A Slovenian Language Newspaper — Dedicaied
to the Cultural Progress and Political Guidance of Americans o f Slovenian Descent and Slovenes Scattered around the Free World—Through the Prin-ciples of Christian Demo-cracy.
sLovensk*
. v
In Harmony with the American Tradiiion of Freedom and Independ-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champions the Right of the Slovenian People to their National Unification In Their Own Slovenian Stale.
For a Free Slovenia
Letnik — Volume III
CHICAGO, ILLINOIS, 20. NOVEMBRA, 1952
Številka — Number 11
UGOVORI
Eisenliower ~ novi predsednik U.S.A.
Proti končnemu cilju našega naroda, ki je v popolni politični, kulturni in gospodarski samostojnosti v lastni narodni državi, doslej med poštenimi Slovenci nismo našli direktnega ugovora. Tu in tam so nekateri stari jugoslove-narji imenovali to separatizem in ekstremizem, vendar tega cilja po vsej naravni pravici kulturnemu narodu ne morejo odrekati. Gre le za različna pota v dosego tega cilja. Stari, ki imajo pogled obrnjen nazaj v staro Jugoslavijo, vidijo življensko varnost in zaščito našega naroda le v o-kviru predvojne Jugoslavije, češ to je politična stvarnost in priznana država in v tej se lahko še nadalje borimo za svoj košček kruha. Mi smo se pa postavili na stališče, da se moramo Slovenci postaviti na lastne noge in le enaki z enakimi, ne pa kot podjarmljeni ali osvobojeni od drugih, sklepati z drugimi večje formacije. Po zlomu moskovske komunistične tiranije bo padla tudi titovina in kaj tedaj? Med Srbi danes sploh še ni govora o kaki jugoslovanski konfederaciji, Hrvati ne marajo nic slišati o kaki skupnosti, kdo bo tedaj zaščitil Slovence, če se sami ne bodo. Brez trdega dela sedaj v emigraciji, bo domačija postala plen volkovom.
že po svoji naravi smo Slovenci veliki skeptiki in dvomljivci, posebno pa v svoji prirojeni manjvrednosti dvomimo o sebi in svojem narodu ter hitro najdemo polno ugovorov proti določni in konkretno postavljeni poti. V teh za nas brezupnih okolščinah nas nekateri smatrajo za naivneže, drugi pa za prenapete idealiste. Mislijo, da je za nas boljše, če lepo v skritosti čakamo, kaj bo bodočnost prinesla in kaj bodo drugi skuhali. V tem je velika in usodna naša napaka, če ne zločin nad svojim narodom.
Eni pravijo: Slovenski narod sam po sebi sploh še ni zrel za svojo samostojnost, ker nima svoje politične zavesti in da je treba čakati še mnogo generacij, predno bo v narod proniknila zavest trdne skupnosti.
Odgovarjamo: Vemo, da je naša pot še dolga, vendar enkrat je treba začeti. Postavili smo si ta program, da med izseljenci in emigranti obujamo slovensko zavest in ne bi mogli tega storiti, če ne bi postavili konkretnega cilja. Vsak narod ima svoj pogled obrnjen v bodočnost in ne nazaj v preteklost, če danes stari naseljenci in novi emigranti nimajo dovolj slovenske zavesti, naj se vprašajo stari voditelji zakaj ne. Samo Janez Ev. Krek je v tem vršil veliko nalogo, njegovi nasledniki so jo ubijali in zatirali. Vendar danes doma narod v svojem trpljenju hitreje zori in to smo čutili že v krvavi revoluciji.
Nekateri ugovarjajo: Ali niste imeli dovolj dobro v stari Jugoslaviji, da hočete sedaj izpod varne strehe in se v svoji majhnosti izpostaviti vsem vetrovom?
Odgovarjamo: Nismo bili združeni pod eno streho, krvavela je rana na Koroškem in Primorskem. Za združeno Slovenijo nismo dobili nobene podpore, molčati smo morali o svojih zasužnjenih bratih, smatrali so nas za neko jugoslovansko pleme in narodna zavest je vedno bolj gine-vala. Vkljub velikim davkom in nakladam se je moralo bojevati za vsako cesto in vsak mostiček, nobene večje investicije ni bilo za Slovenijo na razpolago, ves slovenski de-w nar je šel v Beograd, Skoplje in Bitolj. Slovenski kmet je čutil krivice in ni bil zadovoljen.
Drugi ugovarjajo: Slovenci smo nepoznani v mednarodni politiki, absolutna neznanka, na katero sploh ne računajo veliki gospodje pri zelenih mizah. Kdo nas hoče sploh poslušati?	t
D. StSEMHOWER
MCHARO M. NIX0M
V kritičnem obdobju zgodovine, ko se vedno bolj zaostruje borba, med zapadno demokracijo in komunističnim sistemom, sto^a na svetovno pozornico kot 33. PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV SEVERNE AMERIKE, JUNAK II. SVETOVNE VOJNE GENERAL DWIGHT D. EISENHOWER.
Po trdi, čestokrat zelo ostri borbi med obema kandidatoma, je ljudstvo Združenih držav SVOBODNO odločilo. Poverilo je oblast onemu, o katerem misli, da bo najbolje predstavljal Združene države v naslednjih 4 letih, ki bodo v marsičem odločilna. Volitve so pokazale, da narod želi odločnega nastopa proti svetovni komunistični zaroti in proti domači komunistični peti koloni. V EISENHO-WERJU je ljudstvo videlo odločnega generala in odličnega vojskovodjo, zato mu je poverilo svoje zaupanje,, da bo enako odločno in odlično vodil tudi Združene Države Severne Amerike tudi na političnem polju za zmago resnične demokracije v svetu, in za veličino Amerike, ki je danes prva velesila na svetu.
Bog daj, da bi novi predsednik uresničil ta pričakovanja in da bi pod njegovim odločnim vodstvom Združene države vsestransko napredovale, narodom pa, ki danes ječe pod komunistično tiranijo te ali one vrste, vzšla zarja svobode v duhu krščanske demokracije in enakopravnosti.
Odgovarjamo: Nepoznani smo, to je res, toda v veliki meri po lastni krivdi, ker tako radi molčimo in se zatajimo. Če nas zavestno nočejo poznati v Londonu in Parizu, tega ne bi smeli pustiti v demokratski Ameriki. Nepoznan je tisti, kdor sam hoče ostati nepoznan. Prilik je dovolj. Imamo svoj Katyn, zakaj molčimo, zakaj nobenega glasu v a-meriških časopisih, ampak samo v majhnih slov. časopisih? Poljaki, Slovaki, Litvanci, Madžari delajo drugače in boljše Jkot mi.
Tretji pravi: Danes je na zapadu aktualen boj proti Moskvi, iščejo se močni zavezniki,, tudi krvavega Tita, če je treba. Kdo naj pri ten misli na kakšno ustanavljanje majhne državice v srednji Evropi? Slovenski narod ostane varen le v mejah Jugoslavije . . .
Naš odgovor: Res je staro se hitro razruši in noVo se težko sezida, vendar stara Jugoslavija je zdavnaj zrušena, tako bo tudj titovina in kdo ve, kaj imajo v tem slučaju za-
(Nadaljevanje na 2. str.)
DVA KONGRESA
V kratkem časovnem presledku sta se odigrala dva velika kongresa — oba komunistična in oba zapoznela. Bila sta to 19. kongres komunistične stranke SSSR v Moskvi in kongres komunistične stranke Jugoslavije v Zagrebu.
Moskva
Po presledku 13 let se je komunistična stranka SSSR le čutila toliko močno, da je lahko tvegala strankin kongres brez bojazni, da bi kdo hodil svojo posebno pot, ki ne bi bila v skladu z uradno linijo. Kongres je bil v začetku oktobra.
Stalinov napev
Da bi bila enotnost lažja in da bi nihče ne podlegel kaki skušnjavi, je Stalin objavil v uradnem časopisju nekaj dni pred kongresom obširni gospodarski esej. Glavna trditev Stalina je bila, da ima Sovjetska zveza s sateliti dovolj politične in gospodarske moči. da hodi svojo pot brez ozira na trenja in težave v kapitalističnem svetu. Sovjetska zveza je močna in nepremagljiva, Združene države silijo v tretjo svetovno vojno, toda zanje je boljše, da se poboljšajo, kajti v primeru vojne ne bo konec samo Združenih držav, ampak tudi kapitalističnega sestava. V ospredju celega kongresa je bila že znana Stalinova trditev, da je treba uveljaviti komunizem najprej v eni državi in potem preko nje zajeti ves svet. Motor svetovne revolucije ni svetovni pro-letariat, marveč Sovjetska zveza. Ostale komunistične stranke po svetu so samo orodje Moskve.
Sprememba organizacije
Doslej sta vodila stranko dva odbora: Politbiro in Orgbiro. Po novem sta se oba organa povezala v enoto, ki se imenuje Prezi-dij. Organizacijska sprememba nima drugega pomena, kot da še bolj podčrta skrajni centralizem komunistične organizacije in poveča veljavo osrednje točke — sekretariata.
Ponavljanje napeva
Govorniki, ki so se vrstili drug za drugim ves teden, so ponavljali iste misli, kot jih je zapisal Stalin v svoji razpravi. Maršal Bul-ganin je še povedal, da je sovjetsko gospodarstvo sicer v mirno-dobskem pogonu, da ga je pa mogoče v zelo kratkem času spremeniti v vojno gospodarstvo.
