajani naselja Drstelja in Placar
ne bodo stali križem rok.
Na zborih občanov, ki sta bila
19. in 20. avgusta so se dogovorili
o skupni akciji za zgraditev treh
transformatorskih postaj in sicer:
TP Placar, locirana na zemljišču
Štefke Zoreč, Placar 42, TP
Drstelja, locirana pri Cirilu Zu-
ranu, Drstelja 32 in TP III., ki bi
bila locirana pri Valentinu Knezu,
Drstelja 14. Daljnovod za vse tri
omenjene TP bi potegnili iz Pla-
carja. V modernizacijo omrežja
bodo zajeti tudi deli vasi Grajen-
ščak in Mestni vrh, ki spadata v
KS Grajena.
Celotno akcijo gradnje TP in
posodobitve omrežja je prevzela
KS Destrnik. Občani so se enotno
dogovorili, da bodo plačali popre-
čne po gospodinjstvu 3.750 dina-
rjev na 8 mesečni odplačilni rok.
Zraven tega bodo prispevali po-
trebno število drogov in opravili
prostovoljno vsa nekvalificirana
dela. Da bi zbrali potrebna finan-
čna sredstva, bodo na referen-
dumu izglasovali samoprispevek,
ki bi ga uvedli za čas od 1. oktobra
1978 do 30. aprila 1979, mesečni
obrok na gospodinjstvo pa bi
znašal 535,70 din.
Na zborih občanov so soglasno
tudi sklenili, da so prispevke v
enaki višini dolžni prispevati tudi
tisti, ki na omenjenem območju
gradijo stanovanjske zgradbe ali
počitniške hišice in nimajo stal-
nega bivališča na tem območju. Ce
v akciji samoprispevka ne bodo
sodelovali, se v določenem roku ne
bodo smeli priključiti na nizko
napetostno električno omrežje, oz.
se bodo lahko priključili šele ta-
krat, ko bodo poravnali svojo
obvezncsi do krajevne skupnosti.
Anton Kovačec
Ob tem kolesu preždi Nada Sirec marsikateri zimski večer.
Pozimi je najlažje, ker se vosek hitreje strdi.
Foto: M. Ozmec
Sveče takšne in drugačne, vse ročno delane in okrašene z
omamenti - le del iz bogate zbirice svečarstva Širec.
Foto: M. Ozmec
V seriji člankov pod skupnim
naslovom Obrti, ki izumirajo, smo
tokrat obiskali svečarsko delav-
nico Nade Širec v Vošnjakovi ulici
v Ptuju. Namesto gospodarice nas
je pri vhodu pričak^ velik črn
pes, tako da smo morali počakati
kar pri vratih. No, kmalu je bilo
od znotraj slišati: ,,Tobi, pridi
sem .. ." in že je pri vhodu stala
prijazna ženska, visoke postave in
nasmejanega obraza, ki nas je
vljudno povabila naprej.
Takoj po vstopu v delavnico je
pritegnilo našo pozornost večje
kolo, na navpiščni osi. Nada Širec
je o tem začela takole
pripovedovati:
„Veste v moji delavnici je pač še
vse bolj primitivno. Tako zahteva
posel, če hočem narediti v redu
sveče je tak način po mojem
naj boj originalen. Po tem
postopku so izdelovali sveče že
stari Slovani, na kolo mislim.
Najprej na kolo obesim okrog in
okrog stenje. Spodaj je kotel, ki ga
grejem in v njem stalim vosek ali
parafin, kaj pač delam. Potem pa
enostavno s tole zajemalko
nalivam vosek ročno na vs^ stenj.
Kar ne ostane na njem pade nazaj
v kotel in se spet uporabi. V kotlu
je zmeraj ista temperatura, ravno
dovolj, da je vosek tekoč. No
takšne vlite sveče so najprej zgoraj
bolj ozke, spodaj pa širše, kar je
logično. Potem jih po eno
vzamem dol in jih na mizi ročno
izoblikujem za tem pa jih
ponovno obesim na kolo."
Takšne so potem gotove sveče?
„No, sveče so sicer že gotove, le
narezati jih je še treba, to je pa
odvisno od tega kakšne najbolj
rabim. Včasih je več krajših in
debelejših, spet je drugič več
daljših. V glavnem pa vse delam
sama na roko."
Strojev potem takem sploh
nimate v delavnici?
„Ja, imam še celo tole dokaj
primitivno napravo, ki bi ji nekdo
lahko rekel stroj. Vse je boj
ročno. Vosek moiam vliti v
kalupe na šter.j, potem stisnem in
vzamem ven. Pozneje po žeji
zrežem na kose. Malo lage je že
kot na kolo. ni toliko „matranja."
„ Vosek na stenj nalivam..."
Kako pa potem delate na sveče
razne omamente m barve?
„Kako bi neki, vse na roko,
kako pa mislite. Je težko, pa
mirno roko moraš imeti in
potrpljenje. Veliko dela je s tem,
pa še kar gre, se navadiš."
Koliko sveč pa naredite takole
čez leto?
„Ja, delam največ poziiin.
Takrat se vosek n^boj trdi in je
pač najlažje delati. Poleti sveč
^loh ne morem delati. Poglejte,
ce malo boli posje sonce je vosek
takoj mehek. Se prijeti ga ne
moreš trdno."
Kaj pa cene, ste dragi?
„Ne bi rekla. Te tamale so po 2
din, ta večje za slovesne
priložnosti pa tudi po 150."
Kaj pa kupci, ste zadovoljni z
njimi?
„Ptujčani so že v redu ljudje, mi
na tržnici se boj med sabo ne
razumemo. Vsak bi rad bil prvi in
vsak bi rad imel boj še."
Ves čas govoriva o vaši obrti, pa
zares vse sami delate?
„Sama, kako pa, kdo mi bo pa
pomagal. Tako je naj boj še,
nimam z nobenim kakršnihkoli
problemov. Delam, kolikor mo-
rem in prodajam kolikor rabim.
Od nikogar nisem odvisna."
Kaj pa za naprej, imate
naslednika za svojo obrt?
„Ne pa niti ne bi hotela da bi
kdo to se delal. Preveč dela je, ves
čas si zaseden pa še ne prodaš
veliko."
Tako veijetno tudi svečarstvu
bije zadnja ura, vse bolj se
uveljavljajo industrjski izdelki, ki
so tudi boj ekonomični. Cez leta
lahko pričakujemo, da si bomo
ročno izdelane sveče, okrašene z
omamenti lahko ogledali le še v
etnografskem muzeju.
M. Ozmec
Iz traktorja še k družbenopolitičnemu
delu
Krajevna skupnost Laporje je
ena od treh nerazvitih KS na
območju občine Slov. Bistrica.
Njena osnovna usmeritev je vedno
kmetijska proizvodnja, čeprav si Se
posebno zadnje obdobje z vso
vnemo prizadevajo pritegniti v
svoj kraj tudi enega od industrij-
skih proizvajalcev, ki bi bil pri-
pravljen na območju te krajevne
skupnosti investirati v industrijski
obrat. Dosedanje izkušnje kažejo,
da brez uresničevanja želja po
industrijskem obratu v tej krajevni
skupnosti ne morejo upati na
hitrejšo pot iz nerazvitosti.
O tem je pred nedavnim sprego-
voril tudi predsednik sveta kraje-
vne skupnosti Laporje, kmetovalec
Jože Kaukler, ko je ocenjeval
trenutno stanje gospodarskega
razvoja KS.
Kadrovske težave s katerimi se
srečujejo v KS Laporje niso
nikakršna posebnost, če povemo,
da je večina prebivalstva vezano na
kmečko proizvodnjo, ki zahteva
,,celega" človeka. Tistih nekaj
prebivalcev, ki so zaposleni pa
imajo do delovnega mesta in nazaj
dolgo pot, najbližji do Slov.
Bistrice, drugi v Slovenske Konjice
in Maribor. Časa ^a družbeno
politično delo ostaja tako manj
kot bi si to mnogi želeli.
Tudi Jože Kaukler je sklenil
prevzeti nalogo predsednika sveta
KS Laporje le začasno. Bilo je to
leta 1977, ko je kadrovska proble-
matika zopet stopila v ospredje.
Kljub temu, da je kmetovalec,
končal je kmetijsko šolo v Šentju-
rju, mu delo v družbenopolitičnih
sredinah ni novost, saj se je z njo
srečeval že kot mladinec in v času
šolanja v Šentjurju. Naloge KS
danes pa so zelo zahtevne in odgo-
vorne, zato mnogokrat trpi tudi
kmetijska plat njegovega
gospodarstva, saj se ukvarja z
živinorejo in vinogradništvom. Z
znanjem iz šole si je doslej uspo-
sobil kar sedem hektarjev površin
za obdelovanje. Ker je doma ostal
sam, je vso proizvodnjo mehani-
ziral, vendar tudi takšna obdelava
zahteva veliko časa.
Za prosti čas že dolgo ne ve, saj
vsak trenutek, ko delo na njivah
ali v hlevu „počiva", usmeri svojo
aktivnost na družbenopolitično
področje. V skrb, kako bi v KS
Laporje razvili tudi kakšen indu-
strijski obrat pa za gradnjo vodo-
voda je potrebno poskrbeti,
neurejene ostajajo še nekatere
ceste, številne pa so tudi naloge, ki
jim jih nalagajo družbenopolitične
aktivnosti.
Besedilo in posnetek: Viktor
Horvat
Jože Kaukler, pred.sednik sveta KS
Laporje in uspeSen kmetovalec.
TEDNIK -31. avgust 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
PRUZBENI dogovor o varovanju in PRENOVI zgodovin-
SKEGA JEDRA TER o upravljanju in financiranju ar-
heoloških izkopavanj in raziskovanj na spomeniš-
kem območju OBCINE ptuj
Ptuj - Staro
mesto
Ptuj s svojo ožjo okolico je eno od redkih območij, ki ima tako ob-
sežen prostorski kompleks, spomeniSko zaščiten, da zahteva vsak poseg v
prostor izredno velika finančna sredstva. To pomeni za naše manj razvito
območje finančne in časovne zapreke, ki jih ptujska občina ne zmore. Res
je, da kultumo-zgodovinska dediščina slehernega dela geografskega
prostora mora biti interesu naroda in vse družbe, ki na tem prostoru živi;
zato mora biti tudi vsa slovenska družbena skupnost pripravljena prispe-
vati enak delež sredstev, ki so potrebna za zaščito, vzdrževanje, odkriva-
nje in čuvanje tistih spomenikov zgodovine in kulture, ki jih ta družba z
zakonskimi predpisi določi in ščiti.
