ARHIVI XVII ] 094
Poročila o delu društva m zborov,! ni m
149
Vciikcmu referatu je s ledih zanimiva iti včasih polemična diskusij*, kjer so ndelcžcnci v glavnem predstavili problematiko, stanje in izkušnje na področju izobraževanja v svojih državah.
Drugi dan simpozija je najprej dr. Jože Žontar predstavil svoj referat z naslovom Vprašanja arh.v-skega Šolanja na univerzah v Vzhodni in Srednji Evropi Sledila sta referata Irene Mamezak-Gadkovvske 7. naslovom Pioblcmatika gosnodarskih arhivov v .arhivskem ioianju, Icr Thea Thomassena Šolanje neaka-demskega kadra za potrebe arlnvov Tudi tem ¡efe-ratom je sledil;: diskusija, kjer so udeležene, predstavili izkušnje in sir nje v svojih državah.
Udeleženci simpozija so si ogledali tudi \rhiv Republike Slovenije, kjer so sc seznanili 7. delom, gradivom, problemafiko in načrti arhiva. Ogleda, i ¡¡o si I ud' nekatera skladišča in delovne pro.;torc arhiva
V soboto 29 novembri je bil za vse udeležence organivirnn izlet v Postojno z o»ledom Pcsiojrakc jame ter domačim, slovenskim ko-ilom, kar seje udeležencem simpozija po dveh napornih delovn:h dneh močno prileglo.
Ob zaključku simpozija je delovna skupina pripravila tudi resolucijo simpozija, kije podana v p ilogi.
Hrane Komu!
Obisk v državnem iirliivu L.izcru Uvod
V drugi polovici avgusta 19i/4 je Mednarodni arhivski svet obvestil Arhiv Republike Slovenije, da v okviru svojega programa z* arhivske jodelavee Srednje m Vzhodne Lvrope v oktobru FiJJ novembru 1994 v Dr?avnem arhivu Luzcm (Slaatsarehiv des Kanlons Luzern) organizira arhivsko zpopolnjevanje za dva predstavnika iz Republike Slovenije. Izpopolnjevanja, ki je potekalo v tednu od 7. do 12. novembra l°94, sva se udeležila arhivirtka Nadtr Jmkovič iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in Janez Kopač iz Zgodovinskega arhiva Ljnbliana.
Vodstvo luzernskega državnega nrhi"a namr je že neknj tednov picd obiskom poslalo nck,.j svetili pn-blikaeij (letna poročila, vodnik arhiva i/, let; 1993 it, Se nekatere druge informativne publikacija), iz katerih sva se lahko poučila o zgodovini njihovega arhiva, strukturalni razvrstitvi gn-diva. o fondih in njihovi vsebini ter o glavnih obrisih švienr.kc zgodovine in zgodovine kartona Luzern.
Takoj na začetku je potrebro poudarit1 zjcmnd po-'.o m osi najinih Švicarskih gostiteljev do naju. Kot sva Irhko ugotovila že prvi dan najinega obiska sc se luzemski arhivski kolegi na najin obisk .cmcljiu pripravili. bolela I i so natančen program naj:ncga dopoldanskega in popoldanskega strokovnega bivanja p i njih. Ver prvi dan in popoldne zadnjega -In-: |e bil z nama direktor arhiva drkavni arhivar dr. Fritz Glanser,
ostale dneve pa so nama svoj dopoldanski in popoldanski delovni čas posvetih državni arhivar in namestnik direktorja dr. Anton Gossi, ki nama je pied-stnvil t.i. "zgodcAinske fonde" n tehnična vprašanja v zvezi z gradnjo nove arhivske stavbe, dr. Max Huber, ki vodi "modeme državne fonde" (narava m sodstvo) in ar Stefan Jiig^i, k nama je predstavil privatne fonde in zbirke ter skupaj s sodelavcema Franzeni Borcrjem in Patriekom Birrerje*n fotografski in mikrofilnsk' labcratorii ter konservatorsko in restavratorsko deiavnieo arhiva.