Odmevi po drugih državah
Med tem, ko si je nekomunistični svet prizadeval, da bi razbral pravi smisel besed in marksističnega slovarja, so se kmalu pojavili članki v časopisju komunistič-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Pomembna dvajsetletnica
Naše upanje
Zgodovina, izgleda, ni izučila naših sedanjih samozvanih vodnikov. Pravijo nam, da je edina realna in praktična pot v prihod-njost slovenskega naroda pot v novo federativno Jugoslavijo. Izven Jugoslavije, da za Slovence ni bodočnosti. Tako nekako so mislili pred petintridesetimi leti pokretniki majniške deklaracije in z njimi sleherni Slovenec. Po zlomu Avstrije smo šli Slovenci v Jugoslavijo z iskrenim navdušenjem in v trdnem prepričanju, da je po tisočih letih hlapčevanja končno le prišel dan, ko je kralj Matjaž, vzbujen iz dolgega sna, potegnil meč iz nožnice in je njegova vojska v zmagoslavnem pohodu oznanila dan slovenskega vstajenja. Da zares! Tako smo takrat v naivnem mladostnem zagonu sodili. Pa bridke izkušnje iz četrtstoletne Jugoslavije so nas predramile iz spanja. Gradovi, ki smo jih gradili v oblake so se začeli podirati.
Razočaranje
Z upostavitvijo Aleksandrove diktature nam Jugoslavija ni bila niti mačeha več. Postala je grobo-kop slovenstva. Terjala je naš narodni pogin. Takrat je bil zločin biti Slovenec. Slovenska zastava je bila raztrgana in poteptana. Biseri naše književnosti so bili vrženi iz šol in knjižnic. Mesto Cankarjevih "Nebes pod Triglavom" se je morala naša šolska mladina učiti na pamet "Majku Jugovičev", mesto Slomška smo morali častiti "svetog Savu". Vrata slovenskih prosvetnih domov so bila zaprta, naše mladinske in prosvetne organizacije razpušče-ne, naši voditelji izgnani v konfi-nacijo.
Pri tem poslu za popolno uničenje slovenstva so marljivo in vneto sodelovali valpti, janičarji in podobni hlapčiči iz takoimeno-vanega naprednega tabora. Iz njih vrst je bila vržena na poštene, zavedne Slovence strahotna psovka "zadnji ostanki pasjega plemena".
Odpor mladine
V tistih dne, ko je velesrbstvo že pisalo osmrtnico slovenskemu imenu, pa se je dvignila slovenska mladina. Prižgala je plameni-co slovenske misli; jo dvignila, da je zasijala preko slovenskih gora in goric, polja in dolin. Mladina je prešla v borbo, v borbo za ob-
stoj slovenstva. Ta borba sicer ni bila tako krvava kot deset let pozneje borba s komunizmom, čeprav je že takrat tekla kri (uboj akademika Dolinarja na Prihovi), a po svoji notranji pomembnosti ni zaostajala za odporom proti komunistični revoluciji. •— Hoteli so nas preko noči precepiti v Jugo-slovene. Takrat nismo imeli predstavništva, ki bi moglo dvigniti glas proti velesrbskemu nasilju. Vse demokratske institucije so bile odpravljene, slovenske politične, kulturne in celo gospodarske organizacije razpuščene. Časopisje je moralo molčati. Edina svobodna institucija, ki je še preostala, je bila slovenska univerza. Tako je slovenski akademski mladini bilo naloženo poslanstvo stopiti na plan v obrambo narodnih pravic in svetinj. Slovenska akademska mladina je težko odgovornost sprejela.
Naša univerza
S slovenske univerze je bil dan znak za odpor. V naslednjem sledi oris dogodkov, ki so se odigravali prve dni novembra leta 1932, natančno pred dvajsetimi leti.
Za 8. november so bile razpisane državnozborske volitve z eno samo državno listo, katere nosilec je bil srbski general Živkovic. Opozicije ni bilo, ker so bile demokratične stranke razpuščene, 4. novembra je bil napovedan volilni shod državne stranke v Št. Vidu nad Ljubljano z dvema govornikoma ministrom Pucljem in poslanskim kandidatom Mravlje-tom. Ob pričetku zbora je bila dvorana, kjer se je shod vršil, napolnjena do zadnjega kotička. Prireditelji so se spogledovali, volilni shodi so tedaj bili le slabo obiskani: žandarji, par učiteljic ter vaški gostilničar in štacunar. Ko je predsednik otvoril zborovanje, se je oglasil eden navzočih a-kademikov, ki jih je prišlo nad 250 iz Ljubljane, in prosil, da bi mogel po končanih govorih na kratko spregovoriti. Predsednik ga je vprašal, kdo da je in v čigavem imenu želi govoriti. Povedal je svoje ime in dejal, da bo govoril v imenu navzočih zboroval-cev. Predsednik je hotel še na-daljnega pojasnila, kdo da so ti zborovalci. Odgovor je bil: "Ker želite vedeti, se bomo legitimirali". V dvorani je tedaj mogočno zaorila himna "Hej Slovenci". V takratnih okolnostih je bilo petje
slovenske himne inkriminirano kot delikt proti državi. Shoda, ki se še prav začel ni, je bilo s tem konec. Niti Pucelj, niti Mravlje nista mogla govoriti. Čim sta skušala začeti, je po dvorani zavrelo: "Živela Slovenija, živela svoboda, živel dr. Korošec". To se je nadaljevalo tako dolgo, da so govorniki in prireditelji uvideli, da je najbolje zborovanje zaključiti. Potem se je množica mladine zbrala v povorko in med petjem domoljubnih pesmi in vsklikanjem Sloveniji, svobodi in dr. Korošcu odkorakala skozi Dravlje proti Ljubljani. Sprevod se je zaključil pred univerzo.
Po tem prvem uspehu opogumljeni so študentje sklicali za naslednji dan četrtek 6. novembra ob 6. zvečer protestno protivolil-no zborovanje v avli univerze. Glas o napovedanih demonstracijah se je naglo razširil po Ljubljani. Že davno pred 6. uro so Ljubljančani napolnili Kongresni trg. Avla univerze je bila okrašena s slovenskimi zastavami. Okoli 500 akademikov je napolnilo avlo, stopnjišča in stranske hodnike. Trije govorniki so pozvali akademsko mladino in ves slovenski narod, da se upre nasilju vele-srbskega hegemonizma, ki si je zastavil nalogo zbrisati slovensko ime z obličja zemlje. Demonstracije so nato prešle na prostor pred univerzo, kjer je zastopnik slovenske akademske mladine pozval Ljubljančane, da se priključijo borbi za svobodo in pravice slovenskega naroda. Člani "Akademskega Pevskega Zbora" so zapeli Prešernovo "Zdravico" in še dve domoljubni, nakar so se manifes-tanti mirno raiuli. Te demonstracije so silno odjeknile po Ljubljani in vsej Sloveniji. Domače časopisje seveda o njih ni smelo pisati, pač pa je vest o tem prišla v svet v kratkem poročilu Reu-terjeve agencije.
Živela slovenska republika
V Kazini, kjer je bil glavni stan domačega "jugoslovenstva", se sprva niso znašli. Iz Beograda je prišel strog ukor in ukaz, da je treba v bodoče take protidržavne demonstracije za vsako ceno v kali zadušiti. Da v tem odločilnem trenutku (dva dni pred volitvami) vsaj nekoliko popravijo polom zadnjih dveh dni, so iz Kazine odredili jugoslovensko - usmerjenim študentom, da v petek 6. novembra priredijo na univerzi čim mogočnejšo jugoslovensko manifestacijo. Zbobnali so na univerzo vse kar so premogli. Ker so se bali protidemonstracij, so se oborožili s palicami, boksarji, steklenicami, kamenjem in podobnimi rekviziti srednjeveških vojščakov. V zaščito so jim bili poslani močni odredi policije. Vse to pa ni preplašilo zavednih študentov. Ponovilo se je, kar se je dva dni preje zgodilo v Št. Vidu. Le da je bil polom še večji, ker mu je prisostvovalo skoraj pol Ljubljane. Da dajo duška svojemu srdu in besu, so jugoslovenski hlapčiči fizično napadli nekaj zavednih slovenskih študentov. Enega so tako obdelali, da se je v krvi oblit onesveščen zgrudil pred univerzo, od koder ga je potem odpeljal rešilni avto v bolnico. To so lahko delali, kljub temu da so bili v porazni manjšini, ker jih je ščitila policija. To divjaštvo je izbilo sodu dno. Mlad akademik je v sredi tisočglave množice na Kongresnem trgu razvil prepovedano slo-'
vensko zastavo in s polnim glasom zaklical: "živela slovenska republika", kakor da bi vrgel prižgano vžigalico v sod smodnika je zagrmelo izpred univerze in odmevalo preko Ljubljane "Živela, živela, živela". Zbrana množica je potem odkritih glav zapela "Hej Slovenci". Policiji se je šele po dobri uri posrečilo razkropiti demostrante. Vse te demonstracije in manifestacije so bile izraz spontanega čutenja zavedne akademske mladine. Verjetno je kdo dal zamisel, a bila je tako hitro z mladostnim navdušenjem sprejeta, da ni bilo treba nikake posebne organizacije, nikakega vabljenja ali siljenja. Ne morem pa kaj, da ne bi osebno imenoval o-nega mladega jurista, ki je neustrašeno razvil slovensko zastavo in vzkliknil slovenski državi. Bil je to sedaj že pokojni TONE PUKŠIČ, ki so ga pozneje med vojno Nemci kot talca ustrelili v bližini Maribora. Njemu je bila dana čast, da je ob vseh poznejših demonstracijah nosil slovensko zastavo.