V začetku avgusta sta bila v ta namen dana v razpravo dva družbena
dogovora, s katerima želimo vzbuditi republiški, če že ne jugoslovanski
odmev. Sklenili so ju naslednji podpisniki: Zavod za spomeniško varstvo
SR Slovenije Ljubljana, Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Urbani-
stični zavod Maribor, Skupščina občine Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj,
Stanovanjska skupnost Ptuj, Komunalna skupnost Ptuj, Kulturna skup-
nost Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj in družbenopolitične organizacije
Ptuj.
Glavno vprašanje, ki bi ga želeli z dogovoroma rešiti, je, kaj bo s
starim mestnim jedrom, ki pospešeno propada. Ni dovolj, da stvari zašči-
timo, ampak je treba staro mestno jedro oživeti z vsemi funkcijami, ki so
bile včasih žive v njem. Mnoga mestna središča so danes popolnoma
mrtva. Poznamo pa števihie primere iz vzhoda in zahoda, da so pod stari-
mi fasadami zgradili nova stanovanja. Stari stanovanjski fond zagotavlja
ekonomsko vrednost (manjša vlaganja).
Vsi podpisniki družbenih dogovorov sprejmejo kot svojo dolžnost in
nalogo skrb za zaščito in prenovo zgodovinskega jedra mesta Ptuja, da bi
tako trajno očuvali in oživljali vrednote zgodovinskega jedra našega me-
sta. Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je potrebno dati zgodovinskemu
jedru novo življenje kot nedeljivo kvaliteto mestne aglomeracije. V
zgodovinsko jedro bo potrebno vsaditi nove funkcije in sanirati obstoje-
če; s tem bo jedro postalo tudi privlačno, kar pa ne pomeni, da se bomo
vrnili v neko določeno zgodovinsko obdobje z vsemi njegovimi značil-
nostmi, ampak samo rešitev sedanjega stanja, ki je kritično in ogroža ob-
stoj jedra.
Po strokovnih stališčih arheologov se za spomenike I. kategorije, ki
so predmeti posebnega pomena, štejejo območja, ki po strokovni oceni
značilno in celovito predstavljajo dediščino najstarejših kultur na Sloven-
skem in so vredni popolnega varovanja. Muzealci govore o Ptuju kot o
muzejskem mestu. Pri tem mislimo tako na obstoj bogatih muzejskih
zbirk kot na celotni urbanistični kompleks mesta, mesta z neokrnjeno ali
le neznatno ohranjeno srednjeveško zazidavo.
Ptuj je ohranil na levem bregu Drave poleg vrste monumentalnih
zgradb (gradu, cerkve, proštije, samostanov, stolpov, mestnih in meščan-
skih hiš) še celo vrsto zgodovinsko in po prirodi ustvarjenih prometnih
poti, dovoznih cest, tesnih ulic, obokanih prehodov in zaključenih trgov,
ter značilne strme srednjeveške strehe, ki sestavljajo mesto veduto. Jedro
sedanjega starega mesta izvira iz prve polovice 15. stoletja. Ptuj je hkrati
tudi edina stara naselbina, ki je ohranila v svojem jedru še prvobitno
srednjeveško zazidavo brez globjih ali sistematično izvedenih regulacijskih
posegov.
Družbena dogovora sta v javni razpravi. Kakšna bo odmevnost?
Bomo lahko rešili probleme, ki nas pestijo že vrsto let, saj sredstva za
očuvanje kulturno-zgodovinske dediščine nedvomno sovplivajo na poča-
snejši razvoj družbenih dejavnosti in tudi gospodarstva v naši občini.
J	N. Topolovec
10 let festivala -10 let revije „Stop"
Revija ,,STOP", ki jo poznajo
tudi naši bralci, je pri&la izhajati
3. februarja 1968, v septembru pa
so novinarji Stopa že poročali o 1.
festivalu narodno zabavne glasbe v
Ptuju. Revija posveča največ strani
spremljanju televizijskega in radij-
skega programa, saj jih vsaki četr-
tek, ko revija izide, objavijo 10.
Poleg tega redno spremlja dogaja-
nje v filmski in gledališki dejavno-
sti, precej pozornosti pa posveča
tudi zabavni in domači zabavni
glasbi. Zal jim ostaja premalo pro-
stora za čisti bralni tekst. Kljub te-
mu je družbeno angažirana infor-
mativna revija za omenjene dejav-
nosti, naletela na široki odmev med
bralci, saj v tem času natisnejo po
80.0(X) izvodov, v spomladanskih
mesecih pa je bila naklada okrog
100.000 izvodov.
Kljub mali novinarski zasedbi
poskušajo v uredništvu, kolikor je
pač zaradi prostorske stiske mogo-
če, kritično ocenjevati najpomemb-
nejša dogajanja, ki zanimajo širok
krog bralcev, kar jim dobro uspe-
va.
Tudi letos so Stopovi bralci izbi-
rali najboljše ansamble domače za-
bavne glasbe Slovenije in jim pode-
lili veliko, srednjo in malo krošnjo.
Glavni in odgovorni urednik revije,
Edi Hrausky je na letošnjem festi-
valu izročil veliko Stopovo krošnjo
ansamblu Avsenik, srednjo ansam-
blu Lojzeta Slaka, malo Stopovo
krošnjo pa ansamblu Franceta Mi-
heliča. Na četrto mesto so bralci,
samo s 14 glasovi manj kot jih je
dobil ansambel Franceta Miheliča,
uvrstili ansambel Toneta Kmetca iz
Ptuja.
Ob koncu tega kratkega zapisa še
iskrene čestitke kolektivu revije
,,STOP" z željo, da bi revija še
vnaprej tako dobro opravljala svo-
je poslanstvo.
N. D.
Glavni in odgovorni urednik revije „STOP", Edi Hrausky, ki opravka to
dolžnost že 10 let, je podelil Stopove krošnje vodjem ansamblov.
Posnetek: M. Ozmec
Ljudske pevke
iz Stojnc
Na jubilejni prireditvi 40 let fol-
klore v Markovcih so se predstavile
tudi ljudske pevke iz STOJNC, ki
jih je domaČe občinstvo prvič sliša-
lo v mesecu januarju na prvem ve-
čeru ljudske glasbe, pesmi in plesov
v Markovcih.
Takrat so s pesmima Revež kaj
sem storil in Zidarska, presenetile
celo dobre poznavalce tega ljudske-
ga blaga. Besedilo pesmi o zidarjih
je napisano v narečju in gre po vsej
verjetnosfi za zelo staro ljudsko pe-
sem, ki se je ohranila v.teh krajih.
Pesem o zidarjih je vzbudila med
občinstvom tudi precejšnje komen-
tarje in odobravanja, saj se je ne-
znani ljudski pesnik takrat močno
pošalil na njihov račun. Skupino
ljudskih pevk iz Stojnc vodi Marija
Toplak.
mš
Pevke iz Stojnc na nastopu v Markovcih 20. avgusta letos.
Fntn- « Knsi
Nagrade za besedila
Komisija za oceno glasbe, besedil
in kakovosti izvedbe, je na zaseda-
nju, februarja letos v Ljubljani,
pregledala vsa besedila, ki so prišla
na razpis, objavljen oktobra lani.
Pri tem je komisija izločila nad 70
odstotkov prispelih besedil, preos-
tale pa je ponudila posameznim
ansamblom, ki so se prijavili na
razpis.
Prav tako je komisija tudi na av-
dicijah spremljala besedila in pred-
lagala posamezne popravke ali do-
polnitve.
Na podlagi ponovnega spremlja-
nja besedil na izbirnem delu festi-
vala, se je komisija soglasno odlo-
čila razpisane nagrade podeliti na-
slednjim avtorjem besedil:
Prof. IVANU SIVCU, avtorju
besedila NA RAZPOTJU, v izved-
bi ansambla Ivana Korošca, prva
nagrada v znesku 2.(XX) din. Čeprav
se ansambel, ki je nastopil s tem be-
sedilom ni uvrstil v finalni del festi-
vala, vendar zaradi tega besedilo ni
izgubilo na vrednosti.
MANKU GOLARJU, avtorju
besedila PRED SLOVESOM K
VOJAKOM, v izvedbi ansambla
KLOPOTEC, druga nagrada v viši-
ni 1.500 din; in TONETU VIDE-
CU, avtorju besedila STARI PTUJ
NAJ ŽIVI, v izvedbi ansambla
VIKIJA ASiCA, tretja nagrada v
višini 1000 dinarjev.
Nagrade so prispevali: prvo Kul-
turna skupnost občine Ptuj, drugo
Skupnost delovnih organizacij lo-
kalnih sredstev javnega obveščanja
Velenje in tretjo KK Ptuj TOZD
Ptujske toplice.	F
Marjan Lipovšek iz Velenja izroča drugo nagrado vodji ansambla KLO-
POTEC iz Ljutomera
Foto: Langerholc
Slovesna otvoritev jubilejne - desete slikarske kolonije
v soboto, 26. avgusta je bil stari
borlski grad ponovno prizorišče
zbiranja akademskih slkaijev iz
vseh koncev Slovenije in sosednje
Hrvaške, da bi skupno deset dni
ustvagaU in upodabljali kraje in
|udi v Halozah in Slovenskih
goricah. Tudi letošnje srečanje je v
okviru rednih kulturnih srečanj in
v organizacgi kulturne dcupnosti
Ptuj. Letošnje jubilejne slikarske
kolonge na Borlu se udeležujejo
sUkagi Miha Maleš, Marjan
Pliberšek, Leon Koporc, France
Slana, Gorazd Sotler, Evgen
S^ovic, Jože Centa, Janez Šibila,
Janez Vidic, Slavko Kores, Jože
Polanjko, Oton Polak, Lajči
Pandur, Ive Subic, Albin Lugarič,
Vera Kuntner, Viktor Goričan,
Wim Ulfig ter Karel Pečko.
Akademskim slikatjem se bo
danes priključil tudi slikar-ama-
ter Lojze Kirbiš iz Podlehnika.
Dvanajst slikaijev slika do
četrtka zanimive motive starega
Ptuja, nato pa bodo vsi skupaj do
konca ustvaijali v Halozah, v
okolici Borla. Letošnji udeleženci
jubilejne slikarske borlske kolonge
POETOVIO - Ptuj se bodo 1.
septembra zbrali tudi na otvoritvi
del lanskoletnih udeležencev, ki jo
priprav^ajo v prostorih razstav-
nega paviljona Dušan Kveder v
Ptuju.
