U D K 808-5 Alenka Sioic-Dular Filozofska fakulteta, Ljubl jana IZPELJAVA SLOVANSKIH GLAGOLOV IZ PRIMERNIŠKIH PODSTAV Glagoli iz primerniške podstave v slovanskih jezikih se na podlagi podstave razvrščajo v tri skupine: a) izpeljanke iz kratke supletivne primerniške podstave; b) izpel janke iz kratkih primerniških podstav nesupletivnih pr imernikov ; c) izpeljanke iz stranskosklonske primerniške podstave. Slavic verbs derived f rom the bases of comparat ive degrees of adjectives are classified into three groups : (i) derivatives f rom the short suppletive comparat ive - form base; (ii) derivatives f rom the short nonsuppletive comparat ive - form base; (iii) deriva- tives f rom the oblique-case comparat ive - form base. Kadar se govori o izimenski izpeljavi glagolov v slovanskih jezikih, se kot pomemben vir podstav navajajo pridevniki1. Taka možnost tvorbe z glagol- skimi priponami (*-čje-/*č-ti, *-i-/*-iti, *-aje-/*-ati, *-uje-/*-ooati, *-ne-/*-noti) je bila že v praslovanščini pogosta, zato je velik del izpridevniških glagolov v slovanskih jezikih podedovan. Pomensko strnjeni skupini so tvorili prelmjalni (inhoativni) neprehodni glagoli na *-èje-/*-ëti in faktitivni prehodni glagoli na *-i-/*-iti. Pridevniška podstava večine tako tvorjenih glagolov je osnovniška, ta pa je tudi starejši vir izpridevniške izpeljave, pogost tudi v drugih ide. jezikih, npr. lit. balt'éti k bâltas 'bel', sen'éti k sènas 'star', lat. albeö k albus ЪеГ itd.2 Vendar pa je v delu sodobnih slovanskih jezikov podstava pogosto tudi primerniška (dalje PP); taka je bila že v nekaj stcsl. primerih3 in verjet- no tudi že poznopraslovanska4. Glagoli, ki se ločijo po obliki PP, so treh vrst: I. iz kratkih supletivnih (nadomestnih) PP, značilnih za im. ed. m. in s. sp.; II. iz kratke PP; III. iz dolge (dalje stranskosklonske) PP5. 1 Sloronik praslowianski I, 1974. 46—58; A . Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves III, 1966, 349(1., 357d„ 432d.; F. Miklošič, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen II, 1926, 423d., 430d„ 435d., 454d.; ]. Toporišič, Slovenska slovnica, 1985, 159; S. Szober, Grainatyka j ç zyka polskiego, 1967, 137; E. Pauliny-J. Ružička-J. Stole, Slovenska gramatika, 1968. 247; E. Baric Priručna gramatika hrvatskoga knj iževnog jezika, 1979, 294: B. Srvjela, Grammatik der niedersorbischen Sprache, 1952, 83. г J. Otrqbski, Gramatyka j ç zyka litewskiego И, 1965, 367; A. Vaillant, op. 1., 374; P. Arumaa, Urslavische Grammatik III, 1985, 249. 3 A. Vaillant, op. 1., 432, navaja stcsl. glag. uniti iz primernika unjii 'boljši ' , uda- Ijiti iz primernika dalje, prodhliti iz primernika dbljii-, F. Miklošič, op. 1., str. 431, navaja stcsl. ombnbšati; csl. sulëti sç/suliti ' inflari ' . 4 Ètimologiëeskij slovar' s lavjanskix j a z y k o v 2. 1975, 123d. 6 R. Nahtigal, Slovanski jeziki8 , 1952, 226—9; J. Stieber, Zarys gramatyki p o r ö w - nawcze j j e z y k ö w slowianskich, 1979, 169—72; V. Vondräk, Vergleichende slavische Grammatik II, 1908, 71—5; v zahodnoslovanskih jezikih se je v primerniku posplošila stranskosklonske osnova na -Ii , -ejši, enako težnjo je opaziti v slovenščini razen v pri - merih, kjer se je im. ed. m. s. sp. končeval na č, ž, š (SKJ 1, 1966; SS 1976), medtem ko se v sh. in sin. zahodnih narečjih posplošuje osnova im. ed. m. in s. sp. (v knj. sh. so izjema le lepši, lakši, mekši). Stranskosklonske PP so prevladale tudi v ukr. in blr. I. Izpeljanke iz kratkih supletivnih PP 1 Iz psi. PP *bol'6j6, *bol'6ši, *bol'ee k osnovnikoina velikZ in dobrZ (v da- našnjih vzliodnoslovanskih jezikih je celo prevzel vlogo osnovnika v pomenu »velik«) je tvorjen blr. nar. nedov. gl. bol'ас' 'večati se, postajati večji' (iz *bol'éti)7. 2 Iz psi. PP *d6l'6j6, *d6l'6ši, *d6l'e k osnovniku *d6lgZ navaja Slownik praslowianski8 naslednje nedovršnike kot praslovanske: a) *d6l'iti-'o: stč. dilti, p. dlič (dov. przedlič), dluž. dliš, gluž. dlič, sh. dlfiti (dov. prodljiti). Pod vplivom u-ja v osnovniku dug(i) se je vrinil -u- tudi v primernik dùlji; prim, iz njega nedov. gl. dùljiti 'daljšati' in dùljati, -am 'daljšati se'. Iz gornje oblike je tudi r. zastar. dlit' in stcsl. predponski dov. prodôliti. b) *d6l'ati -ajq-. r. nar. dljat', ukr. pog. dljâtys'a, (dov. prodljâty). Oblika je po tvorbi morda prvotni ponavljalni nedovršnik. c) *d6l'čti -čjo: stč. dliti, slš. dliet'. Po tvorbi gre za prvotni inhoativni glagol, d) *d6lčjiti -o: gluž. nedov. dlčjič. Ta