Pri dan dopoldne je bil namenjen sploinemu spoznavanju švieaiskc, ksntonske .n oocinske zgodovine Švica Šteje kar 22 krmtonov, kanton Luzcm (glavno mesto Lnzcrn), pa je £csl: ali sedmi po velikosti in Številu prebivalstva. Šteje približno 300.000 prebivalcev kar je nekoliko več kot ima prehivalcc meto oziroma mestna oba na Ljubljana, kanton Luzcm oblikujf neka ve£ kot ste obJin. Luzemsk' državni arhiv npravno spada pod kantonsko upravo za vzgojo, ki je ena od najpomembnejših kantonskih uprav Prvo dopoldne jc bilo namenjeno tudi splošnemu spoznavanju nove impozantne arhivske stavbe, v katero seje luzemsk državm arhiv preselil v novembru 199? Popoldanski de! prvega dne je b i namenjen ogledu zgodovinskih znamenitosti me-1 a s poudarkom na zgodovini arhiva in obiski. Mestnega arhiva Lu^em, ki domt'jc v mestn1 hiši. Tu je ujemno zanimiva nekdanja tchnK na oprema, Gradivo mestne uprave je namreč ^hranjeno v srednjem delu mestnega stolptr (zavarovanje pred krajo) v Številnih stenskih pr:dalih, k. so razvrščeni v galeriji h. Prostor pa varovan Še 7 železnimi vrati in pdkni, ki so varuvaia *ako pred krajo kakor tur1 pred požarom.
Vsi naslednji dnevi so bili v dopoldanskem času namenjeni spoznavanju arhivskih strokovnih rešitev, v popoldanskem času pa sva bila navzoča pri neki vrsti zunanje službe v sodnem okraju Willisau, obiskali smo mestni arlnv v slikovitem mestecu Sursee in državni arhiv v sosednjem kantonu Uri v meslu Altdorf. Bila pa sva navzoča pri dvonmem zgodovinskem simpoziju ob 200-lclniei rojstva luzernskega liberalnega poliiikii i" pravnika. Kazimirja Pfyfferja, kije imel zelo pomembno vlogo tudi pri uvedbi visokošolskega pravnega študij; v Lu::cmu.
Strokovna ob tie taw ttt pripomočki za uporabo arhivskima gradiva
Pretežno večino fondo" v Državnem arhivu Luzcm tvorijo fondi uprnve in sodstva. Arhivsko gradivo je strukturalne razvričeno v štiri skapine. Glavni sku pitii fondov tvorita skupini, imenovani "zgodovinski fonai" ir. Vnod^mi državni fondi", ločnico met1 njuna pa postavlja uporaba principa pertinence in piehod na princip provenience pri strokovni obdelavi, na katerega sc prešli v šestdesetih letih tega stoletja. Ostali dve skupin i ivorita skupina ^posebri fondi" in skupina "nedržavni fondi".
Skupinn fondov, ki ie imenuje '"zgodoi insk: fondi", so urejeni pč briueipU pertinence, ki je bil uzakonjen s pravili Državnega arhiva Luzcm leta 1834.
140
Poročila o delu društva in zborovanjih
ARINVi XVII 1994
Pravih so določala 10 «sebioskib sklopo*', ki so iim kasneje dodali še dva. Ti vsebinski sklopi so: diplomacija in odnosi s lujino (drogimi kantoni,, držnvna (kantonska) uprava, vojska, poiieiia, vzgoja skupaj z izobraževanjem in kulturo, " vilno sodsfo, kiimi-nalistično sodstvo, državno (kantonsko) gospodarstvo. gradnje finance, eerkev, kantonske občinske zadeve. V to skupino fondov spadajo serije knjig kot so državni protokoli, kodeksi od 14. do 18. stoletja, serija v knjige vezanih arbivalv 19. in 20 stoletja m v knjige vezane arhr alij-: švicarske zveze. Drugo skupino "zgodovinskih fondov" tvorijo spisi, ki so razvrščeni v Si i H skupine gliide na švicarska P god 3 vinska obdobja, tretji del "zgodovinskih fondov" pa tvori skupina iistin.
V šestdesetih letih so v Inzemskem arhivu preSli na urejanje po principe prevenbncc in jd tedaj dalje oblikujejo tudi skupino foodov, k, so urejeni po tem prioeipu in se imenuje "modemi državni foodi" Mca t.i. "moderne državne fonde" sod"o fondi s področja sodobne uprave in sodstva. Prevzemamo teli fondov poteka po principa registraturnih planov za po-a-mezne upravne in sodne oblast
Svojo dokai obsežno skup:no foodov, ki po izvoru niso ne npravni ne sodiu, Irorijo fendi razvrščeni v skupino "posebn fond':" V to skupino razvrščajo fonde mestnega izvora; gradivo samostanov, trgovske komore, katastra, računske knjige, načrte, karte ter vario.
