Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Utioa Martiri deJla Lj.berta (>Ji. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittona 18/11. Pošt. pred. (casella past.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lnr 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 . za Inozemstvo : letna naročnin« lir 2800 Oglasi po dogovora Spedizione in abb postale I. gr. ŠT. 497 TRST, ČETRTEK 7. MAJA 1964, GORICA LET. XIII. SLOVENCI. VOLIMO SLOVENSKO! Prihodnjo nedeljo bomo volili predstav- j nike v prvi deželni svet. To bo zelo važen | dogodek. Nova deželna samouprava bo odločala o mnogih gospodarskih, socialnih in Političnih zadevah, ki se tičejo njenega Prebivalstva. Še prav posebno važna bo zakonodajna doba prvega deželnega sveta. V "jej se bodo polagali temelji deželne ureditve. Zato bo glavna naloga slovenskega zastopstva v prvem deželnem svetu, da se bo odločno zavzemalo za točno opredelitev 111 uzakonitev narodnostnih in gospodarjih pravic slovenske skupnosti v Italiji. Slovensko predstavništvo bo med družni moralo zahtevati uzakonitev pravic do uporabe slovenščine in do sorazmerne namestitve Slovencev v javni upravi, pravic do primernega zastopstva v vseh javnopravnih organih in komisijah in do ustanovitve slovenskih strokovnih šol, pravic do zaščite slovenskega narodnostnega ozem-•jo pred umetnim in načrtnim spreminjanjem njegove etnične sestave in do podeljevanja javnih prispevkov ter naprav s’o-'enskirn ustanovam in društvom. Na gospodarsko-socialnem področju bo 'koralo slovensko predstavništvo podpirati yst' predloge za splošen razmah kmetijstva, "•dustrije in obrtništva ter se potegovali za odobritev zlasti tistih ukrepov, ki bodo ko-Ustili našim kmetovalcem, delavcem, obrt-r>ikom in podjetnikom. (»re za življenjske pravice slovenskega /lvUa. Njihovo uresničenje bo zahtevalo lrUiogo spretnih, odločnih in vztrajnih bo-|ev- Piav zaradi tega je zelo važno, kakšno ^‘^dstavništvo si bomo Slovenci izvolili v |llvi deželni svet. Za VARSTVO SLOVENSKE MANJŠINE Glavni cilj slovenskega predstavništva bo ‘''oralu biti uresničenje pravic in zaščita I"oristi slovenske manjšine. V skladu s tem l' 'koralo slovensko zastopstvo podrobno .'°Zliati vso problematiko slovenske manj-W|le- V svojih prizadevanjih za dosego na-I , Pravic bo moralo nastopati odločno, v |1|,tlniu Poti bo moralo biti iznajdljivo in su .°' Iskati bo moralo pomoč pri vseh 'Puiah, ki bodo pokazale razumevanje .^Potrebe slovenske skupnosti. Zato bo šivt>iti slovensko deželno predstavni-po|° . Popolnoma neodvisno od italijanskih S() '^^nih strank. Preteklost nas uči, da |)r s'°venski predstavniki, ki so vezani na °granie, koristi in disciplino italijanskih lllr|k, v odločilnih trenutkih klonili ter žrtvovali slovenske pravice in koristi interesom italijanskih strank. Komunistični in socialistični voditelji so prelomili besedo, da ne bodo glasovali za statut dežele Furlanije-Julijske krajine, če ne bo vseboval stvarnih določil za varstvo slovenske manjšine. Italijanska socialistična stranka, v kateri sodelujejo tudi nekateri Slovenci, zatrjuje, da hoče biti pravična do slovenske manjšine. Pred kratkim pa je njen prestav-nik minister za javna dela Pieraccini zagotovil ustanovi istrskih beguncev, da bo Glasovi, ki jih dajo Slovenci italijanskim strankam, so pa ne samo iz načelnih, temveč tudi iz praktičnih razlogov za sloven sko stvar izgubljeni. Slovenskega zastopnika, izvoljenega