tvorba je verjetno mlajša, saj oblike primernika *d6l-čj- zunaj lužiškega jezikovnega prostora ni.9 V tistih slovanskih jezikih, kjer se je supletivni primernik ohranil le s stranskosklonsko obliko osnove *d6l'6š-/*d6lčj6š-, najdemo tudi glagole, iz- peljane iz nje: č. delšiti10, gluž. podlčšič dluž. pšedlejšyšn, ukr. doošaty 'dalj- šati se'.12 3 Iz psi. PP *gor'6j6, *gor6ši, *gor'els k osnovniku *zWS 'slab, hudoben' skorajda ni glagolskih izpeljank. Edini primer bi bil dluž. nedov. goriš: dov. rozgoriš 'ärgern, kränken, grämen, beleidigen, erzürnen', o katerem Machek14 pravi, da daje slutiti, da je tu prvotna PP *gor'6-j6, čeprav primerniškega po- mena ni več čutiti. Machek je razložil tudi pomenske razvoje v dluž. besedi, primerjajoč jih s tistimi v č. zliti se < *zZliti sq, iz prid. *zZlZ. — Glagolska izpeljanka iz stranskosklonske osnove *zZl-(čj)6š- je sin. nedov. zaljšati, -am 'lepšati'. 4 Iz psi. PP *тбпбј6, *m6n6ši, *rn6nen k osnovniku mali 'majhen' je iz- pričan nedov. *m6niti -' oqčš- po prilikovanju, prim. stč. im. ed. ž. sp. oecši/oečši/oetši in slš. primernik vačši. « J. Belostenec, Gazophylacium II, 1740, str. 557; P. Skok, op. cit. III., 1973, str. 571, s. v. veči. (Mostec: 'vekši.) 22 Istoryja ukraïns'koï movy, Morfol . 1978, str. 212—3; N. P. Prylypko, Prykmet- nyk v ukraïns'kyx hovorax, str. 146—7, omenjata tip primernika vykšy(j), veksyj, blyksy(j), süksij, doroksyj, tyksyj, razširjenega v poljskih, volinjskih, naddnestran- skih in zakarpatskih govorih. 23 Obliko navaja le F. Bradač, n. d., 619. 24 Vse kajkavske podatke ustno posredoval A. Jembrih-, prim, še študijo A. Jem- brih-M. Lončarič, Govor Gregurovca Veterničkoga, Rasprave zavoda za jezik 8—9, 1982—83, (o stopnjevanju) str. 41. 25 Gl. op. 22. 26 F. Ramovš, Morfologi ja slovenskega jezika, 1952, 107: vqtbši/vqčbši > vekši; P. Skok (n. d. III: 571) govori o disimilaciji č-ši > kši. II. Izpeljanke iz kratke PP 6 Iz prid. *blizZkS27 je bil še pred dodajanjem pripone -(Ъ)кЪ izpeljan nedov. *bliziti -'o: kaš. blazac, r. blizit', ukr. blyzyty, sh. bliziti kot nepreh. 'približevati se'29. Del slovanskih jezikov pa izpričuje tudi nedovršnike iz PP: a) prehodni glag. bližiti -' č, če pred njim stojijo (mehčani) k, h, x, s, z > č, z, š, npr. oyščyj 'višji', kraščyj 'lepši, boljši'. 30 Etimološko se izpeljuje iz ide. *anéh-, prim. lit. ankštas 'ozek', lat. angor 'tesnoba', stvn. engi 'ozek'. Izpričan je tudi glagol *ozčti, -êjç : blr. ouzec. V delu slovanskih jezikov je glagol izpeljan iz PP: ožiti -Q : sin. ožiti (pog. mlado ožati), č. užiti, slš. ilžit', p. dov. zrvqzyc : drug. nedov. zmqžač. Iz stranskosklonske PP *ož6š- je izpeljan ukr. inhoativni glag. oüzcaty, -ae 'zoževati se'.37 9 Iz prid. vysokV8 se pred podaljšanjem s fc-jevsko pripono izpelje nedov. glagol *vysiti -'o : sin. visiti, sh. visiti : dov. povisiti : drugot. nedov. povi- sioati/povišavati/povišivati, r. vysit' 'dvigati kvišku' : dov. povysit' : drugot. nedov. povysât', s tč. vysiti. V delu slovanskih jezikov pa v enakem pomenu najdemo izpeljanke iz PP *vyšiti -o: č. oysiti : dov. povysiti : drugot. nedov. pooysovati, slš. dov. povysit', dluž. mušyš : dov. pomušijš : drugot nedov. poroušomaš, gluž. poroijšic : drugot. nedov. pomyšec/pomyšotuac. — V sin. tudi tu najdemo nedov. vîsati (prim, nižati, bližati) : dov. povišati, poleg tega pa tudi povikšati, -am 'višati'.39 Iz stranskosklonske PP *oyš6š- (p. myiszy z disimilativno spremembo -šš-> -žš-) imamo izpričan predponski dovršnik mymyzszyê : drugot. nedov. mymyiszac, iz katerega moremo rekonstruirati nesestavljeni nedov. *Dyš6šiti, prim, enako tvorjene in izpričane nesestavljene glagole, npr. p. gorszyc, gluž. mjenšič, Ičpšič, horšič, krotšič itd. Tako domnevo upravičuje tudi dejstvo, da so bili nesestavljeni glagoli nekdaj pogostejši in da so jih v mlajših ob- dobjih v razvoju slovanskih jezikov izpodrinjali predponski glagoli.40 V slovanskih jezikih je mogoče najti še druge glagolske izpeljanke iz krat- ke PP, npr. sin. krepljeti -im 'postajati krepkejši', sh. debljati -am 'postajati de- belejši', dražati -am 'postajati dražji'. Za celovitejšo predstavitev glagolske izpeljave iz PP v slovanskih jezikih jih bo nedvomno treba še celoviteje zbrati. Y tesni zvezi s povedanim so tudi samost. s pripono -ma, ki so v delu slovanskih jezikov tvorjeni iz osnovnika v delu pa iz PP:41 a) — bližina : sin. nar. bližina, sh. bližina, mak. bližina, r. blizinà, ukr. blyzynâ-, — bližina : sin. bližina, dluž. bližyna, gluž. bližina; b) — nižina : sh. nižina, mak. nižina, big. nižina, ukr. nyzyna, p. nižina; — nižina: č. nižina, slš. nižina, dluž. nižijna, gluž. nižina, sin. nižina; c) — vysinà: sh. višina, mak. višina, big. višina; — vy- šina: sin. višina, č. vyšina, slš. vyšina, gluž. wyšina, dluž. mušyna; d) — ožina: sin. ožina, sh. užlna, č. užina, slš. užina (: drugače tvorjenim sopomenkam). — Še dva primera samostalniške izpeljave iz supletivne osnove: e) — *vqt'ina/*vqt'6šina: sin. večina/vekšina, sh. večina, kajk. vekšina, č.včtšina, slš. vačšina, gl. rvjetšina; f) — *m6nina/*m6n6šina: sin. manjšina, sh. manjina, č. menšina, slš. menšina, dluž. mjensyna. 37 Etymolohicnyj s lovnyk ukraïns'koï movy I, 1982, 438, s. v. vuz'kyj glagol sicer navaja, a ga podrobneje ne razlaga. 38 Etimološko se pridevnik izpeljuje iz *üpso-, prim. stvn. ûf 'na', gr. upsëlôs 'visok', prim. V. Machek, ESCJ, 1971, 705. 39 Ta primernik zasluži pozornost, saj ga v morfni podobi vykšy(j) najdemo v ukr. narečjih ob knj. vyščyj. Podobno tudi severnokašub. primernik vikši k prid. d algi 'velik'. Ker k v tem primerniku ni mogel nastati po redni poti, moramo domnevati, da je analogen. Morda je nanj vplival primernik *Dqkš-, s katerim sta se ponekod začela pomensko prekrivati; prim, izpodrivanje primernika dçt'bs- s primernikom dyšbš- v sh. prisl. više 'več', dluž. prisl. mčcej/rvušej in dluž. glagol pomusys 'mehren'. 40 H. Schuster-Semc, n. d., passim; It. Grzegorczykoma, Czasowniki odimienne, we wspôlczesnym j çzyku polskim, 1969, 49. 41 ESSJ 2, 1975, str. 123, šteje sam. bližina za izpeljanko iz primernika, sam. bližina pa za drugoten. III. Izpeljanke iz stranskosklonske PP Glagolske tvorjenke iz stranskosklonske PP, so se posplošile v pretežni večini slovanskih jezikov, le v primernikih prislovov so se ohranjale kratke oblike im./tož. ed. s. sp., npr. *bol'e. Y razpravi izhajam iz slovenskega gra- diva, gradivo iz drugih slovanskih jezikov pa dodajam za primerjalno-zgodo- vinsko svetlitev pojava.42 10 Sin. nedov. boljšati 'bessern, auferbauen' je izpeljan iz PP *boljš- (psi. *bol'6š-) k prid. dober; povezuje se s predponami iz-, po-, pri-, z-, inhoativen pomen dobi prek morfema se. Za sh. imamo izpričan nedov. boljšati -am,*3 vendar so danes v rabi predvsem predponski dovršniki, npr. poboljšati : dru- got. nedov. poboljšdvati. Iz stranskosklonske PP *bol'6š- (prim. ukr. primernik bil'šyj) je izpeljan ukr. nedov. bil'šaty -aju 'povečevati se, rasti' z izrazitim inhoativnim pomenom in blr. nedov. boZ'sac'44 ter ukr. bil'šyty -šu, blr. nar. b6l'šyt, knj. bol'šycca. 11 Sin. nedov. daljšati -am 'verlängern' je izpeljan iz PP d&ljši (psi. *d6l'6š-) k pridevniku dolg, nar. tudi k daleč45 (psi. *dal'6š-). Iz stransko- sklonske PP *dal'š- je treba izhajati v sh. daljšati 'removere',46 ohranjenim v kajk. dov. podaljšati. Iz kratke PP je sh. nedov. daljiti -im 'odgadjati'47 : dov. udàljiti : drugot. nedov. udaljâoati in v blr. nedov. dalic' 'oddaljevati se' (iz *dal'čti- čjo), dalic' -'u 'oddaljevati' (iz * dal'iti -iš6).ia 12 Sin. nedov. drajšati 'verteuern', dov. podrajšati -am, je izpeljan iz PP drajši, ki jo Ramovš razlaga iz *dragčjšii9 ob knj. dražji, sh. drdži, r. dorože. Iz stranskosklonske PP *dorž6š- je tvorjen ukr. nedov. dorogšaty -aju in do- rožčaty -aju 'postajati dražji'; zadnji primer ima spet disimilativni razvoj soglasniškega sklopa -žš- > -žč~. 13 Sin. nedov. cenejšati -am 'licitieren, handeln, feilschen' je iz PP cenejši. Edina vzporednica bi bila lahko iz kratke PP cjenji (iz *cčn'6-) tvorjeni sh. ponavlj. glag. cenjkati se/cjenjkati se/cenkati se 'tržiti, pogajati se', ki ga Skok zaradi pripone -kati razlaga kot manjšalno tvorjenko.50 Razlago iz kratke 42 Za izhodišče sem vzela odzadnji slovar slovenskega jezika, izpisan po Pleteršni- kovem slovarju; stanje se ne ujema popolnoma s tistim, ki je kodifieirano v SSKJ. 43 V Rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika I, 547, je glagol naveden kot preho- den ('meliorem facere') in neprehoden ('meliorem fieri') s pripombo, da je iz Stuliče- vega slovarja iz 16. stol. Belostenčev Gazophylacium II, 25, tega glagola ne navaja, pač pa besedno zvezo bolyega/bolfega činiti; neprehodni pomen naj bi imela zveza boljši biti, izpričana prri Megiserju, Slovensko-latinsko-nemški slovar, 1977, 9 in 10. 44 Belaruska-ruski slojjnik, 1962, 129; I. I. Nosooič, n. d., 30, ima v tem pomenu obliko bol'sëc'. 