Naslednji večer, v soboto 7. novembra so se slovenske demonstracije pred univerzo ponovile in se potem v večjem ali manjšem obsegu nadaljevale vsaj enkrat na teden vse do božičnih praznikov.
Bojni klic na okope
Glas o odporu slovenske akademske mladine proti velesrbski diktaturi se je med tem raznesel po vsej Sloveniji. Bil je to bojni klic, klic na okope. Temu klicu se je z radostjo odzvala slovenska mladina, ki je z razpustom orlovske organizacije bila potisnjena v kot. Dobila je novega poguma in se z vsem srcem vključila v skupno borbeno fronto ter s tem izpolnila zaobljubo svoje himne "Mati Slovenija, Tvoji ljubavi O-rel junaško klanje srce". Po vsej Sloveniji je zavel nov borbeni duh.
Januarja 1933 so ob priliki ukazane svetosavske proslave na ljubljanski univerzi študentje z veliko protestno demonstracijo odklonili slaviti kar je tuje duhu in tradiciji slovenstva. Pozneje so sledili senčurski dogodki, ko so slovenski kmetje neustrašeno izpričali svojo narodno zavest. Sledile so punktacije in doba zelenih kravat.
Toda novega svežega in borbenega duha narodne zavesti niso mogli ustaviti ne žandarski bajoneti, ne aretacije, ne zapori in je če, ne konfinacije. Slovenec je izpovedal, da hoče na svoji zemlji biti svoj gospod.
Ugovori
Vemo, da bomo v odgovor slišali in brali ogorčene proteste, da danes ni oportuno pogrevati starih napak, pa ni na mestu vzplam-tevati novih strasti, da je sedaj naša edina naloga združiti vse sile v borbo proti skupnemu sovražniku, ki je uklenil narod v verige najkrutejšega suženjstva. Ko bodo zlomljeni jarmi komunistične tiranije, da bo prišel čas, ko se bomo lahko prijateljsko pogovorili o ureditvi svojega doma. Ne tako gospoda! Taka miselnost, taka politika je usodno tragična. Točno taka je bila politika zapad-nih zaveznikov med zadnjo vojno. Končni in edini cilj — zmaga. Po zmagi pa se bo že dalo kako pogovoriti z "dobrim stricem Jo-
žetom". To je bila tragično kratkovidna miselnost pokojnega predsednika Roosevelta, ki je privedla do Teherana in Jalte in preko Teherana in Jalte do zasužne-nja polovice sveta.
Uničenje slovenstva
V perspektivi komunistične revolucije nam je pogled nazaj in naprej zamegljen. 6. januar 1929 in desetletje, ki mu je sledilo v primeri z državljansko vojno ni tako črno, tako nam pravijo po-borniki bodoče Jugoslavije. Ali res ne? Vprašajmo se samo, kaj je bil končni cilj šesto januarske diktature? Ustvaritev enega edinstvenega "jugoslovenskega naroda" in s tem seveda popolno uničenje slovenstva. To je neovrglji-vo zgodovinsko dejstvo. Tega dejstva ne more izbrisati nobeno o-pravičevanje. Ne opravičevanje kraljev in generalov, ne lepe besede bivših JNS in JRZ mogočni-kov in tudi zmešani z logiko sprti argumenti maloštevilne skupine zaslepljenih idealistov.
Stojmo na braniku
Tudi pogled v bodočnost nam bi radi zameglili. Pravijo, da karkoli že pride po zlomu komunizma, bo boljše in lepše. Ta miselnost, ki je po prišepetavanju od zgoraj zajela tudi del slovenske emigracije, je znak kapitalne politične nezrelosti. Če ob najusodnejši prelomnici svetovne zgodovine, katere obrisi se že kažejo na horicontih bodočnosti, ne bomo stali na braniku svojih pravic, če ne bomo ob tem edinstvenem trenutku terjali izpolnitev najosnovnejših pravic zapisanih v naravnem in božjem pravu slehernemu narodu, potem začnimo klesati nagrobni spomenik — slovenskemu narodu.
SLOVENSKA BODOČNOST JE SAMO V SUVERENI SLOVENSKI DRŽAVI!
L. Dravljan
P. Mirko Godina župnik
Aurora, Biwabik, McKinley so tri naselbine v tzv. Železnem o-krožju v Minnesoti, kjer živi mnogo Slovencev, med njimi precejšnje število novih naseljencev, begunskih družin. Zlasti ti so močno pogrešali slovenskega duhovnika. Zdaj jim je duluthska škofija silno ustregla, ko jim je postavila za novega župnika č. g. p. Mi^a Godino.
Novi g. župnik je iz minoritske-ga reda. Pred vojno je bil gvardi-jan v Ptuju, odkoder so ga Nemci pregnali in za nekaj časa zaprli. Pozneje je organiziral in vodil novo župnijo na Barju v Ljubljani do maja 1945, ko je odšel v be-gunsvto. Pred 5 leti je prišel v USA ter se nastanil v Gary, In-diana, kjer je sedež hrvatsko-slo-venskega minoritskega komisa-riata. Letošnje leto je nadomesto-val odsotne župnike v raznih krajih Minnesote. Povsod so ga verniki zelo vzljubili. Prav zato ga je škof v Duluthu obdržal v svoji škofiji ter mu zdaj poveril samostojno faro, ki bo prva postojanka slovenskih minoritov.
Vsekakor bo to imenovanje v veliko korist slovenskemu življu v Železnem okrožju. Gospodu župniku p. Godini iskreno čestita mo želeč mu mnogo božjega blagoslova.
UGOVORI
(Nadaljevanje s 1. str.)
padni zavezniki pripravljenega v srednji Evropi. Ali ima kdo zagotovilo, da se bo obnovila Jugoslavija iz 1. 1918?
Če slovenski narod nima svojega načrta in se zanj ni zedi-nil in boril je zelo možno, da bodo naši zavezniki nagradili svoje zaveznike Italijane s "Provinzia Lubiana" in Nemce s štajersko. Ali bi se v tem slučaju lahko zanesli na svoje južne brate, katerim bodo dali kraljevino Srbijo? Veliko vprašanje! V tem slučaju leži vsa teža in skrb za bodočnost slovenskega naroda. Če bomo samim sebi prepuščeni, kar je zelo zelo verjetno, in narod doma za to ne bo pripravljen, ker ni mogel biti, na koga bo padla velika in usodna odgovornost?
Radi sprejemamo vse ugovore in vso stvarno debato, kadar gre za rešitev slovenskega naroda, obenem pa za skupno delo v življenjsko važnih točkah. Ne bodimo majhni in združimo svoje sile^
DVA KONGRESA
(Nadaljevanje s 1. str.)
nih strank po svetu, ki so ubrali kongresno melodijo.
G. Cogniot, član centralnega komiteja francoske komunistične stranke, je napisal sestavek za vsa komunistična uradna glasila, kjer trdi, da je boljševiška stranka "vzor vse komunistične organizacije po svetu". V vsaki državi se mora povečati borbena sposobnost stranke in njena enostnost. Francoska komunistična stranka je že izključila dva člana Politbi-roja, obtožena "nacionalizma". Verjetno deloma tudi zato, da bo od Moskve narekovana sprememba v organizaciji dobila nekaj domače utemeljitve za debeloglave kaline.
V čeških in madžarskih časopisih so se nenadoma pojavili članki, da si morajo delavci šteti v čast, da s svojo proizvodnjo pomagajo Sovjetski zvezi pri izpopolnitvi njenih petletnih načrtov. Doslej so satelitske države skušale pred delavci prikrivati dejstvo, da je njihovo gospodarstvo popolnoma podrejeno sovjetskemu in da še to, kar proizvedejo, oddajo brez prave protivrednosti Sovje-tom, sedaj pa se oglasili članki s pozivi na povečanje proizvodnje za Sovjete ter opomini, da pomeni vsako zmanjšanje proizvodnje oviro na potu k uresničitvi sovjetskih gospodarskih načrtov. Zagovarjajo nove oblike trgovine med lastnimi državami in Sovje-ti, seveda tako, da bodo mogli So-vjeti brez plačila zahtevati vse, česar si požele. Na Madžarskem se je ta nova oblika že izkazala tako, da so Sovjeti prevzeli neposredno nadzorstvo nad vso važnejšo industrijo v deželi. Za bližnjo bodočnost smemo kot posledico kongresa v Moskvi pričakovati še večjo odvisnost komunističnih strank po svetu od Moskve in še povečano gospodarsko izkoriščanje satelitskih držav. V bistvu pa bo ostalo isto, ker volk dlako menja, nravi pa nikdar.
Zagreb
Tudi puntarska komunistična Jugoslavije je imela v začetku novembra po daljšem presledku (zadnji je bil 1. 1948) svoj kongres.