Za prenčevanie zgodovine kantona Lnzem pa so zelo pomembni tudi fnndi, vključeni v skupino, ki so jo poimenovali 'nedržavni jieka.nionski) fondi", in jo sestavljajo prcccj Sievilni privatni foodi ter zhirke.
Najzanimivejše in zoačilne vrste dokumente vsake od štirih skup.n so nama gostitelji tudi pokazali.
Posebne pokornosti so vredni štcilrr1 pripomočki za uporabo arhivskega gradva Državnega arhiva v Lu^etr 11. Osnovno informacijo o arhivskem gradivu arhiva predstavlja vodnik, kije izšel novembra 1993 ob slovesnosti odprtja nove arhivske zgradbe. Poleg temeljnih podatkov, strukturni razvrstitvi fondov in ureditvi ter vsebini gradiva in zbirk prinaša ludi glavne poudarke zgodovinskega razvoja kantona Luzern in zgodovino tuzemskega državnega arhra. Zadnji del vodnika ima naslov Dodatek. V tem delu se po drobncjc seznanimo z bibliografijo o kantonski zgodovini in zgodovini kantonskega arhi"a. Zelo uporabno ic poglavje z naslovom Praktični nadeti. Ta del Dodatka nas seznanja s pisavan:i iojeziki arhivskega giadiva, načini datiranja dokumentov, preglednice pa posredujejo konkretne podr>tke n primera ve med mno?iec dolžinskih in prostorninskih mer ter uteži in denijrnimi enotami,, ki jih zasleuimo v kantoaskem arhivskem gradivu. Ker so v vodoiku objavljene taci nekatere fotografije, karte . i tabele, v dodatku zasledimo ludi seznam le-teh '1 tudi seznam uporabljenih kratie. Za hitro onsntacijn pa je objavljen jbsezen kombiniran imenski, krajevni in stvarni indeks, i.isto na koneti vodnika se seznanimo 5e s serijo luzcrnsKih zgodovinskih obiav ler serijo izdaj luzernskih arhivskih inventarjev.
Obsežen vodnik dopolniiijejn številni popisi, re-penoriji, krajevni, imenski in stvarni inoekLi za posa-
mezne fonde ali skupine fondov n zbirk Vsi prpo-rrrnčki so v vezani ohlikj na volio uporabnikom arhivskega gradiva v zelo ve'iki n priiazm sprejemni dvorani.
bportlhti arhivskega p ra (Jiva
Presenetljiv je izjemno vel in pomen, ki ga v arhivu namenjajo uporabi arhivskega gradiva. To dokazuje dejstvo, cía v sprejemniei z uporabniki arhivskega gradiva deiajo vs vodiln- arhivski delavei, razen direk-lorja.
Pri uporabi graJiva ]e ¿elo opazna težnja po zaščiti originalnega arhivskega gradiva. Glede na dejstvo, da med najpogostejšo vrsto uporabljenega giadiva spadajo zlasti zapisniki državnih organov in drugi kodeksi, so se v arhi 'u odloč il, da jih v^e mikrofilmajo, repro-diiciraio na papir in reprodnkeije zvežejo v knjige, ki so na razpolago za uporabo v prvem nadslropin sprejemne dvorane. Za plačilo je možno iz mikrofilmov delati kopije ah pa naročali snemanje originalnih dokumentov. Sieer pa podrohnos'i pn uporabi gradiva ureja pravilnik o tioorabi arhivskega gradiva, ki v arhivu na splošno prepoveduje kajenje. Pn" tako je v čitnlnieo prepovedaoo pi inašati torbe in dnige osebne predmete. Vse to je potrebno odložili v garderobnem delu stavbe. Nataneoo ie določen postopek naročanja gradiva, hkrati pa isti pravilnik opozarja tudi n^ 50 oziroma 100-lctno zaporo arhivskega gradiva za uporabo. ízj»ma je možna le z dovoljenjem pristojnih oblast1 oziroma Tratnikov gradiva, če gre za prva t ne fonde Na to, da se gradivo ne sme poškodovati, 11111a-zati in pomešati pa opozarja tuOi napis 11a vsaki sraj-čH, v kateri je shranjeno giadivo. Pravilnik določa tudi, koliko gradiva sme uporabnik dobiti na svoji, delovno mesto v er;j od dveh modernih čitalme, ki sta opremljeni z mikročitalei in računalniškimi priključki Zanimivo je, da mora v en od dveh čitalnic vladati popoln ir'r, k. ga ne srne zmotili niti pisanje na računalnik ali na Kakšen drog moderen pripomoček.