Na slovesnosti ob otvoritvi je na
Borlu spregovoril zbranim slikar-
jem predsednik upravnega odbora
dr. Vladimir Bračič, prijetno
poču^e pa jim je v ptujski občini
zaželel tudi predsednik skupščine
občine Ptuj - dr. Cveto Doplihar;
mš
OBVESTILO
Glasbena šola Ormož sporoča, da bo vpisovanje v petek 1.
septembra in v ponedeljek 4. septembra 1978, v prostorih
glasbene šole od 8. do 11. in od 14. do 17. ure.
Na dislociranem oddelku v Središču v torek 5. septembra
1978 od 14.40 do 16. ure, v Osnovni šoli Središče.
Na oddelku pri Miklavžu v torek 5. septembra 1978 od 12.30
do 14. ure na Osnovni šoli Miklavž.
Na dislociranem oddelku pri Tomažu, v sredo 6. septembra
1978 od 12.30. do 14. ure, na Osnovni šoli Tomaž.
Učenci iz Velike Nedelje in Ivanjkovec se lahko vpišejo na
Glasbeni šoli v Ormožu.
Vpisnina znaša 20.- din.
Slikaiji zbrani na slovesni otvoritvi j'ubilejne kolonge
Poetovio-Ptuj.	Foto: S. Kosi
I_VIDA ROJIC_
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(61. nadaljevanje)
ODHOD V PARTIZANE IZ LJUTOMERSKEGA OKROZJA
Na pobudo Dušana Spindlerja-Spira je ustanovil Vojko v Ijuto-
nierskem območju zbirno bazo za odhod prostovoljcev v partizane. V
Slovenskih goricah se je tedaj zadrževalo v raznih skrivališčih več doma-
činov ubežnikov iz nemške vojske. Zanje je bilo nujno urediti pot v parti-
zane.
Julija 1943 se je vrnil iz nemške vojske Ludvik Vrbnjak-Medved,
avgusta pa Franček Velšak-Maks. Maks je že leta 1941 opravljal kurirske
Poti iz Maribora v Malo Nedeljo. Jeseni 1943 je postal Vojkov spremlje-
valec, Od januarja 1944 je nastopal skupaj za Danijelom Hojsom v raznih
akcijah in je padel pri Ribičevem mlinu spomladi 1944.
Ubežniki iz nemške vojske so se množili v Slovenskih goricah iz
nieseca v mesec. Koliko jih je bilo do konca vojne, še ni ugotovljeno,
■"ačunamo pa, da jih je bilo več sto.
Do poletja 1943 so se skrivali, kakor so vedeli in znali, nato pa so
poverjeniki OF uredili zanje zbirne kraje, kjer so čakali na odhod v parti-
zane. Največ jih je odšlo na Pohorje, nekaj pa prek Celovca na
Gorenjsko.
Zbirališče zanje so uredili vGodemarcih pri Stuhecu. Okolje je bilo tu
gozdnato in kmetije raztresene, kar je vse zagotavljalo večjo varnost.
Drugo zbirališče je bilo pri Prelogu na Grlavi. Od tu sta vodila
prostovoljce na Pohorje Jožko Talany in Janko Jurkovič-Jovo. Od tu so
med drugim odšli v partizane Janko Pešič, Milan Seršen, Štefan Raduha
in Danila Hauptman, ki so vsi padli v osvobodilnem boju.
Ivajnšič Slavko-Boris je vodil zbiranje prostovoljcev, pomagal pa mu
je Stanko Črvič-Samo, ki ju že poznamo kot Vojkova spremljevalca s
Pohorja novembra 1942 do ljutomerskega okrožja. Avgusta 1943 je prišel
na pomoč še Danel Hojs-Ljubo, ki je tedaj pobegnil iz nemške vojske.
Spiro se je v začetku julija sestal v Mariboru s Hildo Turkovo.
Domenila sta se, kako bo potekal odhod fantov prek Maribora na
Pohorje. Za Spirom se je s Turkovo sestal še Slavko Ivanjšič-Boris. Do-
govoril se je za kraj, kjer bo novince pod Pohorjem prevzela patrulja
bataljona.
Dušan Spindler navaja v svojih spominih, da je odšla nato prva
skupina fantov iz ljutomerskega okrožja leta 1943 na Pohorje na koncu
julija. Bilo jih je okrog deset, v začetku avgusta pa ji je sledila druga z
okrog dvajset borci.
Glede števila prostovoljcev, ki so odšli na Pohorje julija in avgusta
1943 se viri razhajajo. Tako beremo v drugem viru, da sta Ivajnšič in
Hojs vodila julija skupino 18 mobilizirancev iz ljutomerskega okrožja na
Pohorje, septembra 1943 pa tri skupine po 32 borcev. Tretji vir navaja,
da je odšla prva skupina na Pohorje šele avgusta. V njej je bilo 25
borcev, nato pa druga s 35 borci. (VladoSandor;Prlekija v NOB). Novak:
Prlekija v NOB; Ciril; Miki: Prlekija od davnine do nedavnih dni.
Ida Zadravec-Nada, bivša dijaki-
nja iz Male Nedelje,aktivistka OF
leta 1942
Ivan Nemec-Vojko, tudi v letu
1943 neumoren organizator OF
na območju Slovenskih goric
Nemci so bili ogorčeni zaradi pobegov iz nemške vojske. Slovenskim
fantom so že leta 1943 prepovedali, da dopuste preživijo na slovenskih
tleh, iz vojske so jih pošiljali na oddih v Avstrijo. Tudi orožja niso smeli
več jemati s seboj na dopust.
Nadaljevanje prihodnjič
8-NAŠI DOPISNIKI
31. avgust 1978- XBIWH(
DNEVI NA AKCIJI TEKO HITRO
Dnevi v počitniških mesecih se lahko odvijajo med lenobnim
postopanjem po pustih mestnih ulicah, ali teko hitro, tako hitro, kot po-
tekajo dnevi nam, ki smo na MDA. Za nami je že prva dekada, to je po-
lovica preživetih dni na akciji.
V minulih dneh smo veliko delali. Delo po komisijah pa je potekalo
takole: Komisija je v prvi dekadi pripravljala samostojno ali s sodelo-
vanjem ostalih brigad kulturne večere, izdala je dva biltena in tri stenčase.
Komisija za informiranje je izdala dva biltena, vsak dan je izdajala
dnevne informacije. Plod njihovega dela je 5 stenčasov. Poslali smo
prispevke o brigadirskem življenju v razne tedenske in dnevne časopise po
Sloveniji. Delala je tudi komisija za IPD, ki je v tem času izdala en
stenčas in en bilten.
Številke se vam morda zdijo skope, mislite, da bi lahko maredili več.
Skoraj prav vam damo toda glavna težava je v tem, da brigada dela v
dveh izmenah. Tako smo kot celotna brigada skupaj le ob večerih, pa Se
takrat imamo skoraj vedno kulturne programe.
Na trasi delamo sedaj v več skupinah. Nekateri pripravljajo beton za
betoniranje, drugi delajo vrtine za betoniranje, tretji vrtajo luknje za mi-
niranje. Tisti ,,ta slabi", pa urejamo Skarpe ob cesti.
Na sonce, ki tukaj v Makedoniji „žge" vsak dan enako močno, (to
pomeni mnogo bolj, kot pri nas v Ptuju) smo se vsi že navadili.
PrejSnji teden (18., 19., 20.,) je odSlo na Športno srečanje brigadirjev,
ki sodelujejo na zveznih MDA po celi Jugoslaviji, iz naSe brigade 17 bri-
gadirjev. Med temi je bilo večina vodstva brigade, zato smo ostali izvolili
za tri dni novo vodstvo.
Delali smo enako dobro kot ostale dni, tako se zamenjava ni pozna-
la. Vsi iz naSe brigade, ki so odSli v Skopje, so se tam dobro odrezali in
tako opravičili naše zaupanje.
Čas pa hiti naprej...Počasi že vsi komaj čakamo sobote (2.
sptembra), ko bomo Se zadnjič pogledali po brigadirskem naselju in se
odpeljali v Ptuj.
Slavica Pičerko
MalčU se lahko po mDi vo^i Škropijo in nakričijo
Posnetek: M. Ozmec
„Grem se kopat,
ko/mt!"
Tako se veselijo otroci zadnje skupine v ptiijskih jaslih pri tovariSici
Danici Robin. Ko je dovolj toplo, priteče z igralnice 17 „nagcev", ki
uganjajo norčije. Z vikom in krikom izražajo svoje veselje — presrečni
so, da se lahko v plastičnem bazenu s toplo vodo po mili volji naskačejo,
škropijo in nakričijo.
Takšno dopoldansko kopanje pomeni za vzgojiteljico precej do-
datnega dela. Z organizacijo in malo dobre volje, pa se da tudi to urediti.
Vse otroke je potrebno sleči, zložiti obleko in perilo, priložiti listek z ime-
nom. Po kopanju sledi obratni proces. Dela je res precej, vendar srečni
obrazi malčkov vse povedo.
Lahko le Se zapišemo — pohvala za vzgojiteljico Danico in lepa
vzpodbuda za ostale!
N. D.
ODSTOTEK JE VEDNO
MANJŠI
Pranje umazanega perila, v tistem pravem pomenu besede, je bile
skozi vsa stoletja velika nadloga vsake gospodinje, saj še ni tako d^ečCas
ko so morale, ne glede na vreme in temperaturo vode, perice odhajati n
bližnji potok, kjer so se ure in ure sklanjale nad kupi perila. Trpel je kril
in roke, posledice pa so ostajale tudi v starosti, saj je bila revmaskora:
obvezni spremljevalec gospodinj.
In kako je danes?
V največ primerih je sodobna tehnika prinesla tudi na tem področji
Vse Je Se po starem, le nekaj posode iz plastične mase kaže danaSnJi čas.
velik prihranek zdravju in času. Pralni stroji se vrtijo iz dneva v dai
enako v stolpnicah kot tudi v mnogih kmečkih domačijah, kjer so kljul
varčevanju z denarjem za druge namene, spoznali pravo prednost tegi
dobrodelnika našega stoletja in so se zanj tudi odločili. To je za družinei
mestnih središčih in tudi v oddaljenejših zaselkih že skoraj samo po seb
umevno. Zal povsod Se ni tako. V mnogih, industrijskemu razvoji
odmaknjenih naseljih ostaja pralni stroj Se vedno samo želja, medtem k(
,,ribež" neumorno poje ustaljeno pesem svojih ,,mučiteljev".