Na kongresu je govoril tudi Tito, ki je 4% urnem govoru razlagal, da je KPJ edina pravoverna komunistična stranka, ki se-ni oddaljila od Marksa in Lenina. Tito bo vodil svojo stranko ravno pot in ne namerava zaiti niti v vode ; komunističnega revizionizma (kot Stalin) niti v vode kapitalizma, ki ga zapadnjaki imenujejo "zahodno demokracijo". V stranki sami hoče obdržati za vsako ceno čisto in enotno edinost. Kapitalistični svet sicer nima ljubezni do Jugoslavije kot socialistične dežele, toda je pripravljen z njo v nekaterih skupnih zadevah sodelovati. Bolj reakcionarni elementi na Zapadu pa nas sovražijo enako kot revizionisti na Vzhodu. Tito je naglasil, da je sicer pripravljen v nekaterih pogledih sodelovati z Zapadom, češ da je možno sodelovanje med dvema nasprotujočima si političnim sestavoma, dokler vsakdo priznava drugemu izključno pravico urejanja razmer na lastnem področju ter se vzdrži kakršnega koli vmešavanja v notranje zadeve druge države, da pa
Kolegij svobodne Evrope
Slovenci se v svetu nikoli prav lahko ne uveljavimo, ker smo morda preskromen narod; res je pa tudi, da nikjer ne manjkamo in tako tudi ne v Strasburgu. Škoda, da nas je le malo, irije v celoti — sem smo prišli seveda brez kakšnih posredovanj drugih Slovencev. Naše število izgleda še veliko manjše, če ga primerjamo s 30 Srbi ki so štipendisti v Strasburgu. Ob tej priliki bi se smeli in morali ustaviti ob nekdanji jugoslovanski zunanji politiki, ki ima brez dvoma tesno zvezo z navedenima številkama: z eno samo izjemo nekaj mesecev je bil zunanji minister Jugoslavije vedno Srb, ki je tako pripravil v svetu mnogo ugodnejši položaj za Srbe, četudi ga je to stalo velike -vsote. To seveda zanj ni bilo važno, saj so bili v prvi vrsti ne-Srbi (to je tudi Slovenci), ki so te stroške krili.
Že ko je govora o Franciji, samo eno pripombo.. Med izseljenci iz Jugoslavije, v Franciji je bilo vse do konca druge svetovne vojne 9S% Slovencev, vendar so bili prav do zadnjega vsi jug. konzuli v Franciji Srbi. Še več: Še leta 1937. je jugoslov. konzulat v Mar-seille-u nosil napis "Consulat de Serbie", kar jasno dokazuje, da je volja Srbov v Jugoslaviji biti absolutni gospodarji nad drugimi narodi, ki naj bi bili le njihovi podložniki ali sužnji.
Brez ozira na to, da se ta dejstva danes ponavljajo in da bi se v kakšni bodoči Jugoslaviji samo še stopnjevala, nekateri Slovenci še vedno ne marajo iskati slovenstvu tiste vrednosti in tistega mesta, ki mu po naravi pripadata, marveč iščejo samo udoben položaj zase. Slovenski akademiki v Strasburgu imamo priliko opazovati predvojno srbsko nestrpnost v Jugoslaviji v zelo poostreni obliki, saj hočejo Srbi izbrisati vsak videz, da slovenski narod sploh obstoji — ni na nas govoriti, da se isto godi tudi s Hrvati, katerih število je tu še nižje od našega. Ko bi mi presojali to srbsko početje iz srbskega stališča, bi ga morali le zagovarjati, saj Jugoslavija takšna kot je bila, Srbom največ koristi; toda za nas Slovence je bila usodna, saj je celo komunizem prišel k nam iz juga, že ko je bilo slovensko partizan-stvo leta 1945. praktično iztreb-ljeno iz domačih tal. Nerazumljivo pa je, da isto srbsko hegemo-nistično načelo podpira neki profesor, ki je bil nekoč Slovenec, ki pa kot plačani učitelj uprave Kolegija Svobodne Evrope za vprašanja Jugoslavije skupno s Srbi in v srbskem jeziku, ki ga edinega sploh še govori, načrtno onemogoča, kolikor največ more, na-
od komunizma ne bo odstopil in da ne bo dovolil vmešavanja v notranje razmere v Jugoslaviji.
Tako je tudi kongres komunistične stranke Jugoslavije samo potrdil, kar že vemo: da kljub sporu z Moskvo ni na svojem komunizmu ničesar izgubil in da sprejemanje gospodarske pomoči od Zapada ne namerava poplačati s kakršnim koli popuščanjem v notranje političnem življenju ali v gospodarstvu. Upamo, da tega voditelji zapadnih držav niso preslišali.	dreš
pore slovenskih akademikov v Kolegiju Svobodne Evrope v Strasburgu, ki hočejo le stopnjo ravnopravnosti s Srbi in ki so se že otresli čuta manjvrednosti, vsaj do balkanskih Slovanov, kamor sta doslej zapadna kultura in civilizacija prodrli v znatno manjši meri kot pa v Slovenijo, ki je s svojo kulturno preteklostjo popolnoma povezana z zapadom.
Vlado Jeras,
Ciril Mejač
Frank L. Lausche zopet governer
Ohijski governer, naše gore list, SLOVENEC FRANK J. LAUSCHE JE BIL PONOVNO IZVOLJEN ZA GOVERNERJA. Ta vest je vzradoslila vse Slovence sirom Amerike in gotovo tudi drugod. Njegova osebnost, poštenje in pa sposobnost so mu pripomogle do zopelne zmage. Že četiti termin bo na čelu države Ohio, kar je vsekakor izredna redkost.
FRANK J. LAUSCHE JE ZAVEDEN SLOVENEC. Na raznih slovenskih prireditvah v Clevelandu je govoril vedno v slovenskem jeziku. Kljub visokemu mestu, ki ga zavzema, ga ni sram povedati, da je Slovenec. Tudi v tem pogledu, kako je treba slovensko ime v velikem svetu poveličali, je vsem Slovencem za vzgled.
Odličnemu slovenskemu rojaku, governer ju Frank J. Lausche-tu naše čestitke!
V poslansko zbornico je bil ponovno izvoljen Slovenec John A. Blatnik, ki zastopa volilce v Min-nesoti. Ponovni dokaz, da se Slovenci znajo po svojih sposobnostih uveljaviti prav povsod. Naj bo njegova ponovna izvolitev tudi Slovencem v vsestransko korist!
Iz mučeniške Slovenije
Ptujska gora. Slovita božja pot na Štajerskem — Ptujska ali Črna gora je še vedno zaprta. V poletni dobi, ko prihajajo številni romarji, je bila sv. maša na pokopališču. V božjepotno cerkev ljudje niso smeli. Pa je vendar svoboda v Titovi Jugoslaviji, tako pravijo naši ameriški progresiv-ci . . .
Nova preganjanja na vidiku . ..
Katoliški duhovniki iz Slovenije in iz Hrvaške ter nekateri laiki so poslali angleškemu zunanjemu ministru Edenu, ko je bil v Beo gradu pri Titu posebno spomenico o preganjanju vere in Cerkve v Titovini. Spomenico je prestregla UDBA. Posledica — nova preganjanja in zapori.
SPOZNANJE
24. avgusta je bila v Buenos Ai-resu proslava 60 letnice 1. slov. kat. shoda. Na proslavi je govoril tudi bivši poslanec slovenske J. R. Z. g. dr. Miloš Stare. Nas zanimata dve njegovi ugotovitvi:
"Slovensko narodno hotenje se je izoblikovalo v stremljenju po slovenski narodni državi, do katere ima slovenski narod kljub svoji majhnosti isto pravico kot veliki narodi".
"Da smo Slovenci za zvezno državo Jugoslavijo, da pa je po uničenju komunizma možna oživitev Združenih Držav Jugoslavije z demokratičnimi sredstvi in v demokratični organizaciji le po sporazumu med Srbi in Hrvati. Če oni odnosov ne urede, demokratične skupne državne zveze ne bo."
Vsekakor more razveseliti vsakega Slovenca prva ugotovitev g. Stareta. Vendar ni povedal nič novega, potrdil je le to, zakar se naše gibanje bori že več let. Važna pa je ta ugotovitev, ker prihaja iz vrst S.L.S. (recte J.R.Z.), ki je vodila doslej neizprosen boj proti slovenski državni ideji. V potrditev tega naj navedemo le dva citata:
V	Koledarčku slovenskih emigrantov v Italiji iz 1. 1946 beremo na 104. in 105. strani:
"Vse tri stranke stoje na stališču kontinuitete kraljevine Jugoslavije . . ., naj bo Jugoslavija federativna država Srbov, Hrvatov in Slovencev . . . Podpisane stranke odklanjajo vsako sodelovanje in tudi vsako razpravljanje ali dogovarjanje z OF ali AV-NOJ-em . . . Pripravljene pa so stopiti v razgovore s komunistično partijo". Podpisani za SLS dr. Miha Krek in dr. Franc Bajlec, za JNS dr. Pavel Pestotnik in Marijan Zajec, za Socialistično stranko dr. Živko Topalovič in dr. Ce-lestin Jelene.