Uporabnikom arhivskega gradiva je na razpolago bógala strokovna knjižnica odprtega tipa v pritličju, prvem m drugem nadstropju sprejemne dvorane, za reprodukcij" gradivi pa tudi mikrofilmski čitalci z možnostjo kopirania n običajni kopirni strop.
Mikrofihiiinije, kotisenvictja 111 restavracija
V pritličnih delih zgradbe arhiva imajo svoje pro store mikrofilmska delavnioa iii foto laboratorij ter dela vniea za konservacijo in icstavracijo. Vse Iri delavnice so apremljene z modernimi in računalu.ško vodenimi aparaturami, zamzmvo pr, je dejstvo da si pri mikrofilmskih in fotografskih delih pomagajo z nno-kojenimi sodelave1, rnudlem ko sta v konservatorski in restavratorski delnvinei zaposlena le konservalor in knjigovez. Poleg enostavnih knjigovcSkih in restavratorskih opravil opravljata šc vrsto zahtevnih del kot so npr. res lav ra oije poškodovanih pečatov, zelo poškodovanih dokumentov in knjig. Izdelujejo pa tudi škatle po meri, zlasi za dokumente, zvezane v Knjige in za listine
ARHIVI XVII ] 094
Poročila o delu društva m zborov,! ni m
149
Arhivska igraiHm
Nsvembra 1103 seje Državni arhiv Lii/.crn iz nekdanje Inzerrskc jezuitske gimnazije preselil v novo, za arihiv-.kc namene zgrajeno stavbo. Zgradba ima Iri zaključene dele ki sc medseboino povezani, lahko pa vsak del fiinkc;oniia tudi samostojno, Vhodni tlel tvori stopnišče, garderoba m sejna soba, ki jo je moč uporabljati ločene od arhivske d-javnosti, V sprejemno dvorane jd mogoče priti le |s posebnim1, ključi ali 7 avtorr.alskim odklepanjem vral med vhodnim delom in sprrjeinno dvorano. Tako so prihodi vseh obiskovalcev pod nodzorjm V spodnjem delu sprejemne dvorane je sprejemnika ir| prostor s pnpomečki za uporabo gradiva in knjižnice Icr dve modem: in pre storni čilalnici. V prvem ir drugem nacfilropjn "si sledijo pižame vodstva arhiva in slrokovnih delavcev. Kar od putličja do tretjega nadstropja pa se razprostira strokovna knjižnica odprtega tipa. V kletnih prostorili tega dela stavbe ,sc nahajajo sortirniea. v kateri je tudi stroj za rezanje izločenega gradiva, ter mikrofilmska delavnica s ilhnskim laboratorijem, konscrvaiorska in resiavratc.rska delavnica. Vsi delovni prostor so opremljeni z računalnik, ki so povezani v hišno ra čimalnisko mrežo. V najnižjem tlcln tega dela stavbe pa se Ehnjfl strojnica za centralno ogrcvanie 11 kli matifaeijol obe pa sla povezani s centralnim krmilnim računalnikom. Tretji del stavbe, kije s prvima deloma po rezan s slcpniSeem, osebnim in tovornim dvigalom, pa tvorijo sprejemni ali akccsijski prostor in arliivsk. depoju v katcrili je prostora 7,7\ okoli 000 tekočih metrov gradiva (tienntnc arhiv hran' okoli P.000 tekočih metrov gradiva). Vsi depojski prostori so oprem lični 7. leseno, protipožarno inipregnirano oprc.mo koinp^kins in s Številnim 1 predalniki 7a načrte, tla o merilcih vlage 111 temperature, ki jih redno konlro* Jirnio, ne govorim.
Zaključek
Državni arhiv Ln^ern jc med najmodernejšimi v vei, kar jc gotovo zasluga nove moderne arhivske igradbr Zaradi dobre organizacije delt jr, razumljivo tudi dejstvo, da je v arhivu zaposlenih le p~ib)'žno 20 strokovnih sodelavcev, sicer pa si pomagajo s študent: in svojimi upokojenci. £c enkrat pa želim EjEfflriti izjemno prijaznost 111 gostoljubnost najinih švicarskih gostitelji v, ki so nama predstavili in pokazali njihov arhiv v vseh njegovih značilnostih.