m listi italijanske komunistične stranke, bo do smatrali predvsem za predstavnika partije in ne za glasnika narodne manjšine. Ker so italijanski komunisti v opoziciji, bo mogel Slovencem prav malo koristiti. Na listi italijanske socialistične stranke ne bo izvoljen noben Slovenec. Tržaški iu goriški socialisti nimajo komaj dovolj gla- 3 S 5% ±>KA pospešil gradnjo novega naselja v slovenskem Sesljanu. Krivičnemu ukrepu tržaškega občinskega sveta za razlastitev slovenske zemlje na Kolonkovcu se je uprl samo svetovalec Skupne slovenske liste. ITALIJANSKE STRANKE SAMO IZKORIŠČAJO SLOVENSKE SOPOTNIKE Ne delajmo si utvar: italijanske stranke izrabljajo slovenske sopotnike samo v toliki), kolikor koristijo njihovim interesom. Izkušnja, stvarnost in razum nam pravijo, da se Slovenci v lastnih zadevah lahko zanesemo samo na lastne politične organizacije in na lastne slovenske predstavnike. sov za izvolitev svojili italijanskih pred stavnikov. Za Krščansko demokracijo ne more glasovati noben zaveden Slovenec. Glas zanjo je glas za stranko, ki je glavni krivec zapostavljenega položaja Slovencev v Italiji. Indipendentisti so dejansko italijanska iu povrhu še brezpomembna skupinica brez možnosti, da bo njihov kandidat izvoljen. In končno: čemu bi Slovenci sploh pošiljali v deželni svet Italijane, ko krvavo potrebujemo lastno zastopstvo! Pri teh 'kot pri prejšnjih volitvah pa ne gre samo za slovensko predstavništvo in za okrepitev liste Slovenske skupnosti. Gre za (Nadaljevanje na 2. strani) EDINA SLOVENSKO USTA IE USTA »SLOVENSKE SKUPNOSTI”! RADIO TRST A * NBDELJA, 10. maja, ob: 9.30 Slovenske ljudske pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o Bisernici in čebulici«. Napisala Tončka Curk. 12.00 Slovenska nabožna pesem; 15.30 Radijska novela: Roberto Sacchctti: »Dan pred poroko«; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret (13): »Oj ta vojaški boben«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Čajkovski: Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13. * PONEDELJEK, 11. maja, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Niko Kuret: (13) »Oj ta vojaški boben«; 18.00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Penko; 18.30 Igor Strawinsky: Koncert za dva klavirja - Arnold Schoenberg: Pet skladb, op. 23, 19.15 Radijska univerza: Marcello Capurso: Italijanska ustava o ljudstvu (15); »Demokratske obveznosti republike«; 21.00 Domenico Cimarosa: »To-'eg lega pa še na močne simpatije v cejlonski, indijski, avstralski in še v številnih drugih azijskih in afriških komunističnih partijah. V nekaterih teh držav se ju komunistična partija že razcepila v dve samosojni skupini — v »rusko« in »kitajsko«. Kitajci pa računajo, da se bo vedno večje število partij v Aziji in Afriki, pa tudi drugod izreklo zanje. —0— NOVICE IZ VSEGA SVETA Zahodnonemški kancler Erhard je zelo aktiven v zunanji politiki in skuša čimbolj urediti nemške odnose s tujino. Te dni se i® podal na obisk v Luksemburg, medtem ko jo predsednik Luebke na uradnem obiskovanju južnoameriških držav, kjer ga povsod zelo prijazno sprejemajo. Kot se zdi, bi Er" hard rad uredil tudi gospodarske odnose z Jugoslavijo in so bili v ta namen že navezani stiki. Pač pa ne bo prišlo do obnovitve diplomatskih stikov, dokler bo Jugoslavija priznavala režim v Vzhodni Nemčiji, so iZ' javili v Bonnu. Na Cipru je prišlo zadnji čas do hudi h spopadov med Grki in Turki na