V	Ameriški domovini je bila objavljena 26. sept 1951 Izjava in prošnja Slovencem:
"Neki ljudje, ki že delj časa skušajo rušiti enotnost slovenske demokratične protikomunistične fronte, razširjajo med našimi e-migranti neko "Slovensko Izjavo" (Slovenian Declaration) . . . Jaz nimam nobene zveze s to "Slovenian Declaration". Kolikor vem, so to akcijo podvzeli isti ljudje, ki so že med vojno skušali rušiti slovensko demokratično protiko-munistično skupnost in nadaljujejo ta posel v emigraciji. Kot predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in SLS prosim vse Slovence, naj teh izjav ne sprejemajo in ne podpisujejo. Sedaj je važno samo delo za osvobojenje . . . Izjava (Slovenian Declaration) ne
i ti i
TrikryFs Department Store
2110-14 W. Cermak Rd., Phone VIrginia 7-8267
želi vsem svojim odjemalcem prav vesel THANKSGIVING DAY ali ZAHVALNI DAN.
Obenem Vas vabi, da obiščete TRIKRYL'S Dept. Store kjer lahko po ugodnih cenah nakupite vse, kar potrebujete. Ne pozabite: TRIKRYL'S Dept. Store Vas vabi k ugodnemu nakupu! Sklicujte se na oglas v "Slovenski Državi".
more imeti nobene koristi za Slovence, more nam le škodovati . . . Dr. Miha Krek."
Druga izjava gospoda Stareta pa kaže, da počasi spoznavajo tudi nekateri vodilni krogi okrog slovenske J. R. Z., da je spor med Hrvati in Srbi tako velik, da bo prišlo težko do sporazuma. Saj je celo dr. Krnjevič, tajnik HSS in najožji sodelavec dr. Mačka izjavil 5. avgusta na zborovanju HSS v Clevelandu: "Ako bi se pa zgodilo, da bi nam velesile hotele preprečili oslvarjanje Hrvatske Države, in če bi nam ves svet hotel vsiliti Beograd, mi vsi, ves hrvatski narod, se bomo borili z rokami in nogami za Hrvatsko Državo".
"Slovenija", priloga Ameriške Domovine čisto pravilno sprašuje 15. sept. t. 1. v svojem članku Ob 60-letnem jubileju, zakaj ni g. Stare predlagal resolucije, ki bi javno izrazila naš narodni program — slovensko narodno demokratično državo.
Pripomnili bi samo še to, da je ta program že izdelan in je bil poslan tudi ameriški vladi in Odboru za svobodno Evropo. Ta program pa je tudi dobro znan "Sloveniji", saj ga je ponovno napadla.	D. T.
VAŽNA SEJA "KLUBA LJUBLJANA"
Chicago, 111. — V ponedeljek dne 24. novembra 1952 ob pol 8. uri zvečer se bo vršila v cerkveni dvorani sv. Štefana (to je pod cerkvijo) važna seja družabnega in kulturnega "Kluba Ljubljane" v Chicagu.
Na dnevnem redu bo zadeva: Ali naj Klub še naprej posluje, ali se z njim preneha in istega razpusti.	.
Članstvo Kluba se prosi, da se seje polnoštevilno udeleži.
Za "Klub Ljubljana", John Je-rich, predsednik.
% S
s 1 s
I
Gomilarjeva trgovina
z mesom in živili
se toplo priporoča Slovencem v Chicagu.
Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd.
Obiščite Gomilarjevo trgovino! 1801 W. Cermak Road, Chicago, 111.
Doprinesimo svoj častni delež k pravi vzgoji slovenske mladine: podprimo katoliški slovenski dijaški dom v Združenih državah!
Prispevke pošiljajte na naslov:
DIJAŠKI SKLAD The Norih American Bank 6131 SI. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Slov. kak shod v izseljenstvu
Od 15. do 17. avgusta se je vršil v Buenos Airesu "Slovenski katoliški shod v izseljenstvu", to se pravi njegovi glavni shodni dnevi, ko so se vršile različne slovesnosti (velika filmska predstava s predavanjem o Katoličani in film, "Galusov večer" cerkvene glazbe in zborovanja (mladinsko, fantovsko, dekliško, že poprej se je vršil socialni dan in študijski dan duhovnikov). Svoj višek pa je dosegel v nedeljo 17. avgusta s sv. mašo na prostem, velikim zborovanjem in zaključno procesijo z Marijo Pomagaj. Slavnostni prostor je bil okusno slovensko okrašen, središče je bil oltar z Brezjansko Marijo, dalje kip škofa Baraga, slika Slomška in slovenska zastava, ki je bila skupno z argentinsko ves čas ob oltarju. To so bile zunanje proslave; glavno delo pa se je opravilo po odsekih, ki so pripravljali resolucije pod vodstvom Glavnega pripravljalnega odbora, katerega predsednik in duša je bil prelat dr. A. Odar.
Bistvo in pomen tega kat. shoda najlože precenimo s študijem njegovih resolucij, ki so bile soglasno odobrene v njih izvršitev. Pretesen prostor lista ne dopušča podrobnejšo analizo, zato se bomo omejili samo na splošno oznako. Velik povdarek ima prepo-trebna versko-naravna prerodi-tev, ki naj obstoji v boju proti življenjskemu materializmu, za kršč. idealizem, v sinovski vdanosti Cerkvi in njeni hierarhiji. Duhovniki povdarjajo, da bodo stali tudi v naprej tesno ob strani naroda, svojo posebno skrb bodo posvetili delavcem, inteligenci, ki je duhovno zapuščena, mladini (pouk katekizna v slovenščini) in premostitvi razdalje med staro in novonaseljenci. Inteligenca po-vdarja, da bo izrabila vsa sredstva, da se obdrži na visokem kulturnem nivoju, da se bo zavedala dolžnosti do naroda in po svojih močeh znanstveno udej-stvovala. — Socialni odsek pov-darja, da je pogoj za versko, kulturno in narodno ohranitev slovenske emigracije zdrava družina primerno gospodarsko podprta. Poziva na študij in praktično izvršitev socialnega nauka Cerkve. — Vse moramo storiti, da ne vpade slovenska narodna zavest. Po družinah, društvih, slov. podjetjih moramo ohranjati slovenski jezik in narodne običaje. Na tečajih naj se mladina uči, v društvih ji dajmo priliko za shajanje in skupno razvedrilo. Fantje naj goje narodno pesem, dekleta naj nosijo iz roda v rod slovenske šege in navade. Fantje naj se zavedajo, da so nosilci bodočega zdravega slovenskega rodu, dekleta bodoče slovenske matere, na kar se naj z vso resnobo pripravljajo. — Svoje ljubiti, tuje spoštovati, oboje znati, to se pravi, potrebno je poznati in spoštovati jezik, kulturo in običaje naroda, sredi katerega živimo. — Močno je povdarjena potreba po edinosti, ki naj raste iz zavesti, da smo vsi udje istega Kristusovega telesa in naj temelji na dobrohotnosti, medsebojnem razumevanju, izogibajoč se vsakega nasilnega vplivanja. — Dal je slovenski katoliški skupnosti v emigraciji vrhovni organ: "Slovenski katoliški kulturni svet", katerega naloga je, skrbeti, da se resoluci-
je realizirajo in pa usmerjati kulturno življenje slov. kat. izseljencev. Dve tretjini članov tega sveta so na predlog "Glavnega priprav, odbora" odobrili zboro-valci shoda, ostalo tretjino pa i-menuje prezvišeni gospod ljubljanski škof izmed Slovencev izseljencev po drugih deželah. Kulturni svet je predlagal takoj na zborovanju v odobritev člane "Slov. kat. organiz. sveta v Argentini", ki naj skrbi za vzpore-jenost organizacijskega dela v Argentini in posreduje pri nesporazumih med društvi, ki so ga priznala.
Že iz povedanega se vidi, da je ta shod skušal v glavnem zajeti vse probleme naše emigracije, jih na slovesen način ugotovil in nakazal pot za njih rešitev, ter tako skušal zagotoviti, da naša emigracija ne bo niti versko-nravno, niti narodnostno začela propadati. Nihče ne more zanikati obstoja te nevarnosti, nihče zanikati dejstva, da narod živi in umrje, prebuditi ga ni več mogoče, zato tudi lahko vsak pritrdi, da se je ta shod v izseljenstvu po svoji aktualnosti postavil enakovrtedno ob stran prejšnih slov. kat. shodov, čeprav jih po zunanjih svečanostih in tmeljitosti priprav iz razumljivih razlogov ni mogel doseči. Važno dejstvo je nadalje, da je ta shod formiral slovensko kat. skupnost na kulturnem področju (to ni samo jasno razvidno iz imena samega in formulacije resolucij, am ak tudi iz dejstva, da tretjino članov imenuje slovenski cerkveni knez) in jo tako potegnil iz politične arene, kamor je hočejo nekateri postaviti v veliko škodo te skupnosti same. Važno dejstvo vidimo tudi v tem, da je shod pravilno povdaril zdrave temelje naše edinosti, ki se bo, če jo bomo vsi iskreno izvajali, zlahka prenesla na vso slovensko narodno skupnost. Nimamo države, ki bi nam financirala slovenske šole za naše otroke, niti fondov za vzdrževanje kulturnega in znanstvenega dela, zato moramo biti zreli in skupno to in še vse drugo potrebno napraviti. Za organizacijsko življenje v Argentini, kjer je večina naše emigracije, je važno tudi formiranje organizacijskega sveta, ki bo, če bo dobra volja in čisti nameni na vseh straneh, — vzpore-jal vse naše organizirano življenje in ga vezal v močno skupnost.