Jauei Kopač
PosvetuViinje o in-ganizaciji arhivov v Evropi na primeru Švice Bcrn 1 4, 11. 1994
Posvetovanje v Bcmu jc imelo namni predstaviti organizacijo in delovanje arhivske sluS dc v Š\ici kr izmenjati izkušnje o arhivski organ zaciji v državah
udeleženkah. Pileg /icc ki je posveiovanjc organizirala, so se ga udclcž.li še predstavniki Češke. Ejto-nijc, HrvaŠke, Latvijc, Litve, Madžarske, Rusije m Slovenije. Pcsvclovanic jc potekalo v zveznem arhivu v Bcmu, v državnem arhivu kantona Basel Land in v incslnnm arhivu v Winicrtlirni.
Prvi dan jc gcncralrr direktor zveznega arhiva v Bernu gospod Graf predstavil organizacijo mednarodnega arhivskega svela in delo njegovih komisij, posebno koordinacijske p>sarne za cvtopsk program (Coording Board for European Programme) ter njen program sodelovanj s srednje- in v^Jiodnoevrcpskiml državami, Vlogo vice v lem progn rnu je predstavil gospod Stcphan Hnsy s Švicarskega /.unaniega ministrstva.
Gospod Graf jc nalo povedal nekaj o tgodovmi Švice od nastanka švicarske zveze lela 1291 ko so se povezali kantoni Uri, Schweiz in Uní. Badén, preko ustanoviivc republike leta 179S do zvezne ustave leta 1K48 in njene revizije leta 1P74. Sledila je predstavitev mreže arhivov v Švici. Javna arhivska mreža ima tri nivoje: zvezni arhiv, državni kantonalni arhiv, in mestni nzjronia občinski arhivi. Pcleg teh je še mreža cerkvenih aruvov, nekaj druž.inskih arhivov ter specialni arhivi kot švicarski gospodarski arhiv, arhiv Švicarskega delavskega gibanja, arhiv za novejšo zgodovino pri tchniSki visoki Soli v Ziirichu md
Nato je dr. Wendrieh, poddi.ektor zveznega urada i.a pravosodje, predstavil državnopomični sistem v Švici ir; njegovo ustavno strukturo Kanton ima siatus države in .ma tudi vse kompctenec (npr, policija, Šolstvo.. ), ki jih ni prenesei na zvezo. Zveza ima kompelcncc na področju zunanje politike, obrambe cicnarnih zadev pošte in carine. V Švici jc 20 kantonov m 6 polknntonov ter približno 3000 obem. Uprava je zaflai velike avtonomije kanlor.ov dûkai zapletena (npr.: vsak kanton ima svoj civilni m kazenski zakonik...). Tudi pristojnosti občin so v različnih kantonih n zli inc.
Na ni.'ojn zveze jc zakonodajno telo dvodomni parlament., ki jc sestavljen iz nepoklicnih parlamentarcev. Vlada (zvezni svet) jc sestavljena koiegiamo iz sedmih svetnikov, ki se ukvarjajo z vsemi rtsorji (de-partementi), Čeprav so uradne imenovani predvsem za enega. Zvezni arhiv spada pod dcparleme-it za notranje nadeve.
V popoldanski diskusiji smo udeleženci predstavili arhir,sko organizacijo v svojih državah in aktualno stanje v arhivisliki
Drugi dan posvetovanja <.o gospa Seever gospod Graf m drugi predstavili Švicarski zv:zni arhiv in njegovo delo, Zvezni arhiv je pr.stojen za veČino organov r.vczne uprave. Nekateri zvezni organi, kot /.vezno sodiiče, imajo svoj arhiv. Poltg gradiva zvezne uprave hrani Se nekaj zapuščin, različno podarjeno gradivo, kopiji: gradiva iz lujih arhivov, ki zadevajo S' icc, ipd. Najstarejši fond jc iz lela 1798, saj je v lem letu nastal pr 1 skupni organ zveze. Drncs hrani zvezni arhiv preke 30.000 tm arhivskega gradiv? Od leta 1984 lircnijo tudi pedatke državne uprave na strojno berljffjjj nosilcih. Hiamjo preke 100O magnetnih trakov takih podatkov. Fodatk, so shrPnjem