področju ki' renejskega višavja, kjer Grki zavzemajo za-silne turške utrdbe. Pasivnost sil Združeni!1 narodov na otoku označujejo marsikje že za škandal. Nasilstva ciprskih Grkov nad Tuf' ki meje že na organizirani genocid. Kitajski zunanji minister Chen Yi je izhj' vil, da bo Kitajska plačala do konca priho^' njega leta vse dolgove Sovjetski zvezi. K1' tajci ji nočejo biti »ničesar dolžni«. ' -■$:tyr-V!.V Hrup, „špetakli" in eksotika Zadnji čas se Tržačani prav zares ne mo- Komunisti so poslali v nedeljo na voliv-rcmo pritoževati, da bi bilo v našem me- no fronto svoj ve'iki top za bombardiranje stu dolgočasno. Od zgodnjega jutra do / besedami — poslanca Pajetto, ki je imel pozne noči se ne poleže hrup zvočnikov, s popoldne shod tudi na Opčinah. Po shodu katerimi dajejo govorniki vseh strank »večji poudarek« svojim besedam, ki naj bi Privabile in prepričale poslušavce. Očitno Pa je edini uspeh ta, da se držijo poslu-šavci še bolj od daleč, da si ohranijo nepoškodovane ušesne bobniče — če sploh rajši ne zaprejo oken in skušajo najti doma nekoliko miru in tišine. Največji hrup zganjajo kot navadno misovci. 2e kaki dve uri pred vsakim napovedanim shodom pošljejo na tisti kraj ozvočeni avto, ki po-preplavlja okolico z bojevitimi koračnicami, da še golobi preplašeno frfotajo nad strehami in nestrpno čakajo, da se bo ta volivni špetakel umaknil. Mnogokrat pa morajo brez večerje spat. Kljub temu ni videti, da bi misovski hrup rodil kake druge vidnejše rezultate. Poslušavcev je zelo malo in kvečjemu kaka skupinica starih »nostalžnikov« ali kak mladič, ki bi tudi rad doživljal »romantiko« fašističnih pohodov, vzdržita v bližini središča hrupa, ULIČNA PROPAGANDA NE VLEČE VEC Pa tudi govorniki drugih strank nimajo mnoigo poslušavcev. Okrog komunističnih govornikov se zbere 10-20 ljudi, čeprav tudi Vidalijeva partija ne hrani s sredstvi in hruDom. Tudi ona si je omislila propagandni film, ki ga vrti bolj po predmestjih. Film prikazuje slaibe strani sedanjega stanja pod vlado sredinske levice (»prazno-tržaško pristanišče, stavke, revščino v Kareji itd.) in skuša prepričati gledavce, da bi bilo vse te mizerije konec, če bi omogočili komunistom, da pridejo na oblast. Nekateri morda tudi še verjamejo, da znajo delati komunisti take čudeže, razsodnej-jfi pa skomignejo z rameni, češ lahko je kritizirati iz opozicije in metati drugim Polena pod noge, toda konkretno reševati gromozanske socialne in gospodarske probleme v Italiji je nekoliko težje. Z uspehom pri poslušavcih pa se tudi KrŠčansko-demokratski govorniki ne morejo pohvaliti. Nekje pri Sv. Jakobu smo videli govornika, ki je pod velikim ščitom z fdečim križem .groteskno mahal z rokami *n si skušal ohraniti pozornost par poslu-avcev, ki pa so drug za drugim kapljali P|"oč. Zdaj je že jasno, da take ulične ob-volivne propagande ne vlečejo več. VELIKI »KALIBRI« V VOLILNEM BOJU ^ nedeljo so nastopili na volivnih sho-jh v Trstu nekateri veliki »kalibri« glav-n strank. Se največ poslušalstva je imel °dilni liberalni politik Malagodi, ki je na . °'donijevem trgu naglašal razloge, zakaj-J® liberalna stranka v odločni opoziciji Proti vladi. Brenkal je seveda zlasti na gospodarske struje in v tem res ni imel težil3 posla. Zelo oster in sarkastičen je bil na shodu ^sovcev vsedržavni podtajnik njihove stran e Tripodi. V govoru se je zaletaval v glav-Politike vladne sredinsko-leve koalicije ln jih skušal tudi