Našteli smo nekaj pozitivnih dejstev in že samo radi teh je ta shod velik dogodek v življenju naše emigracije in naroda na sploh. S tem pa ne trdimo, da ni bilo po našem mnenju tudi ni-kakih pomanjkljivosti. Tako se n.pr. zdi škoda, da se je omejil
Kulturno in soc. društvo "DOM" v Argentini
V	B. Airesu je bilo 12. oktobra t. 1. ustanovljeno kulturno društvo "Dom", ki bo služilo prijateljem gibanja za slovensko državo v Argentini za kulturno in družabno središče. Pobuda za ustanovitev je vzniknila iz potrebe, da se poživi zanimanje za študij vseh vprašanj, ki posredno zadevajo slovenske izseljence posebno o njegovi domovini. V tem smislu si novo društvo zastavlja delo prav tam, koder je dozdaj zijala vrzel: poglobiti smisel za boj, čigar cilj je priboriti našemu naroda popolno samostojnost. V to smer se bo gibalo vse delo našega društva."
V	upravnem odboru so naslednji: predsednik: časnikar, prof. Kessler Jože, tajnik: odvetniški koncipient Kranjc Janez, blagajnik: knjigovodja Mikelj Jože, kulturni referent: prof. Verbic Pavle, organizacijski referent: šolski inšpektor in urednik revije "Slov. beseda" Vagner Rudolf, športni referent: prof. Zupan Slavko, kot odborniki: prof. Rup-nik Terezija, časnikar Skoberne Slavko, Stefanič Jože in Arnšek Janko, znana prosvetna in delavska organizatorja v kat. organizacijah iz domovine.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: ing. Matičič, Truden Anton in Hren Ludovik, v razsodišče odvetnik Demetrij Veble, dr. Truden in diplomirani pravnik Stanj-ko Lojze.
Kulturni svet, v katerem so poleg nekaterih odbornikov, pesnik Kunčič Mirko, pisatelja Tine Duh in Lojze Novak, prof. Petančič
samo na probleme emigracije (samo duhovniške resolucije se rahlo dotaknejo tudi narodnih problemov v domovini); da se ni zaradi dejstva, da se je od zadnjega slovenskega kat. shoda izvršil važen zgodovinski prelom, da so se tudi v slov. katolicizmu izvršili veliki dogodki in potresi ter povzročili probleme, ki tudi močno vplivajo na edinost dotaknil tudi teh problemov. (Seveda mo-roma zopet upoštevati, da se shod ni vršil na domačih tleh, da so razpoložljive sile radi razmer v katerih živimo pičle).
Nekje je bilo pravilno povda-rjeno: prav delo kat. shoda se je šele pričelo — namreč realizacija njegovih resolucij. Kot vse-narodno gibanje za svobodno demokratsko urejeno slovensko državo iskreno želimo, da bi se vse resolucije v duhu velikih, zrelih ljudi izvršile v versko-nravno preroditev in narodno-zavedno o-krepitev naše emigracije.
P.V.
MEDEN APPLIANCES
Television Sales and Service Refrigerators Washing Machines
1804 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL.
Mamini...........................\\m\m\...................................................................
France in časnikar Majce Jože, je prevzel težo kulturnega dela. Namen kulturnega sveta je, ohranjati in gojiti kulturne pridobitve kakršnega koli značaja, ki jih je v težkih razmerah ustvaril umetnik v zamejstvu, in mu nuditi vso pomoč pri nadaljnem ustvarjanju. Je to prva in glavna dolžnost, da tako damo času pravo obličje in doprinesemo svoj delež za delom na tem proprišču.
Toronto
Birma v Tcrontu. V nedeljo, 9. novembra je bila v slovenski župniji v Torontu birma, ki jo osebno delil torontski kardinal emi-nenca Charles McGuigan. Okusno okrašena cerkev je bila polna Slovencev iz Toronta. Kardinal
je imel daljši nagovor na bir-mance, v katerem jim je razložil pomen zakramenta, po podeljeni birmi je nagovoril še vernike in jih opomnil, naj ohranijo svojo vernost tudi tukaj v Kanadi, ko ne žive več v strnjenem katoliškem ozračju ter se naj oklepajo vere in cerkve tukaj v svobodi tako kot se je Slovenci doma kljub komunističnemu preganjanju. Pri slovesnosti je ubrano prepeval cerkveni zbor pod vodstvom preč. g. Mirka Renerja.
Slovenska Narodna Zveza za Kanado v Torontu je priredila v nedeljo 1. novembra uspelo proslavo slov. narodnega praznika — 29. oktobra. Litvanska dvorana je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so se povabilu na prireditev odzvali.
(Nadaljevanje na 5. str.)
NAJUGODNEJŠE CENE IN HITRA ODPOŠILJATEV BOŽIČNIH PAKETOV!
COSULICH
Pošiljamo samo pakete, ki so carine prosti
so popolnoma prosti carine:
PAKET ŠT. 96......$13.50
10 lbs. sladkorja
Nekaj Standard paketov, ki
PAKET ŠT. 28........$8.90
5 lbs. kave 5 lbs. riža 5 lbs. masti 5 lbs. sladkorja
PAKET ŠT. 15 .. .$12.90
20 lbs. bele moke 5 lbs. sladkorja 5 lbs. masti 5 lbs. kave 5 lbs. mila
PAKET ŠT 91 ......$13.75
22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 6 lbs. kave 1 lb. čaja % lb. popra v zrnu
PAKET ŠT 92......$14.50
10 lbs.	sladkorja 10 lbs. testenin 10 lbs. riža
6 lbs.	kave 2 kg kakava
1 lb.	čokolade
1 lb.	čaja
PAKET ŠT. 98......$37.50
100 lbs. bele moke 22 lbs. testenin 22 lbs. sladkorja 22 lbs. masti 11 lbs. riža 6 lbs. kave 4 lbs. pralnega mila 1 lb. t. mila "Palmolive"
10 lbs. riža 10 lbs. testenin 5 lbs. kave 5 lbs. bakalarja
PAKET ŠT. 99.. $54.00
100 lbs. bele moke 30 lbs. testenin 30 lbs. masti 20 lbs. sladkorja 20 lbs. bakalera 10 lbs. riža 6 lbs. kave Ia 1 lb. čokolade
1	lbs. kakava Vz lb. čaja
% lb. popra v zrnu
2	lbs. t. mila "Palmolive"
PAKET ŠT. 95......$34.00
33 lbs. masti 33 lbs. testenin 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 2 lbs. pralnega mila 1 lb. mila "Palmolive" 1 lb. čaja Vi lb. popra v zrnu 4 zav. "Noodle soup"
PAKET ŠT. 88.. .$12.90
20 lbs. bakalara
PAKET ŠT. 85........$6.50
6 lbs. kave 4 lbs. riža
100 lbs. NAJBOLJŠE BELE MOKE ........................................$11.75
100 lbs. NAJBOLJŠE KORUZNE MOKE ...........................$11.25
37 lbs. SVINJSKE MASTI ....................................................$37.50
Za vsak paket ali vrečo treba plačati 200 din poštnine, ki pa jo lahko plačamo mi proti odškodnini $0.67.
Vse blago odpošiljamo neposredno iz našega skladišča v Trstu in pride v roke prejemnika v roku 15 do 20 dni. Vse cene so mišljene franko prejemnik, s plačano prevoznino in zavarovanjem do zadnje pošte oziroma postaje. Jamčimo kot doslej za vsako delno ali popolno izgubo. Pakiranje in blago sta prvovrstni^__
Za vse Vaše potrebe in obvestila glede pošiljanja vseh ostalih stvari, kot platna, tkanin, čevljev, vseh gospodinjskih in osebnih potrebščin, šivalnih strojev, zdravil po receptu in paketov s hrano, sestavljenih po Vaši želji, se obrnite na
BRAHC0 COSULICH
392 Bay Str., Toronto, Ont., Canada, Tel.: EM 6-3877
Na vsa pisma odgovarjamo takoj! — Zahtevajte naše popolne cenike!
ENAKA CENA V USA ALI KANADSKIH DOLARJIH!
La Traviata in Miklova Zala v Clevelandu
Minule tedne smo imeli v Clevelandu dve važni kulturni priredbi, ki sta vtisnili letošnji sezoni svoj pečat. Prva je bila ponovitev prelepe Verdijeve opere La Traviata (Izgubljena), ki jo je vprizorila Glasbena matica 2. novembra pod veščo taktirko Toneta Šublja; druga pa vprizoritev nepozabne Miklove Zale, ki jo je dala na oder S. N. Doma Slovenska moška zveza 9. nov. v režiji Frančka Kolariča.
Vprizoritev La Traviate je bila nadvse uspešna. Pevsko je bila na višku. Tudi v drugih pogledih ni zaostajala, n. pr. v kostumih, kulisah itd. Josephine Petrovčič v vlogi Viole, Edvard Kennick v vlogi njenega ljubimca Alfreda in Frank Bradach kot njegov oče so peli kakor bi peli te vloge vsak dan! Zraven pa še poklicni orkester, ki je poskrbel za brezhibno spremljavo. Ni čudno, da je napravila predstava tako mogočen vtis na tisočglavo občinstvo, da je zadrževalo dih in da ni bilo slišati niti običajnega zoprnega škripanja s starinskimi lesenimi zložljivimi stoli. Pevci, dirigent, orkester, režišer, zbor — pa kakšen zbor! — so vseskozi delovali gladko in brezhibno kako eno telo. Stavim, da bi newyorska Metropolitan Opera v enakih razmerah ne podala Traviate bolje!
