List 81. Luna. Z zemljo so se strašne prigodbe godile, strašne natorne moči so nje poveršjerazrile, njesereeraz-tergale. Komaj pa se je zdelo, da vživa mir, si rodi stvarjenje polno življenja, iz začetka še sirovo, kakor je bila natora sama, ki pa postaja vedno žlahtniši, čudopolniši in umniši, kolikor bolj se je narava požlahnila. Tudi z luno so se strašne do- — 322 — godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, og-njobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila organsko življenje; to kaže nespremenjena podoba nje poveršja in čisti zrak. Tudi za-njo je moral čas priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni drugačna kakor na zemlji, akoravno se je mnogo zoper to govorilo. Edine reči, s kterimi v neposredno dotiko pridemo, kamni, ki z nebesa na zemljo padajo, so iz ravno tistih obstojnih delov, kakor na zemlji. Pogoji življenja zamorejo vendar le drugačni biti. Gorkota in svitloba ste glavna pogoja vsacega organskega življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih otocih. Voda in zrak pa, zivlja organskih stvari, v kterih dihajo in rastejo, ki jim v vedniin gibanji živež pripravljajo, tudi v luni nista tuja, ali nju narava je od zemeljske silo različna. Zavolj tega prebivavci lune ne morejo biti ljudje. Marveč, kakor je zemlja v raznih dobah razne stvari rodila, morajo tudi druge nebeške telesa razne dobe imeti. Koliko upliva ima le podnebni zrak na telo človeka ali drugih živali! Brez kislica bi človek ne mogel živeti; na visocih hribih moramo hitrejši sopsti, ker je zrak tanjši. V luni je pa zrak silno tenak, v tako tanjkem zraku pa tudi zeliše ne zamore tako naglo rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj le tisu-ceri del tega zrasti, kakor na zemlji v enakem času. Ker je pa rastlinstvo pogodba življenja živalstva, mora živalstvo biti v primeri z rastlinstvam. Po tem takem bi bil prebivavec, ako bi imel tako goste kosti kakor človek na zemlji, le eno čerto velik, tedaj mravlji enak. Ako bi bil velik kakor človek, bi bilo njegovo truplo komaj tako gosto, kakor je zrak pri nas. Se ve, da nas silijo dolgi dnevi in noči lune in s tem združena prememba gorkote in mraza, verjeti, da bolj nježne rastline v enem dnevu ali v enem poletji dorasejo. Na tako vižo bi bil tek življenja dvanajstkrat hitreji kakor na zemlji, sopenje bi bilo nagleje, pa tudi življenje krajši in znabiti prekratko za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z druzimi svetovi, posebno z zemljo. Toliko se je govorilo, koliko da luna zemlji koristi, da je ona skoraj samo za zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja po neznanih morjih vodi, da se ima nje luči zahvaliti za-četje računstva časa, in nje premikanju naznačenje krajev na zemlji. Praznoverstvo je to dobro porabilo in je pripisovalo luni čudne moči v življenji. Govorili so celo, da ima luna neposredni upliv na našo zemljo, ker iz lune kamni do nas lete. Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi inHer-schel za ognjobljuvavne gore, Schroter za pogo-riše imeli, so to mnenje še bolj poterdile. Ali 20 do 30 veči metavna moč kakor ognjobljuvavnih gor na zemlji, ki bi se morala tirjati, kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba opazila, gotovo in bolj zaverže to mnenje, kakor če se dokazuje, da tanjki zrak ognja ne pripusti. (Dalje sledi.) — 326 — i Luna. (Dalje in konec.) Svetovi imajo posebno moč eden do druzega. Dele eden druzemu svitlobo, gorkoto in eden druzega na se vleče. Se ve da je lunna svitloba skoraj 90.000krat slabeja, kakor sončna, in daluneni žarki ne dele gorkote, se sploh terdi. Hočejo celo nekteri vediti, da mrazijo, kar s tem dokazujejo, da so noči, v kterih jasna luna sveti, bolj merzle od družili. Lunasveti, ko je nebo jasno, zemlja se tudi zmrazi, če je nebo jasno, pa ne, če luna sveti. Po skušnjah Mellonia dele tudi žarki blede lune primerno gorkote. Že starim Feničanom ni bila luna neznana stvar; ker so poznali močno sopenje morja, pritok in odtok, in ga njemu pripisovali. Ako so se pa takrat še te moči, kakor čeznatorne bali, je učenost po-zneji dokazala, da to le od tega pride, ker ga luna nase vleče. Med tem, ko se suha zemlja po rednem potu verti, se premika morje krog zemlje. Ako ravno sonce in luna skupej to premikovanje store, je vendar upliv lune skoraj trikrat