smešiti. Njegov južnjaški emperament je kar prekipeval od retorike. njega ženstva s podeželja, kjer je ljudska noša, kot vse kaže, še zelo v — modi. Nekateri pa imajo brhke Banatčanke tudi na sumu, da se nalašč oblečejo v slikovite 'judske noše, kadar potujejo v Trst, da bi vzbujale več pozornosti. —0— TRŽAČANA NA TEKMOVANJU »LATINCEV« V San Remu je bilo prva dva dni preteklega tedna tekmovanje za dijake tretjega razreda klasičnega liceja iz vse Italije. Letos je prvič poslala tudi slovenska klasična gimnazija iz Trsta dva svoja najboljša latinca na tekmovanje. To sta bila Lučka Peterlin in Andrej Beličič. Tekmovanje je obstajalo iz pismene naloge, pri kateri je bilo treba prevesti latinsko besedilo in ga komentirati. Rezultati bodo še objavljeni. Oba slovenska udeleženca sta vzbudila simpatično pozornost med svojimi italijanskimi kolegi ter sta bila prav prijateljsko sprejeta. Peterlinova in Beličič sta edina zastopala manjšinske šole v Italiji, ker ni bilo udeležencev niti iz Južne Tirolske niti iz Val d’Aoste. • --- Egipčani baje že razpolagajo z nekaj atomskega orožja, piše »Manchester Guardian«. je sledil ples na dvorišču Prosvetnega doma. Tako je bil tudi p’es vključen v voliv-no propagando. EKSOTIČNE OBISKOVALKE Pa tudi drugače v Trstu ni dolgočasno z;> tiste, ki ljubijo »špetakle«. Ni še dolgo, kar je gostoval pri nas Modern jazz quintet in navdušil ljubitelje jazz glasbe. Potem je prišel cirkus »Moira Orfei.< in osrečil številne majhne in velike otroke, potem pa smo srečavali po ulicah pristne Kitajce in Kitajke. Te so bile oblečene v razkošne rdeče ali modre svilene halje, pod katerimi so nosile dolge široke hlače. Če je bilo hladno ali deževno, pa so si preko te orientalske ekzotike mirno ogrnile »zahodnjaški« dežni plašč. Drugje bi morda vse zijalo za njimi, toda Tržačani so diskretni do tujcev; komaj so se ozrli, kadar je veličastno koracala mimo kaka taka lepotica iz dežele zmajev in Mao Tse Tunga. Ti Kitajci so pripadali namreč skupini Opere iz Pekinga, ki je priredila tudi v Trstu štiri dobro obiskane predstave. _ Slikovito noto dajejo pomladnemu raz- Izdelali so jim ga nemški znanstveniki. Egip-položenju v Trstu tudi pisane banatske i , čani pa so to zanikali, enako nemška vlada vojvodinske ženske ljudske noše z mnogi- in tudi glasnik ameriškega zunanjega mini-mi nabranimi krili v kombinaciji bele in strstva. Samo sovraštvo do Judov še ne za-raznih živih barv. Med jugoslovanskimi iz- dostuje za izdelavo atomskih bomb in poleg letniki je v zadnjem času precej tamkajš- tega znajo Judje to bolje. Zakaj se Rusi in Kitajci ne bodo pobotali Ves svet ugiba, kako se bo končal novi maj v povojih in ki se mora boriti še z razkol v svetovnem komunizmu, prelom najprimitivnejšimi problemi, namreč kako med Rusi in Kitajci. Ali je dokončen, ali naj obvaruje svoje prebivavstvo pred golo pa ga bo mogoče poravnati? Prerok ni nih- . lakoto. In za zdaj je še daleč od tega, da če, vendar pa se nagiblje večina treznih bi rešila ta osnovni problem. presojevavcev na Zahodu k prepričanju, da Nekateri opazovavci pa opozarjajo tudi se ruski in kitajski komunisti ne bodo ni- na 2anjmivi pojav, da se vse v začetku hu- koli več dokončno pobotali, tudi če bi ^ ]eye jn revoiucionarnc stranke s časom prišlo do omiljenja spora. Znano je nam- premikaj0 vedno bolj na desno. To je ne- reč, da je sovraštvo med brati najbolj za- politični naravni zakon in je v zvezi grizeno in da ni ničesar težje premostiti z re§evanjem problemov, ki so priklicali v kakor ideo oske spoie, za kar najdemo pri- svo:ern najhujšem štadiju take stranke v mere lako v krščanstvu samem (t. j. kr- . . • .