Tudi vprizoritev Miklove Zale je bila uspešna. Sicer osebno nisem preveč navdušen za M. Ba-jukovo dramatizacijo te lepe zgodbe iz našega narodnega izročila, toda igralci so se potrudili, glavne vloge so bile v zmožnih rokah, zlasti Zalka (Maria Vei-der) in Mirko (Franček Kolarič), dejanje je potekalo gladko in neprisiljeno, scenerija je bila primerna in kostumi, ki so pri zgodovinskih predstavah seveda važni, so bili z malenkostnimi izje mami pristni in pestri. V celoti je bila predstava dobro povezana in
učinkovita. Na občinstvo je napravila prav dober vtis. Režišer Kolarič je pokazal, da se razume na svoj posel.
Udeležba je bila pri obeh prireditvah velika — pri prvi nad tisoč ljudi, pri drugi okrog osem sto. Torej nas je v metropoli še precej, ki se zanimamo za slovensko kulturo.
Ivan Jonlez
Tiiova dvoličnost
Dne 11. oktobra objavil dopisnik "Chicago Daily News Foreign Service" iz Rima poročilo,o ravnokar objavljeni knjigi bivšega visokega Hitlerjevega tajnega agenta, "Tajna Fronta", češ da je Tito med vojno bil v tajnih pogajanjih s Hitlerjem v zvezi z nameravanim zavezniškim vdorom skozi Istro v Slovenijo. Jedro zgodbe, dobesedno povzeto po omenjeni agenciji, je naslednje:
"Madžarska obveščevalna služba takrat zvezana z Nacisti, je a-retirala v Pecsu kremlinskega kurirja, ki je nesel nujna Stalinova navodila Titu. V teh navodilih je baje Stalin obvestil Tita, da se zavezniki pod poveljstvom generala Eisenhowerja nameravajo izkrcati na Balkanu vzporedno z vdorom preko kanala. To izkrcanje bi bilo v navzkrižju s Stalinovimi načrti komunizacije Balkana. "Stalinova navodila Titu, kakor je o njih bil obveščen Hitler, so bila, da morajo jugoslovanski komunisti v primeru Eisenhowerjevega izkrcanja na Balkanu presedlati na nemško stran, in igrati pro-nemško igro vse dokler bi Rdeča Armada prišla Balkan 'osvobodit'
"Toda Tito je poskušal Stalina prevarati in namesto igranega zavezništva z Nemci skleniti z njimi resnično zvezo. Po svojem poveljniku generalu Velebitu je Tito ponudil Nemcem polno in odkrito zavezništvo za skupni odpor proti Eisenhowerjevemu vdoru. Toda Hitler je to ponudbo odbil. Imel je enake proti-partizan-ske predsodke, ki so prej bili krivi, da je izgubil pomoč proti-ko-
munistične manjšine v Rusiji.
"Ko je Hitler njegovo ponujeno roko odklonil, se je Tito vrnil k prvotnemu odprtemu zavezništvu s Churchillom in Eisenhowerjem in v drugi vrsti s Stalinom.
"Kakor izgleda, bo nelahka naloga novega ameriškega predsednika uganiti, komu se Tito upira in s kom se pogaja."
TORONTO
(Nadaljevanje s 4. str.)
Proslavo je pričel predsednik SNZ v Torontu z branjem sestavka dr. A. Korošca "Verujmo v svoj narod" (Spominski Zbornik Slovenije, Ljubljana, 1938). G. Janez Vižintin je v svojem govoru orisal pomen 29. oktobra 1918 in nakazal smernice, kako more vsak izmed nas doprinesti svoj delež, da se dokončno ostvari naš narodni cilj — zedinjenje vseh
ij,'
Slovencev v svobodni državi — ki jo spomin 29. oktobra simbolizira.
Sledila je Finžgarjeva drama "Razvalina življenja", ki so jo i-gralci v režiji g. Staneta Brunška
dobro podali. Videli smo tudi nekaj novih obrazov na odru kar je gotovo razveseljivo dejstvo, ki dokazuje, da nam bivanje v tujini še ni ubilo vsega idealizma. Tudi scenerija je ugajala (delo gg. Ma-uka in Vižintina).
RAZNO
Poroka slovenskega para v Kanadi. — V Torontu sta se poročila ing. Leopold Čop in Marija Pes-totnik. Poročil ju je slov. duhovnik preč. g. Kolarič. Iskrene čestitke!
Graduacija slovenske bolničarke v Kanadi. — 20. septembra je
na ottawski univerzi graduirala nai "Nursing School" Miss Santa Mauko. Gdč. Santa je leta 1941 pobegnila pred Nemci iz Maribora v Ljubljano, od tam pa je naredila begunski križev pot v Italijo, odkoder je prišla 1. 1948 v Kanado. Po končanem kontraktu se je vpisala v šolo ter jo po treh letih srečno končala. Je prva Slovenka, ki je dokončala "Nursing School". Iskrene čestitke!
III. Hrvatski sabor, ki se je vr šil 26. oktobra v Chicagu, v Sher-man Hotelu, je potekel v znamenju odločne volje vseh Hrvatov za dosego cilja — neodvisna Hrvaška država. Poleg drugih narodnosti je bilo tudi slovensko zastopstvo.
Tako sodijo stari slovenski naseljenci. — "Ali Vas je M-ov članek "Ob 60-letnem jubileju" v (Nadaljevanje na 6. str.)
S
. ,wsswssi Baragova Pratika i
Dvanajsti letnik
ZA NAVADNO LETO 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli.
Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
i
B« Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
\m Naročila je poslati v Money ordru, čeku ali go-jHj tovini na:
1 BARAGOVA PRATIKA
6519 WEST 34th STREET,
BERWYN, ILL.

Prvovrstna Kvaliteta! Najnižje Cene! Najhitrejša Dostava! POŠLJITE ŠE DANES PREHRANA PAKET VAŠIM DRAGIM!
VSI PREHRANA PAKETI SO PROSTI CARINE!
Zahtevajte čimpreje naš cenik živil in tekstilij s jasnim in jedrnatim, pojasnilom carinskega zakona! PO ZELEZNICI (franko najbližja postaja):
100 lbs. najfinejše BELE MOKE......$12.00
140 lbs. najfinejše BELE MOKE......$16.00
100 lbs. krušne MOKE ......................$11.00
37 lbs. svinjske masti (konzerva) ....$12.75 40 lbs. petrolej v ploščeni škatlji....$10.00
PO POŠTI:
37 lbs. svinjske masti (konzerva)....$13.50
40 lbs. najfinejše bele moke ..........$ 6.00
40 lbs. petrolej v ploščeni škatlji..$l 1.00
20 lbs. sladkorja (kristal) ................$ 4.90
20 lbs. olivnega olja (v konzervah) $13.50
V A Ž fl 0 • Za vsaki Paket mora prejemnik plačati v Jugoslaviji 200 din. takse. Ako želite * da prijemnik ne plača to takso priložite naročilu $0.75 za vsaki paket ali vrečo.
PAKET ŠT. 1
30 lbs. bele moke 20 lbs. sladkorja 10 lbs. riža
60 lbs. - $10.30
PAKET ŠT. 9
10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. riža
PO ŽELEZNICI
PAKET	ŠT. 3
20 lbs.	bele moke
15 lbs.	sladkorja
10 lbs.	riža
6 lbs.	kave "Minas"
4	lbs. mila
5	lbs.	testenin
20 lbs. - $8.35
PAKET ŠT. 16
20 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. testenin
40 lbs. - $12.50
PAKET ŠT. 20
10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. masti 6 lbs. kave "Minas" 4 lbs. mila
60 lbs. - $15.50
PO POŠTI PAKET ŠT. 11
5 lbs. kave "Minas 5 lbs. sladkorja 5 lbs. riža 5 lbs. masti
PAKET ŠT. 6
50 lbs. bele moke 10 lbs. masti 20 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. mila
20 lbs. - $9.50
PAKET ŠT. 17
22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 7 lbs. kave "Minas"
40 lbs. - $13.75
PAKET ŠT. 21
10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. masti 5 lbs. riža 5 lbs. slanine 5 lbs. testenin 5 lbs. mila
100 lbs. - $23.50
PAKET ŠT. 13
20 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. riža
30 lbs. - $10.35
PAKET ŠT. 18
20 lbs. sladkorja 10 lbs. masti 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. riža
40 lbs. - $14.75 PAKET ŠT. 22
15 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 7 lbs. kave "Minas" 5 lbs. masti 2 lbs. mila y2 lb. popra 2 kom. toal. mila
40 lbs. - $16.00	40 lbs. - $17.00	40 lbs. - $17.00
3 pare Nylon nogavic 51 gauge la kv.........$4.00 (poštnina vračunana).
Za vse druge tekstilije, zdravila ali tehnične predmete se obrnite na naš naslov.
PREHRANA - Gift Parcel Service
36 W. RANDOLPH STREET
Tele. STate 2-3241
CHICAGO 1, ILL.
NAŠE BOŽIČNO DARILO* od 15- oktobra do 1. decembra bomo priložili vsakemu »sumu »vuiviiv	paketu, ki presega vrednost $15.00 1 PAR AMERIŠKIH
"NYLON" NOGAVIC 51 gauge - 15, la. kv. Tudi paketu manjše vrednosti, bomo priložili različna
darila. (Vsakemu, ki naroči vrečo moke ali konz. masti in paket manjše vrednosti, bomo priložili
temu paketu 1 par Nylon nogavic, ravno tako ako naročite dva ali več manjših paketov).