45 V psi. je bil *dal'bjb le primernik prid. dalekb, primernik *dbl'bjb pa k prid. dъlgъ. 4(1 Glagol navaja Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika II, 245, poleg tega pa tudi obliko dalšati, zapisano le v Stuličeoem slovarju. 47 Tudi ta glagol je prvi (in edini) zapisal Stulič; sh. predponski dov. odàliti, ôdalim bi bil lahko tvorjen bodisi iz osnovnika bodisi iz samostalnika. 4e Sloronik prastowianski II, 1976, 335, izpeljuje te glagole iz pridevnika *dal'-bjb/ W e f o , ; ESSJ 4, 1977, 186, iz sam. *dah. 49 F. Ramovš (Morfologija slovenskega jezika, 1952, 107) omenja rožansko draiša < drajejši < *dragejši. 50 P. Skok, ERHSJ I, 1971, 263; M. Pešikan pa meni, da gre za ekspresivno gla- golsko obliko (ustno izraženo mnenje, posredovano prek J. Vlajič-PopoDič). PP res moti glagolska pripona -kati, ki je v izpeljankah iz PP ne srečamo nikjer drugje. V ostalih slovanskih jezikih prevladujejo tvorjenke iz osnovnika. 14 Sin. nedov. goršati -am 'verschönern' je izpeljan iz PP gorši (psi. *gor6š-) 'hujši, slabši' in 'lepši, zalejši' k prid. zali (psi. *zZlZ-j6) 'slab, hudo- ben' in 'lep, krasen'. Pomen 'lep, krasen' je samo slovenski. Sh. nedov. goršati -am je prehoden in neprehoden,51 v knj. jeziku se nadomešča s predponskimi pogoršati : drugot. nedov. pogoršaoati. Ukr. nedov. hiršaty -ae 'poslabševati se' je iz ukr. hirsyj (psi. *gor6š-) in izrazito inhoativen. Iz stranskoslonske PP *gor6š- je tvorjen faktitivni glag. *gor6šiti -o: p. gorszyc : dov. po- gorszyc : drugot. nedov. pogorszač, gluž. zastar. horšič so 'sich über jemand beschweren' : dov. pohoršič, dluž. gorsys 'sich ärgern, sich nicht gefallen las- sen wollen* : dov. pogoršyš, č. horsiti, slš. horšii'. 15 Sin. nedov. hüjsati -am 'slabšati' in 'postajati suh' (povezuje se s pred- ponama iz-, s-) je tvorjen iz PP hüjsi (psi. *xud'6š-; sin. hu ji je iz *xud'6-j6, r. xûze) k prid. hud 'slab; suh; jezen';52 je eden redkih primerov te izpeljave v sin., ki so lahko prehodni in neprehodni. Kajk. predponski dovršnik po- hujšati (iz PP hujši) v sh. knj. jeziku nima vzporednice, izpričan je v r. nedov. uxudšat\ ki je vidski par k faktitivnemu uxudšit'. Iz kratke PP (psi. *xud'6-j6) je izpeljan blr. nedov. xuiyc -iju (iz *xud'čti -čjo).53 — Sicer so v slovanskih jezikih številni glagoli, izpeljani iz osnovnika tega pridevnika s priponami *-êti *-êjo (r. xudét', blr. xudzec', str. xudêti, stcsl. xudêti, sh. hudjeti, sin. hudeti; *-noti *-neš6: č. chudnouti, slš. chudnût', gluž. chudnyc, dluž. chudnuš, p. chudnqc, ukr. xudnuty); *-ati *-ajo (r. xudat', blr. xudâc') kot neprehodni in s priponama *-iti *-iš6 (sin. huditi, sh. hùditi), *-ati -ajo (sh. nar. hùdatsi) kot prehodni. 16 Sin. nedov. krajšati -am je tvorjen iz PP krajši (psi. *kort'6š-) k prid. kratek,55 povezuje se s predponami o-, po-, s-, u-, oz-. Popolnoma mu ustreza kajk. dov. skrajšati (iz PP krajši) ob sh. knj. kracati 'krajšati se' : drugot. nedov. skracaoati/skracioati, tvorjenim iz knj. PP krhči.5e V ukr. je izpričan inhoativni nedov. korotšaty -aju 'skrajševati se' (k ukr. PP korotšyj). Iz stran- skosklonske PP je tvorjen faktitivni nedov. *kort'6šiti: gluž. krotšič 'krajšati', nepreh. krotšic so 'krajšati se (dan)'57. — Sicer so v slovanskih jezikih izpri- čane številne izpeljanke iz osnovnika *kort-/*kortZk- s priponami *-iti, *-iš6: 51 Po podatku Rječnika hrvatskoga ili srpskoga jezika III, 293, je glagol prvič zapisan že v 16. stol.; o tvorbi iz PP govori A. Belič, Istorija srpskohrvatskog jezika II / l , 169—70. и Pridevnik hud je pridobil pomen 'jezen' iz glagola huditi se 'jeziti se', v katerem se je redno lahko razvil, prim. č. zliti se 'jeziti se', dluž. goriš 'jeziti'. 53 1. 1. Nosooič, n. d., 684, ob stranskosklonskem prislovu xudče 'huje'. M Podatek je vzet iz. P. Skoka, ERHSJ I, 1971, 692. 55 Poleg primernika krajši navaja Pleteršnik v svojem slovarju še naslednje obli- ke: a) kračji (prim. sh. krjtči, r. koroče) iz posplošene osnove im. ed. m. in s. sp. *kort'bjb-, bj kraji, npr. kraja pot, analogno po slaji, mlaji-, c) kratkejši. Primernik krajši razlaga Ramovš, op cit., 107, iz stranskosklonske PP *krat'bš- > *kračš- > kraš- z drugotnim prehodnim -j-. se Sh. nedov. kràcati -am 'postajati kratek' je verjetno tvorjen iz osnove kratk-i, priin. še gorčati, dražati, kot domneva P. Skok, ERHSJ II, 1972. 