Slamnata streha doma, njegova značilna majhna okenca»pa posodi
na dvorišču ene od domačij v dravinjski dolini zgovorno priča, daje tuka
čas nekoliko počasnejši v prinašanju novosti, ki se jih tudi tukaj ne bod(
obranili. Samo industrije si želijo, tega osnovnega znanilca hitrejšegi
napredka in lepšega jutri, ki bo tudi v to kmečko domačijo prinesel, razei
skromnega dohodka iz kmetijstva, še kakšen dinar za nakup sodobnejši!
gospodinjskih strojev.
Besedilo in posnetek: Viktor Horva
Več pozornosti letovanju otrok
Letošnje letovanje otrok v
Bio^adu na moru je za namL V
šestih izmenah je letovalo kar 55 3
otrok. Pet izmen je letovalo iz
ptujske občine in ena iz občine
Ormož. Samo iz Ptuja je bilo v
kolongi 463 otrok, od tega 27
otrok iz vrtca in pet otrok
zdomcev. Kolonja je trajala od
25. junga pa do 23. av^sta.
Sredstva za letovanje otrok so
priq)evali tako starši kot
skupnosti in delovne or^anizacge.
Iz ptujske občine so starsi vplačali
dcupaj 299.347.50 dinarjev, kar je
57 odstotkov celotnih stroškov.
Ostalih 225.322,50 din ali 43
odstotkov pa so prispevali:
143.550 dm je prispevala
skupnost socialne^ skrbstva Ptuj;
6.000 din izobraževalna skupnost
Ptuj; 13.790 din so odstopile
organizacge združenega dela
^upnosti otroškega varstva za
letovanje otrok od presežkov pri
zvezi skupnosti otroškega varstva
SRS za leto 1977; 2.300 din je
prispevala skupnost socialnega
skrbstva Ormož; 1.150 din
dcupnost socialnega dcrbstva
Vrhnika; 1.150 din skupnost
socialnega dcrbstva Šmaije pri
Jelšah; za 6 otrok je prispevala
občinska organizacga Rdečega
križa 6.900 din; 28.750 din
krajevna organizacga Rdečega
križa Ptuj za 25 otrok in sicer za 6
deklet, ki so nagradno letovale iz
kovinarskega šolskega centra, za 7
otrok iz OŠ Franc Osojnik, 6 iz
OŠ Tone Žnidarič in 6 iz OS Ivan
Spolenjak; 14.950 din je
prispevala _ lekarna Ptuj za 13
otrok iz Žetal in Rodnega vrha,
torej za šole, nad katerimi ima
lekarna patronat; sredstva so
prispevala še TAM Maribor 2.300
dinj 2.182,50 din KONUS-bla-
govna hiša Ptuj; 1.150 din KK
TOZD Petovio in 1.150 din
PINOS Rače. Od 463 otrok iz
ptujske občine jih ima v celoti
regresirano 89, delno pa so
regresirali letovanje 173 otrokom.
Letovanja so se udeležili otroci
iz 23 osnovnih šol. Za letovanje
otrok bi moral biti v naj)rej še
večji interes, saj v to se niso
vkjučene vse osnovne šole. Prav
tako bi moralo letovati še mnogo
več otrok, kžgti to je zanje
velikega pomena.
V. Tominc
Premajhna zasedenost
Dijaški dom v Ptuju že uspešno posluje vse od leta 1945. V njem
vsako leto znova najde začasno stanovanje od okrog 150 do 170 učencev
srednjih šol in posebne šole. V dijaškem domu je na voljo 170 postelj, od
teh pa je do sedaj zasedenih le okrog 120. V domu je zaprosilo za
stanovanje okrog 65 učencev iz posebne osnovne šole in okrog 5 5
učencev iz srednjih šol, od katerih je kar 37 deklet. Za bivanje v domu ^
odločajo predvsem učenci prvih letnikov, medtem ko število v višjih
letnikih upada. To zgovorno pričajo podatki, da v domu biva 23
prvošolcev, 12 iz drugega letnika, 15 iz tretjega letnika ter samo pet iz
četrtega letnika.
Ob tem naj še omenim iz katerih šol iščejo stanovanje v domu.
Trenutno jih je največ iz Poklico administrativne šole, Pedagoške
gimnazije, Upravno administrativne šole, sledijo pa še Ekonomska šola,
Sola za medicinske sestre. Gimnazija splošne smeri, Šolski center za
kovinsko stroko, Šola za dimnikarje. Šolski avtomehanski center
Maribor.
V domu je sedaj prostih še okrog 50 postelj. Upajo, da bodo te
proste postelje^ v prvih šolskih dneh že zasedene, saj je bivanje v niestu
veliko ugodnejše, Kot pa dolga vožnja z vtobusom ali vlakom. Naredili so
tudi anketo, ki je pokazala, da dosegajo učenci, ki stanujejo v domu za
okrog 15 odstotkov višje učne uspehe. To koristi še posebej tistim, ki
poraoijo za učenje več časa- V domu je organizirana tudi medsebojna
pomoč, bodisi med samimi učenci ali pa vzgojitelji. Dnevno je zaposlenih
9 vzeojiteljic in vsaka od teh ima svojo skupino. Jrav tako pa je tu še
oddelek podaljšanega bivanja iz osnovne šole Tone Znidarič.
Naj povem se to, da so sobe raznih velikosti, saj štejejo od 4 do 10
postelj. Cena bivanja znaša letos 1.600 dinarjev. Otrokom, ki ob sobotah
fn nedeljah odhajajo domov, dnevno odštejejo 21.20 dinarjev.
V. Tominc
V sezoni 78/79 Že 30 ekip
Komisija za osnovno-šolsko
košarko pri KK ,.Drava" Ptuj je na
seji pred dnevi že razprav^ala o
letnem programu osnovno-solske-
ga pionirskega košarkarskega
tekmovanja 78/79. Za razliko od
lanskega leta se je klub odločil v
jesenski sezoni vključiti v orgmi-
zirano vadbo tudi učence višjih
razredov osnovnih šol. Po predvi-
devanjih bo tako ustanovljenih 30
pionirskih košarkarskih ekip, v
katerih bo vključeno okrog 400
pionirjev in pionirk. Trenerji, teh
je prav tako 30j so si potrebno
znanje pridobili ze na seminarju v
mesecu juniju.
Tudi število košarkarskih krož-
kov je v zadnjem obdobju naraslo.
Že v jeseni bodo pričeli ^z delom
krožki na osnovnih šolah v
Cirkovcah, Gorišnici in šoli „Ivana
Spolenjaka" v Ptuju. Pri klubu so
tudi odločili, da bodo izvedli
organizacijo, ustanovitev in testi-
ranje ekip v mesecu septembru, z
organizirano vadbo pa se bo
pričelo v mesecu 9ktobru. Rok za
začetek osnovno-šolskega pionir-
skega košarkarskega tekmovanja
še dokončno ni določen; računajo
pa, da bodo pričeli s tekmovanjem
v januarju prihodnjega leta.
MG
Delovna akcija zelene bratovščine
Lovska družina ,,Dravinja"
obstaja že vrsto^let. Skupno ime je
dobila po združitvi lovske družine
Ptujska gora in Majšperk. To je
hkrati tudi najstarejša družina v
Sloveniji, sajL so jo ustanovili že
pred 55 leti. Število lovcev je z leti
raslo in družina šteje danes 50
članov. Ker pa so ze od vse^a
začetka povezani tudi z ribici,
imajo v svojih vrstah še pet članov
ribiške družine.
Tako številna družina pa
nedvomno potrebuje tudi svoje
pro^store. V jeseni leta 1975 so
pričeli z gradnjo novega doma, v
katerem bodo imeli svoje prostore
lovci in ribiči. Pri samih začetkih
gradnje sq ^nastopale tudi težave.
Do gradbišča je bilo treba speljati
novo prevozno cesto, pestili pa so
jih tudi finančni problemi. Vendar
pa So tajjroblem uspešno rešili, saj
delajo dani vse s prostovoljnim
delom. Do zdaj so vložili v gradnjo
že okrog 5400 prostovoljnih
delovnih ur. Dom pa za zdaj
cenijo na več kot 600.000
dinaijev^ in predvidevajo, da bo
končan že prihodnje leto.
Mno^okje se pojavlja problem
vode m tako tudi ti niso mogli
prek njega. Do doma je potrebno
speljati zdravo pitno vodo.^ V
soboto se je zelena bratovščina
ponovno zbrala na delovni akciji.
Skopali So 115 metrov jarka za
vodovod in položili cevi. Tako kot
na vsaki akciji so se tudi na tej
zbrali v velikem številu.
Lovska družina ,,Dravinja" si bo
z novimi prostori pridobila veliko
možnost, da se številčno močno
poveča. Na to že kaže tudi
podatek, da je družina v zadnjih
dveh letih sprejela v svoje vrste kar
14 novih članov. Delo lovcev pa ni
samo enostransko. Zraven lova
skrbijo še za čistočo okolja in
varstvo živali.^ To je hkrati tudi
njihova najvažnejša naloga, saj je
čisto okolje eden od osnovnih
pogojev za zdravo razmnoževanje
živali. Na čistočo okolja in varstvo
živali pa bi morali gledati tudi
ostali prebivalci, saj nečistost
lahko privede do razširitve raznih
bolezni.
V. Tominc
Covski dom kmalu predan svojemu namenu
foto: B. Vodušek
Gostinec s harmoniko in mladim srcem
Drapo Legak iz Makol je med
tistimi maloštevilnimi, ki jim je bil
polkic namenjen že v otroštvu.
Rodil se je pred 28 leti kot sin
gostilničarja v Makolah. Že ko je
dopolnil sedem let je po zaslugi
staršev naredil prvi korak v smeri
poklicne prihodnosti. Kupili so
mu harmoniko, ki je postala
njegova prva skrb po oprav^enih
šoldcih nalogah. Igranja se je učil
privatno in to z veliko mero
nadarjenosti.
Z leti, ko je že spoznal vse
dcrivnosti zvokov harmonike, sije
zaželel svoje glasbeno znanje
izpopohiiti še z nekaterimi
drugimi instrumenti. Odločil se je
za trobento in bobne. Tokrat še
slutil ni, da bo tako pridobljeno
znanje odigralo pomembno vlogo
tudi v njegovem nadaljnjem
življenju in poklicni spretnosti.