veči, ker je 400krat bližej zemlje. Toraj redno sledi prememba pritoka in odtoka posebno teku lune, ako ga lenoba vode, bregovi in vetrovi ne zaderžujejo. Ker se pa svetovi vedno nasprotno na se vlečejo, se ve, da tudi zemlja v morji lune pritok in odtok napravlja, ki pa mora biti 81 krat močneji. Ker je pa luna vedno le z eno stranjo proti zemlji obernjena, mora tako silna moč stanovitno raztanj-ševati vodeno in zračno odejo, in nekteri so že za-volj tega k mnenju prišli, da sta za ohranjenje enakovažnosti morje in zrak na nasprotno stran lune zbežala. Nikakor celo terdo stvorje lune v mehkem pervotnem stanu ni moglo zoperstati, in toraj je proti zemlji bolj zalita luna, akoravno znese to le 1000 čevljev. Ne samo morje, ampak tudi naš zrak luna na se vleče in tako pritok in odtok napravi, kar zra-komer dokaže. Ali to premikanje je tako majhno, komaj za eno čerto, da se ne zamore za gotovo dokazati, da ima luna kak upliv do vremena na zemlji. Vendar stara vera tirja dokaze, in skušnje sopoterdile, česar učenost ni mogla dokazati. Skoz dobo, ki obseže 28let, so število tistih dni sosta-vili, v kterih je deževalo, razmera se je preiskala, v kteri je bilo deževanje proti stanju lune. Najdlo se je, da je naj manj dežja padlo med zadnjim krajcem in mlajem, naj več pa med pervim krajcem in polno luno, da se tedaj dež po premembi lune ravna. Najdlo se je dalej, da je naj bolj deževalo, ko je bila luna naj bližeji zemlje in naj manj, ko je naj dalej od zemlje stala. Da se pa iz tega nič za gotovo ne da dokazati, se tudi iz teh sku-šinj dokaže. Imamo pa tudi skušnje iz tropiških dežel, in sicer iz Guinee 501etne, ki pa tudi nič gotoviga ne dokažejo. Stare vere se pa vendar ljudje ne dajo vzeti. Vsak se opira na lastne skušnje in terdi, da je sto- in stokrat prepričan, da se z luno tudi vreme spremeni. Kar komu stara mati pravijo, pripoveduje on verno tudi vnukom. Akoravno pri opazovanji zadenemo na toliko oporek, ker eden terdi to, drug drugo, akoravno je vreme tako nestanovitno, tako neredno, da nič bolj na svetu, akoravno učenost dokaže, da luna na vreme ne more imeti velicega upliva, so si ljudje vendar stanovitne vremenske vodila storili. Ako je vreme od mlaja do pervega krajca stanovitno, pravijo, se tudi do polne lune ne bode spremenilo, od te dobe pa se zna do prihodnjega mlaja ravno nasprotno goditi. Ako bi zares luna na vreme toliko upliva imela, bi se moralo vsako osemnajsto leto vreme poverniti, ker luna vsako enajsto leto v ravno tisto razmero proti zemlji pride. Potem bi se vreme lahko prerokovalo, in prerok bi se ne zlagal tolikokrat, kakor se to sicer zgodi. Vreme pa odvisi od mnogih, še celo neznanih zadev. Krajne natorske razmere, vetrovi, sončna gorkota, zemeljski magnetizem in zračna elektrika storijo premembe vremena. Dokler te reči niso popolnoma znane, se vreme nikakor ne bo dalo prerokovati. Človek ima veselje skrivnostno z novimi skrivnostmi zvediti. Nezapo-padljiva znamnja čutničnega življenja pripisujevmag-netizmu, ker tudi ti ji še skrivnostna stvar. Čudne vremenske premembe pripisuje luni, ker ravno tako malo v njej ve, in ker postopač mora enkrat kaj za zemljo in človeka storiti. Kakor mčd plevami zerno, se najde tudi med mnozimi vražami srednjega veka , ki je v luni in zvezdah osodo bral, tii in tam kaj premišljevanja vrednega. Pravijo, da je les, posekan o mladi luni, slabši, se raji razpoka in gnije, kakor če se poseka ob času stare lune in skušnje v zahodnji Indii hočejo to poterditi. Več kmetovavcev terdi, da je naj bolje sejati in saditi ob času mlade lune, da je treba na to gledati, da koklja ob času polne lune piske zvali. Kak upliv ima luna na bolnike, je znano. Brahori, pravijo, da ob času polne lune zatečejo, bolezni na jetrih se pohujšajo in blazni huje divjajo. Pa vsih teh prikazinj učenost še vedno ni razjasnila, znabiti ravno zavolj tega, ker so med ljudstvom tako terdno ukoreninjene in jih pre-iskovavec za vražo ima. Kar smo f>a bolj globoko v skrivnosti življenja pogledali in vemo, kako neizrečeno nježne natore je čutnično življenje; kar ne moremo več tajiti čudnih prikazinj magnetizma in moramo poterditi storiteljnost svitiobe, če je tudi — 327 — oko ne čuti: mora tedaj tudi cas biti, se na te prikazni ozirati, po premišljevanju resnico zvediti in tako skrivnosti odkrivati v blagor človeštva.