183, čeprav bi se tudi iz PP kratš-Jkračš- razvil krač-. " H. Schuster-Semc, n. d., 9, 1981, 683, izpeljuje gluž. krotšič in dluž. kroteys iz osnovnika krötk-Jkrotk- s prehodom -tč- > -tš- > ts'; E. Berneker, SEW, 577, ga izpeljuje iz PP. sin. kratiti, sh. kratiti, mak. krati, nkr. korotyty, r. korotiti, č. kratiti, p. krô- cič, dluž. krotcys; -ëti, -èjo: r. korotét'; *-аti, *-ajç: r. korotât'. 17 Sin. nedov. lajšati -am (uporablja se še s predponami iz-, o-, po-, z-) bi moral biti tvorjen iz PP lajši (psi. *l6ž6š-), ki pa je v tej obliki ne omenja noben slovenski slovar, ampak je prevladal primernik lažji (iz *l6g'6-j6). Pri- mernik lajši se bere v spominih I. Hribarja (zaradi lajše kontrole in večje preglednosti).™ Razložiti ga moremo iz stranskosklonske PP *l6ž6š-> *l6žš-> > las- s prehodnim -j-, ki je lahko tudi analogen po krajši, mlajši, slajši. — Iz sh. poznamo nedov. lakšati -am (prehoden in neprehoden), izpričan v 18. stol. in izpeljan iz PP Ihkšv5». Iz iste osnove je tudi slš. nar. -läksic60 k primerniku l'äksi. — V slovanskih jezikih prevladujejo izpeljanke iz osnov- nika *l6g-/*l6gtk- s priponama *-iti -iš6 (dluž. dov. polažcyš, gluž. moložič : drugot. nedov. rvoložeč < *oy-l6g'-ati, stcsl. UgZčiti01, slš. dov. poVahčit' : dru- got. nedov. pol'ahčooat') in -ati -ajo (sin. lehčati/lahčati, sh. lakčati) kot ne- prehodni glagoli in s pripono *-ati *-ajo (r. legčat') kot neprehodni. 18 Sin. nedov. lepšati, -am (povezuje se s predponami iz-, ob-, po-) je iz- peljan iz PP lepši (psi. lčp'6š-) k prid. lep. Iz enake PP je tvorjen sh. nedov. Ijepšati, -am*--, dov. ulje p š at i : drugot. nedov. uljepšavati. V severnoslovan- skih jezikih postane PP *lčp'6š- supletivna k pridevniku dobrZ. Iz nje se izpeljujejo faktitivni glagoli s pripono *-iti *-iš6 : sh. Ijepšitič. lepšiti 'boljšati' : polepšiti, slš. lepsit'sa : dov. polepšifsa, gluž. zastar. Ičpšič (danes se uporabljajo predvsem predponski dovršniki), dluž. lčpšyš, kaš. lepšec : dov. polepšec, p. dov. ulepszyë : drugot. nedov. ulepszač,e4 blr. dov. palepsyc; inhoativni z *-ati *-ajo iz *-eti *-čjq: blr. inhoativni lepšac' 'postajati bolj- ši' : dov. palepšac', ukr. lipšatij 'boljšati se'; p. drugot. nedov. ulepszač je vidski par k dov. ulepszyc, sin. lepšati bi se lahko navezoval tudi na stare ponavljalne glagole s pripono *-(j)ati *-(j)ajo. 19 Sin. nedov. mänjsati -am (povezuje se s priponami iz-, o-, po-, u-, z-) je izpeljan iz PP manjši (psi. *m6n6š-) k prid. majhen. Za sh. je izpričan nedov. manjšati -am, zapisan le enkrat v 17. stol., v kajk. pa se uporabljajo predponski dovršniki tipa zmenjšati (primernik menjši).85 Knj. sh. nedov. manjiti, -im je izpeljan iz PP mänji. Ukr. nedov. ménsaty -aju ima inhoativni pomen 'manjšati se', enako tudi r. nar. menšat', vendar pa je r. nar. (pskov- sko, tversko) tudi prehoden, enako v sin. in sh. V r. in p. je tako glagolsko tvorjenko najti v predponskih nedovršnikih: r. umenšat' : dov. umér'isit', p. zmniejszač : dov. zmniejszyc; p. oblike so iz primernika *m6nčj6š-. — Iz stranskosklonske PP sta tvorjena faktitivni glagol *m6n6šiti/*m6nčj6šiti (sh. mhnjšiti,ee ukr. dov. zmenšyty : drugot. nedov. zmenšuoaty, r. dov. umén- o» 7. Hribar, Moji spomini I, 1983, 448. 59 V Rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika 5, 891, se navajajo še primerniki lagši, lališi, In gl ji, lakčiji. 00 J. Orlovski), Gemersky nârecovy slovni'k, 1982, 160. 01 A. Dostâl, n. d., 218. ' 62 V. S. Karadzič, Srpski rječnik, 1969 (repr.), 577, ga lokalizira v Hercegovino. 63 P. Skok, E R H S ] 11, 297, ga citira iz Stuličeoega slovarja. 64 R. Grzegorczykorva, n. d.. 49. šteje glagol polepszač za izpeljanko iz pridevnika in ne za izglagolsko tvorbo. es Po pričevanju Rječnika hrvatskoga ili srpskoga jezika VI, 451, je primernik manjši pogost »u starijim knjigama do 18. st., osobito čakavskim«. «• Gl. op. 65. 451. sit' : drugot. nedov. umensàt', blr. ménsycca : dov. umenšijc' : drugot. nedov. umenšac', stp. mniejszyc,'7 danes se uporabljajo predvsem predponski gla- goli zmniejszyc : drugot. nedov. zmniejszač, gluž. mjenšič, danes predvsem kot predponski dov. pomjenšič, dluž. mnjejšyš, danes predvsem kot predpon- ski dov. pomjenšyš,ss č. menšiti'69) in inhoativni *m6n6ščti/*m6nčj6ščti (r. menšet', p. mniejszeč, stcsl. om6n6šati). 