Gostinstvo, jpoklic staršev je
kmalu navdušil tudi mladega
Draga, ki je po osnovni šoli
nadaljeval izobraževanje v gostin-
ski šoli. V tem času pa je
velikokrat že sam stopil za ,3ank"
in postregel s pijačami žejnim
prebivalcem Makol in tudi druge
goste. Svoj prosti čas pa je še
nadalje posvečal glasbi. Pridob-
ljena znanja je sedaj že koristno
uporabljal za privabljanje in
zabavo gostov v gostilni svojih
staršev. S svojimi prijatelji je
ustanovil tudi ansambel s katerim
so gostovali v okoliških krajih.
Ko seje ta razšel,je sklenil svoja
prklobljena glasbena znanja upora-
biti kar sam. Kupil si je
elektronsko-kromatično har
moniko in po vzdedu Silvestn
Miheliča, sam izvaoljal iz nje kai
orkesterske tone. T^o mladi kot
tudi starejši obiskovalci so 2
navdušenjem prejeli to novost, s^
so bile melodge za ples. Predvsem
ob sobotah in nede^ah v gostilni
Legak v Makolah ni lahko n^i
prostega mesta, ko se je oglasila
Dragova hrmonika, še posebno tf
ker gostom ob ^asbi, u^ešno
postrežejo tudi s pristnimi
domačimi vini in druginu
specialitetami iz jedilnega lista.
Letos poteka že šesto leto odka
je Drago prevzel gostilno od svojS
staršev. Pred dvema letoma jo j'
povsem prenovil, zato je ta edini
gostinski lokal v Makolah, postai
še privlačnejši.
Vsa leta srečevanj s težavami i"
prijetnostmi gostinskega poklici
pa Drago ni zamenjal mladostne^
razpoloženja, saj se je tsi
udeleževal vseh akcq mladih v K«
Makole, pa tudi iz stiske jim J'
velikokrat pomagal. Ker v tetf
kraju nim^o svojega stalnega
prostora za sestajanje, jun je tak^
priskočil na pomoč. „Saj sem tu^j
sam mlad", si je že pred leti deja^
in povabil svoje vrstnike v enei^
od svojih prostorov. Tuk^ f
mladi še sedaj radi sestaj^o ^
organizirajo klubsko živ^enj^
zato pa ne zahteva nobeff
odškodnine. Vesel je, ker tako *
vedno ostaja v krogu mladih, k^i^
temu, da ga gostinske obvezno^
močno odtegujejo od skupn®
akc5,kijih mladi organizir^o.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horv^
Drago Legak pred obnovljeno gostilno.
f SDNIK -31. avgust 1978
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
ROKOMET
Stadion RK Drava v Ptuju,
gledalcev okrog 200, sodnik
^jenbrener iz Ptuja;
prava: Sitzenfrai, Vogrinec
Vičar, Š^ber, Levičnik, tkanje,
Cerne, Cuš, Ivančič, Havlas,
aalužan 4, Mumlek 5;
Trešnjevka: Brletič, Car, Cimič
2 Koljak, Ganželič 3, Frankovič
4' Koren 1, Kučko 4, Jaklinovid
2' Višnjič 4;
'igralke RK Drava so se pretekli
toiek v prijateljskem srečanju
pomerile z igralkami Trešnjevke iz
Zagreba. Srečanje je sodilo v okvir
priprav obeh ekip na začetek
tekmovalne sezone. Trešnjevka
jgja v prvi zvezni rokometni ligi
Članic, Drava pa je novi član
jeveme skupine druge lige.
V prvem delu so domače igralke
vodile do rezultata 3:2, gos^e so
nato prešle v vodstvo in zadetek
prednosti obdržale do polčasa. V
tem delu smo videli nek^ lepih
alccg domačih igralk in zadetkov
DRAVA-TREŠN JEVKA 9:20 (7:8)
Igralke Drave v napadu
foto B. Rode
razpoložene Mumlekove, kar so
številni gledalci nagradili z burnim
ploskanjem. V drugem delu
igralke Drave nikakor niso uspele
n^ti „lukenj" v čvrsti obrambi
Trešnjevke, gostje pa so s svojo
izkušenostjo in telesno priprav-
^enosljo iz minute v minuto
rezultat povečevale. Drugi del igre
so tako dobile gostje s kar z 12:2.
Kljub porazu Drave smo z igro v
prvem delu lahko zadovoljni. Ne
smemo pozabiti, da Trešnjevka
nastopa v naši najkvalitetnejši ligi.
V drugi zvezni ligi tako močnih
ekip ne bo in z ozirom na
prikazano igro lahko z opti-
mizmom zremo na tekmovanje
Drave v novi sezoni.
Igralke Drave so s pripravami
končale, v soboto pa jih ze čaka
prvo srečanje. Odpotovale bodo
na Rijeko, kjer se bodo pomerile z
domačim Zametom, najtesnejšim
kandidatom za prvo mesto v drugi
ligi. Srečno!	1. kotar
STRELSTVO
Občinsko prvenstvo
v streljanju s pištolo
Največ uspeha so po pričakovanju imeli strelci SD Jože Lacko in SD
Turnišce, ki so osvojili vsa prva mesta. Branko Zupanič je osvojil tri prva
mesta, Slavko Ivanovič dve, po enkrat pa so zmagali Jelka Učakar,
Štefan Skok, Stipe Mračina in Mirko Grkovič. Najboljši se bodo udeležili
republiškega prvenstva, ki bo to nedeljo v Ljubljani. Rezultati: — MK
serijska pištola: 1. Štefan Skok 490 krogov, 2. Franc Skrt 448 (oba
Turnišče), 3. Stojilko Trajanov 442 (J. Lacko) itd. Izven konkurenceje
Alojz Trstenjak (Ormož) dosegel 516 krogov; ekipno: 1. SD Turnišce
1846 kr., 2. SD Kidričevo, 3. SD J. Lacko^4. SD Železničar; mladinci 1.
SD Jože Lacko, posamezno: 1. Stipe Mracina 390, 2. Siniša Perkič (oba
SD Jože Lacko), 3. Igor Premožič (Kidričevo);
—	MK pištola proste izbire; ekipno: 1. SD Jože Lacko 205 7 krogov;
posamezno: 1. Slavko Ivanovič 5 47 krogov (občinski rekord), 2. Branko
Skrt 507, 3. Mirko. Grkovič 504 (vsi SD J. Lacko); niladinci: 1. Branko
Zupanič, 2. Pavo Zivkovič, 3. Pavo Valentekovič (Jože Lacko); ekipno:
SD Jože Lacko;
—	Revolver velikega kalibra: ekipno SD Jože Lacko, posamezno: 1.
Mirko Grkovič, 2. Slavko Ivanovič; 3. Krsta Radaljevič (SD Jože Lacko);
—	MK Pištola standard: članice: 1. Jelka Učakar, 2. Karmen Komel,
3. Zdenka Smolej (vse J. Lacko); ekipno: SD Jože Lacko; mladinci; 1.
Branko Zupanič, 2. Pavo Živkovič, 3. Zdenko Valentekovič (vsi J.
Lacko); ekipno 1. SD Jože Lacko;
—	M K Pištola hitro streljanje: 1. Slavko Ivanovič, 2. Mirko Grkovič,
3. Krsta Radaljevič (vsi SD J. Lacko); ekipno 1. SD Jože Lacko;
Uiladinci: 1. Branko Zidanic, 2. Zdravko Valentekovič, 3. Pavo
Zivkovič; ekipno 1. SD Jože Lacko;	l.k.
Uspeh Zdenke Matjašič
Najboljša strelka SR Slovenije v nacionalnem programu Zdenka
Matjašič je uspešnim nastopom dodala še četrto mesto na državnem
prvenstvu v streljanju z M K puško serijske izdelave. To je dosedaj njen
največji uspeh na državnih prvenstvih. Matjašičeva je med strelci ptujske
občine osvojila največ republiških naslovov. S četrtim mestom se je
vpisala na listo najboljših strelcev na državnih prvenstvih. Na tej listi so
tudi Jelka Učakar, Branko Skrt, Franc Tominšek, Zdenko Medved m
Slavko Ivanovič.	1. k.
V Ribčevem lazu več kot
20.000 planincev
2(X) let je minilo odkar so rudar-
ja Luka Korošec iz Koprivnika in
Matevž Kos iz Jereke, lovec Štefan
Rožič iz Savice in padar Lovrenc
Willomitzer iz Stare Fužine stopili
na najvišji triglavski vrh. Njih po-
stave je Stojan Batič prelil v bron.
V nedeljo, 27. avgusta so štirim
srčnim možem na svečani proslavi
v Bohinju odkrili spomenik. Pro-
slave se je udeležilo več kot 20 000
obiskovalcev in ljubiteljev planin,
planincev, alpinistov, otrok,
gostov... Parkiranih je bilo več kot
170 avtobusov, pa tudi številna
množica osebnih avtomobilov-je
bila zbrana v Ribčevem lazu.
Zlile so se številne lepe misli o
planinah in planinskem življenju,
o vzponih in spustih, o gorskem
cvetju in lepotah gora, o prvih
možeh, ki so osvojili triglavski
vrh, pa tudi o vseh tistih, ki so
pred 200 leti gostovali na Triglavu
a njih imena niso znana...
Proslave so se udeležili tudi šte-
vilni Ptujčani, člani planinskih
društev in nečlani.
N. Topolovec
ROKOMET
Drugo mesto
za Dravo
Igralke Drave, ki bodo ob koncu
tedna pričele s tekmovanjem v
severni skupini druge zvezne
rokometne lige. so se v Koprivnici
udeležile kvalitetnega turniija.
Sodelovale so tudi Podravka iz
Koprivnice, Tvin iz Virovitice in
Zrinski iz Cakovca. Igralke RK
Drava so premagale ekipo
Zrinskega z 9:5 (4:4), Tvin z 10:9
(5:4) in izgubile s Podravko 12:7
(6:3) in osvojile drugo mesto.
l.k.
Rokometašice Drave
v Mariboru presenetile
Na stadionu Branika je bil memorialni tiiinir v ^omin dolgoletni
rokometni delavki in bivši igralki hazene Hildi Svajgeijevi. Na tumuju so
nastopile ekipe Zrinski iz Cakovca, Trešnjevke iz Zagreba, Drava iz Ptuja
in gostitelja domačega Branika.
Tekme so bile prikaz moči ekip, ki so prikazale lepo in dinamično
igro, zlati pa je bila dopad^iva finalna tekma, kjer je Drava zasluženo
premagala zagreb3cega prvoUgaša ter se s tem oddolžila za poraz, ki gaje
doživela dan poprej.