Published Monthly by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, 111., USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
Pavlihova sodba
Prešeren dragi, ti si šovinist,
zakaj nas mučiš še s slovensko "špraho",
ki ljubi jo samo "separatist"
in seje s tem med "brati" zlo in zdraho
Kako neumen si, slovenski kmet, na knežji kamen staviš kneze svoje in pričakuješ, da jim pozni rod namesto Nemanjičev slavo poje.
Čemu boš o državi pel, bedak, s kulturo višjo vzbujal boš zavist, bij se. če si resničen vetrn j ak, za poln žep in strankarsko korist.
Le eno mi do zdaj še noče v glavo, ko smo že naše kneze vrgli s tronov, čemu ne damo Rusom očetnjavo, nas bo vsaj z njimi dvesto milijonov.
Proslava slovenskega narodnega praznika v Chicagu
Občni zbor SNZ
Slovenska Narodna Zveza je že v nedeljo 17. oktobra proslavila slovenski narodni praznik 29. oktober. Ob lepi udeležbi domačinov, zlasti pa članov SNZ iz Jo-lieta, je predsednik SNZ prof. Bogdan Novak govoril o pomenu slovenskega narodnega praznika.
G. Ciril Pfeifer je dovršeno podal recitacijo iz Cankarjeve zbirke Kurent; gdč. Mihaela Arko in Štefka Tašnerjeva pa sta zapeli vrsto lepih slovenskih domoljubnih pesmi.
Po proslavi se je vršil letni občni zbor SNZ. Predsednik Bogdan Novak, tajnik Mirko Geratič in blagajnik Lojze Gregorič so podali poročila. Predsednikovo poročilo je bilo objavljeno v zadnji številki SD. Po razrešnici starega odbora je bil izvoljen naslednji odbor: orožn. polk. Stanko Palčič, preds., prof. Bodgan Novak, pod-preds.; Ludvik Jelene, taj., Lojze Gregorčič, blagajnik, odbornik za tisk, urednik SD Mirko Geratič; odborniki: Miro Krek iz Jolieta, Tone Guštin in Rezika Matkovič. V nadzorni odbor so biil izvoljeni: Frank Martinčič, Frank Bilban in Tone Medved.
Novoizvoljeni predsednik, orož-niški polkovnik g. Stanko Palčič je ob zaključku zborovanja s krepkimi besedami pozval navzo-, če k delu in žrtvam za lepšo bodočnost slovenskega naroda, ki je možna samo v suvereni slovenski državi.	—o—
RAZNO
(Nadaljevanje s 5. str.)
Sloveniji presenetil? Kaj pravite, ali to pomeni, da je cela (Krekova) klika obrnila plašč po vetru in pricapljala za Vami, ali je to zgolj mnenje posameznika ali pa morda politični manever? Sem res radoveden. Vsekakor me vese ii, da so prisiljeni priznati, da je bilo Vaše stališče vseskozi pravilno". (Iz pisma odličnega slov. sta-
ronaseljenca v Clevelandu).
Joliet. — S pričetkom letošnjega šolskega leta se je pričel v Jo-lietu pouk slovenskega jezika za otroke nezmožne branja in pisanja v slovenščini. Zaslužno delo si je naprtila učiteljica gdč. Jožica Beričič. Pouk se vrši izmenoma vsako drugo nedeljo po večer-nicah in vsako drugo soboto ob 10. dop.
V pripravi je angleški tečaj za odrastle, ki bo predvidoma vsak četrtek ob 7. zvečer. Oboje poučevanj se vrši v prostorih šole pri sv. Jožefu, ki nam jih je g. Msgr. Matija Butala že ponovno stavil na ic-zpolago.
Poroka v Španiji. — V Praviji se je poročil g. ing. Stane Ziherl z gdč. Piluchy Iglesias, hčerko u-glednega španskega industrijalca. Mlademu paru vsi njegovi prija telji iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče v zakonskem življenju.
10 letnica poroke. — Dne 2. decembra bosta praznovala 10 obletnico zakonskega življenja naša odlična slovenska rojaka — novo-naseljenca Mr. in Mrs. Otmar in Anica Tašner na 2326 So. Wolcott Ave. K temu jubileju jima čestita tudi naš list z željo, da bi vsreči in zadovoljstvu dočakala srebrni in zlati jubilej. Bog Vaju živi!
Madrid, Španija. Prijatelji našega gibanja, organizirani v SNZ za Španijo, so proslavili slov. narodni praznik s tem, da so naročili za ta dan sv. mašo in se je tudi udeležili.
POZOR! ZNIŽANE CENE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
Suša je znova uničila velik del žetve v stari domovini. Vaši potrebujejo HITRE IN OBILNE POMOČI. Ne čakajte! Pohitite, da Vaše darove izročimo pravočasno!
DVAKRAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air,
v.v.v.v.v.v.-.v.v.v.v/.' Mail) Vaša naročila, v TRST, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 10 — 25 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
SloVenci! Spomnite se ob vsaki priliki KOTALIŠKEGA DOMA V GORICI! Slovenska narodna zavest to zahteva! Prispevke pošiljajte na Slovensko Državo, 2307 So. Wolcott Avenue, Chicago 8, 111.
Naročniki in čitatelji Slov. Države! Leto poteka. Vse one, ki nam še niso poslali naročnine, lepo prosimo, da to store še pred novim letom. Ob tej priliki prosimo, da obnovijo naročnino tudi že za leto 1953. Letna naročnina je $2.00.
Najfin. bela kanadska '000' moka 100 lbs. do zadnje postaje . $10.95
Paket štev. 1....$34.00
20 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 6 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. mila (Laundry) 10 lbs. fižola — Beans 10 lbs. bele moke — Flour
Paket štev. 2-.$15.00
10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley
Paket štev. 3....$33.95
30 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke -—• Flour 10 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. mila — Laundry
Paket štev. 4....$16.75
10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti - Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barlejr 5 lbs. Mila (Laundry)
Paket štev. 5.„.$24.25
5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6 ..$15.50
10 lbs. Riža — Rice 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja ■— Sugar 10 lbs. Špagetov - Spaghetti
Paket štev. 7....$27.75
20	lbs. Riža — Rice 10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave ■— Coffee
10	lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Masti — Lard
5	lbs. Griža — Farina
5	lbs. Ječmena — Barley
1	Ib. Čokolade - Chocolate
2	lbs. Cocoa ¥4 lb. Popra
y2 lb. Caja — Tea
Paket štev. 22..$ 17.50
25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice
Paket štev. 9......$9.25
2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža -— Rice
1	lb. Olja — Oil
2	lbs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev. 11..$ 12.25
5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Griža — Farina
Paket štev. 24..$ 14.00
25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke ■— Flour 10 lbs. Riža — Rice
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 lbs. Riža — Rice........$ 8.35
40 lbs. Riža — Rice........$13.75
20 lbs. Špagetov..............$ 8.25
40 lbs. Špagetov..............$13.50
100 lbs. Špagetov..............$25.00
20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 5.90 50 lbs. Sladkorja - Sugar $13.95 100 lbs. Sladkorja - Sugar $23.75
25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 lbs. svinj. masti-Lard $13.70 25 lbs. Ječmena - Barlejr $ 7.50 10 lbs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 lbs. mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ..........$ 9.75
Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45
šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 p kg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50
čokolada, 4 lbs.................$ 5.25
Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50
I
Ko pošiljate darove se zavedajte: Mi jamčimo denarno vsako pošiljko! Mi v naprej plačamo prevoznino, takso in carino na vsaki naš paket, vse do zadnje pošte, luke ali železniške postaje.
Fina koruzna moka 100 lbs. do zadnje posfaje.. $11.25
50 lbs. najfinejše BELE MOKE.... .$6.75 | 50 lbs. KORUZNE MOKE ..............$6.50 i


5
SINGER šivalni stroji..................$160 00
BICIKLI ........................................$ 67.50
RADIO APARATI ......................$ 70.00
NYLON NOGAVICE, 3 pari........$ 5.50
MLIN ZA KAVO ........................$ 6.75
BOGADEKOV SLOVAR ............$ 6.00
Pošiljamo denar v Staro Domovino
V zvezi z novim uradnim kurzom dolarja v Jugoslaviji mi pošiljamo
300 Dinarjev za 1 Dolar
Jamčimo za sigurno dobavo!
i

ZDRAVIT A • zdravila pošiljamo dnevno po zračni pošti. Jamčimo za dostavo v domovino v roku od "■"■1« W lun. 6 do 8 dni. Poim.it nri večiih množinah.
STREPTOMYCIN
10 gramov.......
20 gramov.......
40 gramov.......
6 do 8 dni. Popust pri večjih množinah.
RUTIN: 500 tablet..$5 00 PENICILLIN:
.$ 6.50 $13.50 $26.00
P.A.E.: 500 tablet_.$ 9.75 1000 tablet..$19.00
v Olju (In Oil)
3 miljone units ....$4.75 ....$24.00
REMIFON: 100 tablet........$5.50, 200 tablet..........$9.95, .. 500 tablet....
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
USA Express Co.
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y., USA.
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
5501 BI vd. East, West New York, New Jersey
(Trade Mark)