20 Sin. nar. nedov. mekšati -am 'mehčati' (povezuje se s predpono o-) je tvorjen iz PP mekši (psi. *mqk'6š-) k prid. mehek/mehak.70 Za sh. je izpričan nedov. mekšati/mehšati -am (prehodni in neprehodni)71 iz (tudi) knj. primer- nika mekši, čeprav se pogosteje uporabljajo predponski glagoli tipa umèk- šati : drugot nedov. umekšaoati. Ustreza mu ukr. nedov. m'akšaty -aju z in- hoativnim pomenom 'postajati mehkejši', iz tipa na -eti -ejo, in ukr. faktitivni nedov. m'akšyty : dov. zm'akšyty : drugot. nedov. zm'akšuvaty. — Y slo- vanskih jezikih so pogostejše izpeljanke iz osnovnika *mqk-/mqkZk- z glagol- skimi priponami *-iti *-iš6: *mqčiti/*mqkZčiti (sin. mečiti, sh. mečiti, č. mčk- čiti, slš. makčit', gluž. dov. zmjechčic, dluž. dov. rozmêkcys, p. miqkczyc, r. m'agcit', big. dov. smekcà : drugot. nedov. smekčavam) za faktitivne gla- gole; s priponama *-eti *-čjo (sin. mečati, p. miqkczec, r. m'agcét'/m'agcat'72 blr. m'akcéc'); *-noti *-neš6 (sin. mekniti, sh. mêknuti, č. mčknouti, slš. mäk- nût', dluž. mčknuš, p. miqknqc, blr. m'aknuc', r. m'aknut') za inhoativne gla- gole. Glagoli s pripono -ati -ajo (sin. mehcàti/mécati, sh. mekčati) so prehodni in oblikovno sovpadajo lahko z glagoli s prvotnim -èti. 21 Sin. nedov. mlajšati, -am (povezuje se s predpono po-) je izpeljan iz PP mlajši (psi. *mold'6š-) k prid. mlad.75 Y kajk. se danes govorijo predpon- ski glagoli pomlajšati (iz primernika mlajši poleg sh. knj. mlädi, sin. mlaji). V ukr. se je razvil inhoativni nedov. molodšaty 'mlajšati se'. — Sicer so v slo- vanskih jezikih pogostejše tvorbe iz osnovnika s pripono *-iti *-iš6 (sin. mla- diti, sh. mlâditi, blr. maladzic', ukr. molodyty, r. molodit', kaš. mlodzëc sq, slš. nar. mladit'sa, č. mladiti, dluž. predponski pšemložiš se, gluž. momlodžic) za faktitivne glagole; s priponama -ëti -ejo (sin. mladéti, blr. maladzéc', ukr. molodity, т. molodét', p. mlodniec, kaš. mlodnec) ter *-nqti, *-neš6 (č. mlad- nouti, slš. mladnut') za inhoativne glagole. 22 Sin. dov. iz-rejšati -am 'narediti redkeje' nima izpričanega nesestavljene- ga nedov. *rejšati -am 'redčiti', pa tudi primernika *rejši (psi. *rčd'6š-) k prid. redek ne. Гак primernik je posplošen v gluž. rčdši, dluž. rčdšy, č. ridši, p. rzadszy, ukr. ridšyj/ridišyj, sin. nareč. reji,7i sh. redi, r. reže. Iz stransko- sklonske PP *red'6š-/*rčdčj6š- je tvorjen ukr. inhoativni nedov. ridšaty/ridi- " Glagol navaja tudi Grzegorczykoma, n. d., 49. 88 II. Schuster-Semc (n. d., 12, 923) govori o večji pogostnosti predponskih glagolov. ee Glagol obravnava tudi V. Machek, ESC J, 359. 70 M. Pleteršnik navaja v svojem slovarju poleg knjižnega mehkejši še: a) mečji iz *mek'bjb, b) blkr. mehlji z analognim -Iji po globlji, prim, tudi sh. nar. meklji (A. Belic, n. d., str. 171). F. Bezlaj, ESSJ II, str. 176, s. v. mehek, navaja še beneško mehnejši. 71 Od sh. glagolov iz PP so le glagoli goršati, lakšati in mekšati lahko prehodni in neprehodni. 72 V. Dal, n. d., II, 374. 75 Znan je še primernik mlaji iz *mold'bjb, sh. mladi. 74 Ta primernik, tvorjen iz *rčd'bjb k prid. rët/ъАгъ, navaja F. Ramovš, n. d., 106. šaty -aju,75 'redčiti se' in gluž. faktitivni nedov. redšič -u 'redčiti'. — Sicer v slovanskih jezikih prevladujejo tvorjenke iz osnovnika *rčd-/rčd?>k- z glagol- skimi priponami *-ëti *-čjq (r. redet'/redčdt',7e ukr. ridîty/ridcaty, p. rzedniec/ Jrzadzieč77), '"-noti *-neš6 (gluž. rèdnyc, p. rzednqc, č. fidnouti/fidnouti) za tvorbo inhoativnih glagolov; s pripono *-iti *-iš6 (sin. rediti/redčiti, sh. rediti, č. rediti, slš. rie dit', p. dov. rozrzedzic : drugot. nedov. rozrzedzac, r. redit'. 23 Sin. nedov. slabšati -am (povezuje se s predponama o-, po-) je izpeljan iz PP slabši (psi. *slab'6š-) k prid. slab. Edina vzporednica je ukr. inhoativni nedov. slabšaty!slabišaty -aju 'slabeti' iz primernikov slab' 6š-/slabej6š-. — Do- sti več je glagolskih izpeljank iz osnovnika s priponami -čti -ejo (sin. slabeti, sh. slâbeti, č. slabeti, p. zastar. slabieč7S, blr. slabeč', r. slabet')-, *-noti *-neš6 (ukr. slabnuty, r. slabnut', blr. slabnuc, p. slabnuč, č. slabnouti, slš. slabnût', dluž. dov. ivoslabnuš); *-ati *-ajo (ukr. dov. oslabâty -aju 'oslabeti' k neizpri- čanemu nedov. *slabati 'slabeti', prim. r. inhoativne xudat', xolodât') za tvorbo inhoativnih glagolov; s pripono -iti -iš6: sin. slabiti, sh. slabiti, r. slabit', č. sla- biti, slš. nar. slabit', gluž. slabič, dluž. slabiš za tvorbo faktitivov. 