Izidi so naslednji: Drava:Zrinski 13:7 (8:3), Branik:Trešnjevka 7:20
(1:11), Branik:Zrin.'jci 9:16 (5:5) in finale Drava:Trešnjevka 11:10
(7:6).
Lep pokal, ki ga je ekipa prejela v tr^no last, je predal brat pokojne
Svajgeijeve. Organizacga tekmovanja je bila odlična.	Zupane
Mercatoriada Ptuj 78
Ptuj bo gostitelj prvih letnih
športnih iger delavcev in zdru-
ženih kmetov ter učencev v
gospodarstvu in upokojenih delav-
cev SOZD Mercator. S tem je
dano ponovno priznanje staro-
davnemu Ptuju in njenim
delovnim ljudem, da je orga-
nizator - gostitelj številnih
športnikov in športnic. 9, in 10.
septembra se bodo zbrali n^boljši,
ki so se na predtekmovanjih po
vsej Sloveniji uvrstili v zaključno
tekmovanje.
Tekmovalci in tekmovalke bodo
nastopili v 21 disciplinah in to:
mali nogomet, namizni tenis,
streljanje z zračno puško.
kegljanje, šah, vlečenje vrvi,
rokomet, odbojka, tenis, streljanje
na glinaste golobe, balinanje,
plavanje minigolf in pikado. V
predtekmovanjih je nastopilo nad
1300 tekmovdcev in tekmovalk v
240 ekipah.
V zaključnem tekmovanju pa
bo nastopilo 118 ekip s 490
udeleženci. Organizator Mercator-
Panonija Ptuj ima polne roke dela
ob pripravah, s^ bodo pripravili
tabor za udeležence na prostoru
Ptujdcih toplic, kjer bo tudi sedež
organizacg^ega odbora. Zmago-
valce čak^o medalje in diplome
ter n^bopi ekipi pokal v tr^no
last.	Zupane
Strelsko tekmovanje v AGISU
V	petek, 25. avgusta 1978 je bilo v AGIS-u strelsko tekmovanje v
počastitev 30. obletnice delovne organizacge. Udeležile so se ga strelske
družine iz delovnih organizacg: Zavoda Olge Meglič, dve ekipi AGIS,
Merkatorja, Železničarja, Perutnine, Delte in strelce družine Kidričevo.
Tekmovanje je bilo na prostem, s^ je bilo tekmovalcem vreme res
naklonjeno.
Zmagala je ekipa SD Kidričevo v sestavi Primožič, Novak, Lamut,
Kosi, Frčeč. Uvrstitve so po naslednjem vrstnem redu: SD Kidričevo z
845 krogi; SD Merkator z 825 krogi; SD AGIS I. z 808 krogi; SD Olga
Meglič s 798 krogi; SD Železničar s 743 krogi; SD Delta s 707 krogi; SD
AGIS II. s 688 krogi; SD Perutnina s 607 krogi (bila je nepopolna ekipa).
V	počastitev 30. obletnice je bilo včeraj organizirano še tekmovanje
med temeSnimi organizacgami AGIS.a.	M. S.
Tihi svet športa in dela
Toneta Videčnika
Predvsem mlada generacija v
Oplotnici pod Pohorjem zelo do-
bro pozna 27-letnega dobrosrčnega
in skoraj vedno nasmejanega To-
neta Videčnika. Prav gotovo pa ga
najbolje poznajo ljubitelji športa
in rekreacije, saj skoraj ni prostega
Jasa, ki ga Tone ne bi posvetil
nogometu. V mlajših letih se je ak-
tivno udeleževal tudi v igranju te-
nisa, kegljanju, streljanju in roko-
metu. Med njimi se je še posebno
navduSil za nogomet, kateremu Se
danes posveča velik del svojega
6asa.
Tone Videčnik se v ničemer ne
razlikuje od svojih vrstnikov, ko
^e za delo ali šport, celo prekaša
jih v marsičem kljub temu, da je
svet okoli njega nekoliko druga-
čen, kot ga občutijo njegovi vrst-
niki. Tih je, vendar z veliko mero
sposobnosti za čut do okolja, do
svmih prijateljev in najbližjih.
že v zibelki Tone ni slišal ljub-
kovalnih besed staršev in naj-
nižjih, kmalu pa so spoznali, da
jim tega tudi povedati ne bo mo-
8el. Kljub temu težkemu spozna-
nju je rastel v krogu svojih vrstni-
kov, živahen in vesel, kakršen je
pstal tudi danes. Ze v osnovni šoli
je spoznal, da je šport pomembna
oblika povezovanja mladih, zato
Se je tudi sam odločil, za to dejav-
nost. Nogometno igrišče mu je
postal kraj, kjer je krepil svoje
zdravje in sklepal prijateljstva.
Svojo ljubezen do športa je izka-
zoval tudi, ko je iz šole v Ljubljani
v poklicno šolo v Kopru, kjer
^e je izučil za avtoličarja. Ta po-
klic sedaj že osmo leto uspešno
Opravlja v TAM Maribor, kamor
^e vsakodnevno vozi iz Oplotnice.
Njegove kvalitete na področju
^ogometa so poznali že v osnovni
^oli. Do prave veljave pa so prišle
^ Kopru, kjer je postal član nogo-
l^^etnega kluba gluhonemih. Prišlo
tudi prvo večje vabilo in to iz
ljubljanske Olimpije, ker pa je v
Kopru dokončeval poklicno šola-
jte, se vabilu ni mogel odzvati,
•^ova priložnost se mu je ponudUa
kmalu za tem, saj so ga poklicali
na izbkno srečanje gluhonemih
nogometašev Slovenije, kjer je tudi
uspel in bil uvrščen v državno
reprezentanco in je postal njen
stalni član.
Doslej je za državno reprezentan-
co nastopil že desetkrat, dvakrat
pa je kljub temu, da je obrambni
igriec, zatresel tudi nasprotnikovo
mrežo. Bilo je to na srečanju v Ri-
mu in v Bruslju. Vtis v Rimu mu je
ostal še posebno v spominu. V ča-
su svojega nastopanja za državno
reprezentanco je gostoval ze v vec
kot desetih državah. Med pnasebne
uspehe pa uvršča nastope v državni
reprezentanci gluhonemih, ki j? le-
ta 1969 v Beogradu osvojila naslov
svetovnega prvaka. Leta 1973 pa
so na olimpijadi v Malmeju osvo-
jili tretje mesto. Kot član državne
reprezentance je letos nastopal tudi
na balkanskem prvenstvu gluhone-
mih v Skopju, kjer so ponovno
stopili na najvišjo stopnico zmago-
valca. Se bi lahko naštevali njego-
ve uspehe na zelenem polju nogo-
metnih igrišč, vendar brez uspehov
ni ostajal tudi na drugih športnih
področjih. Tako je letos, marca
osvojil tretje mesto na republiškem
prvenstvu gluhonemih tenisarjev
Slovenije, republiške uspehe pa
beleži tudi v streljanju in rokome-
tu.
Služba in šport sta prav gotovo
njegovi najprivlačnejši področji.
Tako na delovnem mestu v TAM
Maribor kot tudi v Oplotnici je
zelo priljubljen, saj je prizadeven v
svojih hotenjih, ob njem pa vedno
stojijo številni prijatelji. Kljub
temu, da sedaj opravlja v Oplotni-
ci nalogo nogometnega trenerja je
še nedavno igral nogomet pri
nogometnem klubu gluhonemih
,,Pohorc" v Mariboru, uspešno je
nastopal tudi kot član NK Osanka-
rica iz Slovenske Bistrice, nemalo-
krat pa je ,,brcal" tudi za domači
klub Oplotnico.
Kljub temu, da živi v krogu
svoje družine, ga popoldne če je
ugodno vreme, doma skorajda ne
vidijo. Kdor se želi z njim srečati,
ga bo zagotovo našel na nogomet-
nem igrišču v Oplotnici, kjer mu je
črnobelo usnje skoraj ,,prileplje-
no" na noge.
Dneve slabega vremena kar
težko prenaša, saj ga ločuje od
najljubšega razvedrila — nogome-
ta. Ker se z brezdeljem ne srečuje
rad, sedaj razmišlja o lastni delav-'
niči avtoličarstva v Oplotnici, nav-
dušuje pa se tudi za slikarstvo.
Slikarstvo je ostala njegova neure-
sničena želja, vendar platna in
čopiča še ni povsem pozabil, samo
prihranil si ju je za poznejša leta,
ko bo nogometu dal slovo. To pa
kot sam poudarja, še ne bo tako
hitro, saj je njegova velika želja
nastopiti za državno reprezentanco
gluhonemih tudi na prihodnji
olimpiadi, ki bo kot pravi čez dve
ali tri leta v Iranu.
Besedilo in slika:
Viktor Horvat
Tone Videčnik z osvojeno medaljo
iz svetovnega prvenstva v Beogra-
du
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
V nedeljo Drava z Muro
v nedeljo se bo pričelo
tekmovanje v republiški ligi petih
selekcij. Peta (članska) selekcija
Drave bo nastopanje v vzhodni
skupini pričela s srečanjem pred
domačim občinstvom. V goste
prihaja selekcija Mure iz Murske
Sobote, s katero so se igralci Drave
v pripravljalnem obdobju večkrat
srkali. Srečanje v Ptuju so dobili
domači igralci z 2:0, v Murski
Soboti pa je bilo 1:0 za Muro.
Selekcija Drave je s pripravami
začela 25. julija. Zaradi kratkega
pripravljalnega obdobja so se
priprave prekrivale z odigravanjem
prijateljskih srečanj, teh je bilo
osem. Igralci so pod vodstvom
trenerja Marjana Lenartiča vadili
trikrat tedensko, udeležba na
treningih in zavzetost sta bila
dobra. V pripravljalnem obdobju
je vadilo 22 igralcev in sicer
Simonič, Golob, Valh, Ogrizek,
Tement, Smigoc, Skok, Ceh,
Verdenik, Emeršič, Hvaleč, Zgeč,
Ivanuša, Danjko, Mehit, Turščak,
Kmetec F., Trlep, Vogrinec,
Kmetec V. in Brodnjak.
L k.
S srečanja i Muro v Pti^Ju
— foto B, Rode
Aluminij
prvi
Nogometni klub TVD Partizan
iz Rač je priredil tradicionalni
nogometni turnir, na katerem so
sod^elovale šriri ekipe in sicer:
Aluminij, Rače, Pragersko in
Slivnica. V sobotnih predtekmo-
vanjih sta Aluminij in Rače
opravila s svojimi nasprotniki in se
tako uvrstila v finale. Za tretje in
četrto mesto sta se pomerUi ekipi
Slivnice in Pragerskega 75.