24 Sin. nedov. slajšati -am (povezuje se s predponama o-, po-) je izpeljan iz PP slajši (psi. *sold'6š-) k prid. sladek7'. V sin. se uporablja predvsem v prenesenem pomenu, npr. slajšati komu življenje. Kot predponski dov. poslajšati je izpričan v kajk. (k primerniku slajši ob knj. sladi, sin. slaji) in v ukr. inhoativnem nedov. solodšaty -aju (k primerniku solodšijj, prim, še p. slodszy, č. sladši, gluž. slodši). Sin. nedov. slajati -am bi bil lahko tip ponavljalnega glagola *sold-jati ob nedov. *solditi (prim. p. drugot. nedov. osladzač : dov. oslodzič, č. drugot. nedov. oslazovati : dov. osladiti). — Tudi pri tem pridevniku so v slovanskih jezikih pogostejše glagolske tvorjenke iz osnovnika s faktitivno pripono *-iti -iš6: sin. sladiti, sh. slàditi, r. solodit', ukr. solodyty, blr. solodzic', p. slodzič, č. sladiti, slš. sladit', dluž. dov. pše- složiš : drugot. nedov. pšesložaš, gluž. slodnič; z inhoativnima priponama -čHi -čjq: sin. sladéti, gluž. slodžeč, p. slodnieč80, ukr. solodity, r. solodét' oz. *-noti *neš6: sin. sladniti, p. slodnič, č. slâdnouti. 25 Sin. nedov. tanjšati -am (povezuje se s predponami iz-, o-, po-, raz-, s-) je izpeljan iz PP tanjši (psi. *t6n6š-) k prid. tanek/tenak. Iz enake osnove je kajk. predponski dov. stenjšati (primernik tenjši), medtem ko je sh. knj. tanjiti -im: drugotni (nepredponski) nedov. tanjioati81 iz primernika tünji 75 V inhoativnem pomenu je izpričan tudi ukr. nedov. ridcaty -aju 'postajati redek', r. redčat' 'isto', prim. V. Dal', n. d., IV, 120. 76 To skupino inhoativnih glagolov navadno razlagajo iz glagolov s pripono *-ëti *-éjç, prim. V. Vondràk, Vergleichende slavische Grammatik II, 1908, 221; A. Vaillant, n. d. III, 368—9; r. nedov. doroïàt', magčdt' itd. bi bil torej arhaizem ob novejših glagolih doroiét', m'agèét', naslonjenih na r. pripono -et' -eju. Grammatika russkogo jazyka I. 1960, 535, govori o neproduktivni glagolski priponi -a-/-'a-, ki se pojavlja pri izsamostalniških in izpridevniških glagolih; trditev ponazarja s primeri obedat' (obed), kozyr'at' (kozyr'), dorožat' (dorože), krepčat' (krepče), mel čat' (meVče). 77 Samogl. -a- v glag. rzadnieč/rzadzieč namesto *-e- je pod vplivom osnovnika rzadki. 78 R. Grzegorczykoma, n. d., 25. 79 Poleg tega je znan še primernik slaji < *sold'bjb, sh. slâdi. 80 Glagol navaja A. Brückner, Slownik etymologiczny jçzyka polskiego, 1927, 499. 81 Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 18, 104. (psi. *t6n6j6). Ukr. ima inhoativni nedov. tônsaty -aju (primernik tôn'syj82, blr. tonšij, r. ton'še). Iz stranskosklonske PP *t6n6š- se lahko izpeljuje gluž. nedov. cenšic 'tanjšati' : dov. sčenšič. Iz osnovnika *t6n-/*t6nZk- so izpeljani glagoli s faktitivno pripono *-iti *-iš6: sin. teniti, sh. tančiti, č. teniti/tenčiti, p. cienczyc: dov. šcienczyč : drugot. nedov. šcienczač, dluž. pošar'icyš, blr. toncyc, r. tonîtô; inhoativno pripono -čti -ejq: r. tonét'/tončdt' p. cienieč, sin. tenéti. V sh. tančati -am (prehodni in neprehodni) gre verjetno za sovpad dveh glagolskih pomenov, inhoativnega in faktitivnega. Navedenim glagolom iz PP, obravnavanim na podlagi stanja v slovenščini, je mogoče dodati še druge glagolske tvorjenke. Za ilustracijo: 1. gluž. nedov. rjenšič 'lepšati' : dov. porjenšič : drugot. nedov. porje/išeč je tvorjen iz PP rjenš-i (psi. *rqd6n6š-, prim. sin. urediti se), medtem ko je dluž. dov. pše- redniš iz osnovnika rêdny (psi. *rqd6n-). 2. Gluž. nedov. tunšič 'cenejšati' : dov. stunšič, dluž. le dov. potunsys, je izpeljan iz PP *tuhš- (iz *tun6š-, gluž. tuiiši, dluž. turišy). Prim, v enakem pomenu sin. cenejšati, morda sh. cenjkati se 'pogajati se', p. inhoativni nedov. tanieč : dov. stanieč 'poceniti se' (iz etimološko nejasnega prid. tani 'cenen'). 3. Gluž. nedov. židšič : dov. požid- šič : drugot. nedov. požidšeč je tvorjen iz PP židši 'redek (tekočine)' (iz *žid'6š-) k prid. židki. Poleg omenjene je izpričana tudi izpeljava iz osnovnika (brez pripone -(Ъ)кЪ): iidnyc (faktitivni in inhoativni pomen). 4. Ukr. nedov. gladšatij -aju 'debeliti/rediti se' je izpeljan iz PP glddšyj (iz glad'6Š-) k prid. glàdkyj 'debel, rejen', v katerem se je omenjeni pomen razvil prek 'gladek, raven'. 5. Ukr. nedov. hlybsaty -aju 'postajati globlji' je tvorjen iz PP hlybšyj (iz *glyb'6š-) k prid. hlybokyj 'globok'. 6. Ukr. nedov. harnišatij -aju 'lepšati se, boljšati se' je tvorjen iz PP harnišyj k prid. harnyj 'lep, dober'. 7. Ukr. nedov. krdščaty -aju 'lepšati se' je tvorjen iz PP kraščijj k prid. krdsnyj. Obravnavani korpus primerov iz slovanskih jezikov zadošča za nekaj sklepov. Izpeljave iz PP so ugotovljive v vseh slovanskih jezikih razen v bolgar- ščini, iz makedonščine pa je tu registriran le glagol bliži (se). Ta dva jezika sta slovansko stopnjevanje nadomestila z analitičnim: mak. dobar — podo- bar — najdobar, big. hubao — pohubao — najhubav itd. Najbolj so razširjene glagolske izpeljanke s pripono *-iti *~iš6, izpričane v vseh jezikih, vendar ne povsod enake pogostnosti: število primerov pada v smeri proti poljščini, beloruščini, ukrajinščini in ruščini. Od južnoslovanskih jezikov ohranja naj- več primerov srbohrvaščina (dljiti/duljiti, manjiti, bližiti, Ijepšiti), slovenščina le ožiti, -bližiti, -daljiti. — Tvorjenke s pripono *-ati *-ajo so se v poljščini /ruščini/ obeh lužiških srbščinah ohranjale kot drugotni nedovršniki, r. sni- zit' : sniždt', ponizyc : ponižac, gluž. porjenšič : porjenšeč, v češčini pa so prehajali med glagole na -ODati, č. povyš-ooati, zvetš-ovati, poniž-ooati. V slo- venščini in v srbohrvaščini (razen nekaj izjem) so glagoli na -ati -am tudi nesestavljeni (trajni ali ponavljalni), npr. sin. večati, sh. večati, ni pa vselej jasno, ali so nastali na podlagi praslovanskih ponavljalnih glagolov na -ati ali pa morebiti po razstavitvi (dekompoziciji) drugotnih nedovršnikov. — Tvorjenke s pripono *-čti *-čjo imajo izrazit inhoativni pomen, ohranjene so v ukrajinskih izpeljanih glagolih na -'ati -ajo in v sh. inhoativnih debljati, 82 V str. prid. Гъпъкъ (psl./stcsl. 1ьпъкъ) razlagajo nastanek ъ < ь po prili- kovanju. dražati 'postajati drago/dražje', duljati 'postajati daljši' ter sin. hujšati 'po- stajati bolj suh'. Izpeljava glagolov iz PP je bila verjetno mogoča že v pra- slovanščini (skupina glagolov pod I in II), medtem ko so izpeljave iz stransko- sklonske PP najmlajše in tesno povezane z razvojem primernikov oziroma posplošitvijo kratke (tj. nekdanjega im. eel. m. in s. spola) ali stranskosklonske podstave na vso paradigmo. Zaradi poznega nastanka je med glagoli te sku- pine v slovanskih jezikih več razločkov, npr. izraziti inhoativni glagoli v ukrajinščini (nekaj primerov te vrste je tudi v sh.), ki jih genetsko izpelju- jejo iz vrste glagolov na -čti -čjo, ponavljalno-faktitivni glagoli na -iti -iš6 v južnem delu zahodnoslovanskih jezikov (znani pa tudi drugod), trajni in ponavljalni glagoli na -ati -am v slovenščini in srbohrvaščini, pri katerih pa ni povsem jasno, ali so nastali na podlagi praslovanskih ponavljalnih gla- golov na -ati -ajo ali pa po dekompoziciji iz drugotnih nedovršnikov. Med izpeljankami iz osnovnika in primernika je verjetno obstajal pomen- ski razloček, a le toliko časa, dokler se je ohranjala zavest o različnosti pod- stave; v nasprotnem primeru se je razloček zabrisal, npr. bliziti : bližiti. SUMMARY In Slavic languages, verbs derived from comparative adjectives are classifiable into three groups: (i) Derivatives from the short suppletive base of comparatives (in Proto-Slavic typical of nom. sg. masc. and neut.) existed already in OCS, e. g. pro-dbliti, (u-)mbniti (prefixed verbs) ; they are found even in those modern Slavic languages which have generalized the base of the oblique cases of comparatives. (ii) Derivatives from the short nonsuppletive bases of comparatives; these bases di f fer from the bases of positives by their palatalized/yodacized consonant and a zero suf f ix , e. g. bliz-ъкъ : bliž-bjb. Judging b y the area in which they appear, these derivatives could have been formed already in the late Proto-Slavic, perhaps soon after its disintegration, and by all means after the phonemicization of the results of yodacization. (iii) Derivatives from the long (i. e. oblique-case) base of comparatives began to be formed in large numbers only after the base of the oblique cases had been generalized, and only in those languages/dialects in which the generalization occurred. On account of their recent origin, the verbs of this group dif fer between the Slavic languages in many ways ; cf. the exclusively inchoative verbs in the Ukrainian (there are a few examples also in Serbo-Croatian), which are considered to be genetically connected with the old verbs in *-ëti *-ëjç; the exclusively iterative-factitive verbs in *-iti *-išb, most common in the southern West-Slavic areas, but existent also else- where; the exclusively iterative-inchoative verbs in *-(')ati *-(')ajç in Slovene and Serbo-Croatian, of which it cannot be ascertained with certainty whether they were formed on the model of an identical Proto-Slavic type or from secondary imperfectives by decomposition.