Zmagala je Slivnica z 1:0; v finalni
tekmi pa je Aluminij prepričljivo
premagal svojega nasprotnika s
4:1. Zadetke za Aluminij sta
dosegla Verdenik 3 in Fruk enega.
Nogometaši Aluminija so zaigra-
li zares dobro in izpolnjevali vsa
trenerjeva navodila. Zato tudi
prvo mesto ni nobeno presene-
čenje. Čeprav so nastopili
nekoliko oslabljeni, so vseeno
zaigrali dopadljivo. Ne morem
mimo besed nekega gledalca, kije
dejal, da je Aluminij boljši od vsaj
polovice selekcij, ki nastopajo v
republiških ligah.
NK Aluminij je nastopil v
postavi: Klajnšek, Arnuš, Murato-
vič, Panikvar, Vindiš L, Vindiš II.,
Škrajanec, Vinker, Dončec, Ver-
denik,Fruk, Mesarič, Kokot.
Danilo Klajnšek
Tovarna glinice in alunninija „Bori8
Kidri£" Kidričevo z n. sub. o. TOZD
tovarna glinice objavlja oglas za izbiro
delavcev za opravljanje del oz. nalog:
POSLUŽEVANJE ENOSTAVNEJŠIH PROIZ-
VODNIH NAPRAV
Področje dela: opravlja dela pri posluževanju enostav-
nejših naprav za proizvodnjo glinice.
Pogoj: PKV delavec
Osebni dohodek, je približno 4.298.- din.
Posebni pogoj: preizkus psihofizične sposobnosti.
Prijave pošljite v 15 dneh v kadrovsko splošni sektor
delovne organizacije. Prosilci bodo dobili odgovore
najkasneje 14 dni po seji odbora za kadrovsko splošne
zadeve.
10-ZA RAZVEDRILO
31.avgust1978-
f EDNIK -31-avgust 1978
OGLASI IN OBJAVE -11
še iz jubilejnega desetega festivala
Orfeja z liro sije priigral ansambel Dobri znanci
Foto: Langerholc
Stopove m^olike tudi za organizatoije Ptujskih festivalov
Foto: M. Ozmec
BRIGADIRJI ODLOŽILI KRAMPE IN LOPATE
Opravljeno veliko delo
Končana je MDA Slovenske
gorice 78 in Slovenske gorice so
bogatejše za nekaj manj kot 7 km
vodovoda, ki bo odslej v
marsikatero domačijo manj
dostopnih krajev pripeljal tekočino
brez katere ni življenja. Mladi iz
vseh krajev Slovenije so v dobrih
dveh mesecih ta del slovenske
zemlje obogatili za novo vsebino,
ki pomeni domačinom veliko. Od
Juršinec do vodohrama, pa proti
Ptuju, prek Gabernika do Mostja,
kjer bo v kratkem urejen spomin-
ski park. Vse tod se vije črta, ki
pomeni kubike prekopane ilovnate
zemlje, črta, ki so jo brigadirji dan
za dnem, meter za metrom, udarec
za udarcem zbojevali in vanjo
vtkali neizbrisne spomine
mladosti.
Številke ne povedo veliko; ne
povedo koliko lepih trenutkov
radosti so ob delu preživeli mladi
brigadirji. Premalo so zgovorne,
da bi opisale doživetja, ki jih je
šola samoupravljanja dan za dnem
klesala v značaj mladih in ga
izoblikovala v trdost granita.
Pa vendar, samo zadnja —
četrta izmena MDA SG 78 v kateri
je sodelovalo le 124 brigadirjev je
v 15 delovnih dneh in v 9046
delovnih urah. opravila izkop
vodovodnega jarka v izmeri
2473 m. Na deloviščih v Juršincih,
Gaberniku, Mostju, Dornavi in v
Dolanah so premetali brigadirji
prek 7900 kub. m zemlje 111.
kategorije. Prav tako so brigadirji
zadnje izmene obtežili cevi v dolži-
ni 1030 m, jarek pa zasipali v
dolžini 2940 m. Skupna vrednost
opravljenih del te izmene je
ovrednotena na 1,040.723.—
dinarjev, od tega pomeni delež na
udarniških akcijah 70.000 din.
Povprečni delovni učinek brigadir-
jev IV. izmene pa je ocenjen na
145
To pa še ni vse. Za brigadirji, ki
so se v nedeljo 27. avgusta za leto
dni poslovili od kolektivnega
življenje v naselju Dornava so ure
aktivnosti na področju interesnih
dejavnosti. Blizu 500 brigadirjev je
ves čas med potekom akcije redno
prejemalo glasila posameznih
brigad. Za brigadirji so tečaji prve
pomoči, radiamaterjev, pa foto-
krožki in številna predavanja o
družbenopolitični aktivnosti v
današnji družbi. Vse to je veliko,
skoraj preveč za mladega človeka v
tako kratkem času in v poletnih
mesecih, ko se večina hladi nekje
ob morju ali v planinah. In vendar
lahko danes ponosni na njihovo
delo zavestno ugotovimo, da so
presegli vsa pričakovanja. Ne le v
■številkah, ampak predvsem s svoji-
mi dejanji, s katerimi so dokazali,
da ni in nikoli ne bo zastonj
zaupanje, ki ga vzporedno z
njihovimi uspehi gojimo do njih.
In navsezadnje s to obliko mladin-
skega prostovoljnega dela se mlada
generacija priključuje tradiciji
NOB, v borbi za boljši in lepši
jutri.
M. Ozmec
Pred slovesom je še zadnjič zadonela brigadirska pesem
Foto: M. Ozmec
Enotno
v
akcijo!
Pri vseh občinskih odborih sin-
dikata delavcev posameznih dejav-
nosti teče te dni razprava o pollet-
nih gospodarskih rezuhatih. Občin-
ski odbor sindikata delavcev proiz-
vodnje in predelave kovin je na se-
ji, ki je bila 28. avgusta temeljito
razpravlial o vzrokih izgub v
temeljnih organizacijah v prvem
polletju letos, ki pa se bistveno ne
razlikujejo od preteklih. Ob obrav-
navi izgube v TOZD Proizvodnja
aluminija v TGA ,,Boris Kidrič"
Kidričevo se je ugotovilo, da je iz-
guba nastala zaradi vrste zunanjih
in notranjih vzrokov. Zato je pre-
vladalo mnenje, da je potrebno v
tej delovni sredini temeljito analizi-
rati nastalo stanje ter sprejeti tak-
šne ukrepe, ki bodo omogočali po-
večanje proizvodnje in produktiv-
nosti. Posebej pa je potrebno anali-
zirati medsebojne odnose med po-
sameznimi temeljnimi organizacija-
mi v okviru TGA, ki prav tako one-
mogočajo zboljšanje zdajšnjega
stanja. Šicer pa so delavci te temelj-
ne organizacije opozorili, da so
sprejete ustrezne sanacijske mere
tudi na nivoju delovne organiza-
cije, ker se krepko zavedajo, da je
nastala izguba v temeljni organiza-
ciji Proizvodnja aluminija — pro-
blem celotne delovne organizacije.
V	sanacijskih merah bo potrebno še
posebno pozornost nameniti sana-
ciji delovnih razmer, saj je samo po
zadnjih podatkih v tej temeljni sre-
dini 50 invalidov III. stopnje; za
okrog 150 delavcev pa se meni, da
jih je potrebno čim prej zaposliti na
novih opravilih, ker bodo v
nasprotnem tudi ti postali delovni
invalidi.
V vseh organizacijah proizvod-
nje in predelave kovin ptujske obči-
ne javna razprava o predkongres-
nih dokumentih za 9. kongres slo-
venskih sindikatov teče zadovolji-
vo. Kljub vsebinsko zelo bogati
razpravi, delavci niso imeli k pred-
loženim dokumentom bistvenih
pripomb.
Posebno pozornost pa so člani
odbora namenili organizirani akciji
za ublažitev posledic po naravnih
katastrofah v kmetijstvu v spomla-
danskem času. Skoda je ogromna,
zato je potrebno, da se v ublažitev
posledic le-te polno vključimo v
vseh sredinah. Akcijo bi naj bila v
celotni občini v mesecu septembru.
V	vseh proizvodnih sredinah bodo
zaposleni organizirali delo na pro-
sto soboto; medtem ko bodo zapo-
sleni v neproizvodnji prispevali
enodnevni zaslužek. Po predvideva-
njih bomo v ptujski občini na ta na-
čin zbrali okrog 300 milijonov
dinarjev, kar pa je v primerjavi z
nastalo škodo zelo malo. Seveda bo
potrebno za ublažitev posledic po
naravnih nesrečah sprejeti še vrsto
drugih ukrepov. Tudi v okviru de-
lovne organizacije KK Ptuj so spre-
jeli vrsto ukrepov. Tako bodo tudi
delavci kombinata prispevali eno-
dnevni zaslužek. Predlaga pa se
tudi, da bi odstopili tudi obveznice
cestnega posojila. V ublažitev po-
sledic se je z raznimi delovnimi
akcijami vključil celotni kombinat.
Solidarnost v ptujski občini je
doslej vselej uspela, zato ie priča-
kovati, da se bodo zaposleni tudi
tokrat v polnem številu odzvali kli-
cu solidarnosti.
MG
'vreme
Do nedelje, 10. septembra 1978.
Prvi krajec bo v nedeljo, 10.
septembra ob 4.20.
Napoved: Za jutri 1. septem-
bra pričakujemo dež. Ostali čas
od 2. do 10. septembra bo lepo
in suho vreme. Zadnjih pet dni v
septembru bo spremenljivo z
de^em, ki se bo začelo z
nevihtami okrog 25. septembra.
Alojz Cestnik
\_ y

Praznik krajevne skupnosti Ormož je povezan s
preteklostjo, z narodnoosvobodilnem bojem. Prejšnji
teden so člani pripravljalnega odbora za proslavo
krajevnega praznika razčlenili program prireditev.
Tako bo letošnje praznovanje zelo pestro in'zanimi-
vo. Prva prireditev se bo začela že 15. septembra, ko
bodo odprH gospodarsko razstavo, na kateri bodo
sodelovale vse temeljne organizacije združenega dela,
obrtniki, kmetijski proizvajalci in drugi. V soboto
bodo športne prireditve in sicer bo rokometni turnir,
med seboj se bodo pomerili tudi nogometaši, pri
vinski kleti pa bo turistični avtorally. Tekmovali
bodo tudi ribiči in strelci na glinaste golobe. Istega
dne bodo tudi šahovska in kegljaška tekmovanja.
V nedeljo, ko bo tudi osrednja prireditev, bo
zjutraj najprej svečana seja družbenopolitičnih
organizacij in skupnosti. Ob tej priložnosti bodo
podelili značke OF in priznanja. Dopoldne bo na
Kerenčičevem trgu še svečana zaprisega pripadnikov
ptujske in slovenskobistriške garnizije. Seveda se v
ves program prireditev vključujejo tudi nekatere
kulturne manifestacije. V nedeljo bodo praznik
krajevne skupnosti Ormož zaključili še z vajo civilne
zaščite in teritorijalne obrambe ter gasilcev.	zk
IZSILIL PREDNOST
Do prometne nesreče je prišlo
tudi v nedeljo, 27, avgusta ob
12.15 na cesti II. reda v
Kidričevem. Do nesreče je prišlo
zaradi tega, ker je voznik osebnega
avtomobila pripeljal iz gozdedne
poti na glavno cesto ne da bi se
prepričal, če je to mogoče. Pri
tem je zaprl pot vozniku osebnega
avtomobila Milanu Lačnu iz
Cirkovc. Pri nezgodi je dobil lage
poškodbe le sopotnik Gvido
Peroša iz Hrvatinov pri Škofijah.
Na avtomobilih pa je za okoli
30.000 dinaijev materialne škode.
Kljub temu, da se turistična sezona že bliža
mirnejšemu obdobju naproti je na cestah ožjega območja
ptujske občine bilo v tednu od 21. do vključno 28. avgusta kar
10 prometnih nesreč. V njih je 10 oseb dobilo lažje, 2 pa hujše
telesne poškodbe.
Glavni vzroki so bili tokrat vinjenost, neprevidnost otrok
na cesti, prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti in nepravilno
prehitevanje. Vse to je narekovalo za okoli 72.000 dinarjev
materialne škode.
POSEBNO OPOZORILO!
V zadnjem času smo zabeležili vse več prometnih nesreč, v
katerih so udeleženi otroci in kar je najbolj zaskrbljujoče,
pojavljajo se kot povzročitelji teh nesreč.
Ker se bo kmalu pričelo novo šolsko leto, opozarja Postaja
milice v Ptuju vse občane, da otrok ne pošiljajo v šolo s kolesi,
zlasti še tistih, ki nimcqo opravljenega preizkusa znanja o
cestnoprometnih predpisih, oziroma nimajo kolesarskih
izkaznic.
Postaja milice Ptuj predlaga staršem, da predvsem učence
prvih razredov nekaj časa spremljajo v šolo in jih sproti
opozarjajo na nevarnosti, kijih lahko čakajo ob poti domov.
Vsem osnovnim šolam pa priporočajo, da vsaj v prvih dveh
mesecih spremIjcqo učence nižjih razredov na poti iz šole do
glavne ceste pionirji-miličniki.
Le tako bomo vsi skupaj pripomogli, da bomo naše
najmlajše čimprej usposobili za samostojne udeležence v
cestnem prometu in da bo bilanca prometnih nesreč z otroki v
prihodnjem letu vsaj manjša.	- OM
POBEG SE NI IZPLAČAL
V torek, 22. avgusta, ob 20.15
se je Janez Horvat iz Moškanjcev
35 peljal s kolesom po cesti od
Prvenc proti Strelccm. Pri hišni št.
2 a mu je iz nasprotne Smeri
pripeljal osebni avtomobil z
neznanim voznikom. Zadel gaje
in ga zbil po cestišču, pri čemer je
Horvat dobil lage telesne
poScodbe. Voznik je odpeljal
naprej, ne da bi se ustavil.
Na podlagi n^denega laka so
miličnDci takoj začeli z zbiranjem
obvestil in kmalu ugotovili, daje
bila voznica Katarina Vidovič iz
Dornave 79. Miličniki so jo
ustavili 23. avgusta ob 18. uri in
ob pregledu vozila ugotovili
domnevne poškodbe ter barvo
laku.
ŠE O OBISKU FRANCA
ŠETINCA
že zadnjič'smo na kratko poročali, daje prejšnji torek neuradno
obiskal Ptuj FRANC ŠETINC, sekretar predsedstva CK ZKS. V
spremstvu Alojza Gojčiča, sekretaija medobčinskega sveta ZKS in
Predsednflca Aerokluba Ptuj, predstavnikov občinske organizacge ZKS
tuj in ptujskih letalcev je tov. Šetinc prebil n^več časa na let^išču v
Moškanjcih, oziroma v jadralnem ali motornem letalu, da si je ob varnem
vodenju ptujskih pilotov lahko ogledal slikovitost Ptuja, Haloz in
Slovenskih goric tudi iz „ptičje perspektive".
O delu članov Aerokluba Ptuj se jtov. Šetinc izrazil nadvse pohvalno,
poudaril je izreden pomen usposabljanja mladih v okviru aerokluba za
našo obrambno usposobljenost, kar bi morali družbeno bo^ vrednotiti in
obljubil, da jih bo še obiskal, morda že čez nekaj tednov ob zaključku
XXI. jugoslovanskega aerorallyja, ki bo v nedeljo, 17. septembra na
letališču v Moškanjcih.
Pflot Jože Botolin (desno) tov. Šetinca seznanja s podrobnostmi
tehnike poleta z jadralnim letalom
Foto: R
Kulturna skupnost občine Ptuj
Komis^a za podeljevanje priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj
objavja
RAZPIS
za podelitev priznanj Kultiu-ne ^upnosti občine Ptuj za leto
1979. Priznanje se imenuje OLJENKA in je dvostopenjdco:
Velika oljenka in Oljenka.
1.	Priznanje se podeli
-	temeljnim in drugim organizacijam združenega dela
-	samoupravnim in interesnim skupnostim
-	družbeno-političnim in drugim organizacijam
-	društvom, skupinam in posamezn&om
2.	VELIKO OLJENKO, kot najvišje priznanje Kulturne
skupnosti občine Ptuj se podeli le izjemno, največ vsako leto po eno,
za izjemne zasluge na področju kulture ali izjemne umetniške
dosege, ki so predstavili Ptuj in ptujsko občino v širšem slovendcem,
jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem prostoru in pomenili
njegovo afirmacgo, za izjemno življenjsko delo na področju razvoja
kulture v ptujski občini.
3.	OLJNEKO, kot priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj se
podeli vsako leto največ trem predlaganim za posebne zasluge na
kulturnozgodovinskem, muzejskem, likovnem, knjižnem,
publicističnem, gledališkem glasbenem področju, na področju
varstva kulture dediščine in drugih kulturnih podr9Čjih za
— organizacgsko delo na področju kulturnih dejavnosti v
občini Ptuj
-	za dosežke na drugih, za kulturni razvoj Ptuja posebno
pomembnih dejavnostih, za razvijanje revolucionarnih tradicij
NOB in njihovo prenašanje v kulturno življenje Ptuja.
4.	Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo organi
skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj, organi družbeno-po-
litičnih skupnostih, družbeno-politične organizacije, organi
temeljnih in drugih organizacij združenega dela, druge
samoupravne interesne in krajevne skupnosti ter druge
organizacije in društva.
5.	Pismene predloge z utemeljitvami sprejema komisija za
podeljevanje priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj, Raičeva 6,
DO 30. NOVEMBRA 1978.
RODILE SO:
Dragica Vidovič, Aškerčeva 5 -
dečka; Danica Korošec, Jadranska
17 - • Karmeno; Majda Sok,
Bukovci 92/a - Heleno; Marija
Peršuh, Mihovci 40 - dečka;
Marta Plajnšek, Pleteije 73 -
Darjo; Frančiška Zelenjak, Hra-
njigovci 1 - Jelko; Štefica
Cerovečki, Pucova 1. Celje -
Kristino; Sonja Plohi, Muretinci
36/a - Violeto; Milena Šlamber-
gei, Njiverce 9 - dečka; Rozalga
Planine, Ptujska gora 78 - dečka;
Katica Krajnc, Barislovci 13 -
deklico; Angela Vidovič, Gru-
škovec 89 - Daniela; Marija
Klasinc, Pleteije 31 - dečka;
Terezga Topolovec, Vel. Vamica
81 - deklico; Neža ŠeSco,
Kidričevo - Moniko; Silva
Vrbnjak, Sp. Hajdnina 96 - Aleša;
Sonja Bombek, Bresnica 39 -
Jerneja; Ivanka Pintarič, Gorišnica
77 - Denisa; Anica Rizman,
Miklavž 8 - Simono; Pavla
Subotič, Dežno 28 — deklico;
Jasna Crček, Krčevina 12 - Igora.
POROKE:
Jožef Kuserbanj, Podvinci 85 in
Mar^a Sakelšek, Selška cesta 23;
Miran Stmad, Pekre 1 in Lidija
Lužnik, Murkova 5; Martin
Debelak, Velenje, Graškogorska
43 in Katarina Holc, Velenje,
Graškogorska 43; Stanislav Potoč-
nik, Lancova vas 47 in Katarina
Jerenko, Barislovci 2; Mihalj
Bednjički, Mejna cesta 10 in
Amaifla Karner, Mejna cesta 10;
Anton Pukšič, Mezgovci ob
Pesnici 36 in Zlatka Tašner,
Prvenci 5/a; Dangel Mikša,
Rimska 2 in Danica Grabar,
Potrčeva 38.
UMRLI SO:
Janez Pihler, Ciril-Metodov dr.
17. roj 1902, umrl 21. av^sta
1978; Janez Rauter, Muretinci 45,
Dom upokojencev, roj, 1910,
umrl 21. avgusta 1978; Jožef
Šprah, Podlehnik 5, roj. 1923,
umrl 24. avgusta 197»; Janez
Širovnik, Dravinjski vrh 20, roj.
1901, umrl 23. avgusta 1978;
Pavla Vidovič, Gradišča 42, roj.
1926, umrla 27. avgusta 1978;
Milan Kostanjevec, Spuhlja 6/a,
roj. 1949, umrl 25. avgusta 1978;
Ana Krepfl, Krčevina pri Vur-
berku 22, roj. 1912, umrla 23.
avgusta 1978.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno ir
radijsko dejavnost RADIO-TED
MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pronnetL
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.