• .- c ••• .. v v , , v. , .. zivlienie. Radika m sociahsti v Franciji so ščanske ločine m zlasti nasprotja med ka- J . , c . . J . . t ... . . , vo bili v začetku, po nemsko-francoski vo|m tohcani, protestanti m pravoslavnimi) ka- ’ f „ , j- u j * • u a- v preteklem stoletiu, v resnici odločno re- kor tudi v mohamedanstvu in budizmu, se y . J ’ .. . .... v bolj pa v samem marksizmu, kjer ne pride volucionarm. V četrt, republiki so bili že v normalnih okoliščinah nikoli'do resnične meščanska stranka. Isto bi lahko rekli o sprave med socialisti in komunisti; celo .francoski socialistični strank, Enak, simp- tam, kjer so to resno poskusili, kot n. pr. tomi se kažejo pri nemških, avstrijskih, V ' , J. , ‘‘p ^“.3’ 7 belgijskih in še raznih drugih socialnih de- v Italiji, se to prej ah slej konča z neuspe- j e j ° hom. Zato si je nemogoče misliti, da bi mokratih. Končno bi lahko rekli isto tudi bilo mogoče poravnati razkol med ruskimi in kitajskimi komunisti. Poleg tega gre v tem primeru še za rasni spor med belo in rumeno raso, dalje za spor med dvema velikima državama, ki imata različne interese (Kitajska bo nedvomno kmalu odkrito obtoževala Rusijo, da kot bela kolonialna sila zatira mongolske narode v Srednji Aziji in v Sibiriji) in končno tudi za nasprotje med dvema različnima gospodarskima situacijama. Sovjetska zveza je visoko industrijska država, ki je že na prehodu v potrošno gospodarstvo, medtem ko je Kitajska a-grarna država, katere industrija je še ko- o ruskih komunistih, ki kažejo že mnogo meščanskih potez. Hruščov sam je pred kratkim izjavil na Madžarskem: »Gulaž in balet napravljata življenje prijetno. In poln želodec je boljši kot svetovna revolucija.« Kitajski komunisti pa trdijo ravno nasprotno. Oni predstavljajo zdaj skrajno levico, ker že omenjeni naravni zakon v politiki ne dopušča praznine na skrajni levici. Kakor se revolucionarne stranke s časom pomikajo proti meščanski sredini, tako nastajajo na skrajni levici nove skupine. V Italiji in v raznih drugih državah so zdaj Mao Tse Tungovi pristaši »skrajna levica«. t Intervju s kandidatom LSS dr. Miljo Bitežnikom Kandidat na Listi Slovenske skupnosti ] pritičejo. Vendar je treba poudariti, da so dr. Mitja Bitežnik nam je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z volitvami: bile za nastop v Ben. Slov. nekatere težko-če nepremostljive. Se vam zdi, da je volivna kampanja resnično zainteresirala tukajšnjo slovensko javnost, ali pa je ta preveč pasivna? Sodeč po udeležbi na shodih najrazličnejših strank, bi bilo težko reči, da je volivna kampanja zainteresirala prebivalstvo. Če je treba ugotoviti pasivnost, velja to nasplošno in ne le za Slovence. Zakaj je ta lista tako šibko zastopana v ulični propagandi (transparenti itd.)? Edini razlog, da je lista Slov. skup. šibko zastopana v ulični propagandi, je pomanjkanje sredstev. Lista razpolaga le s skromnimi prispevki svojih somišljenikov, ki niso bogataši, propaganda pa je silno draga. Kaj menite o orientaciji mlajših volivcev? Ce mislimo na tiste slovenske mlajše volivce, ki so usmerjeni na levo, menim, da lahko nanje L.S.S. računa z večjo gotovostjo kot na starejše iste usmerjenosti. Mladina si namreč ne da ukazovati in bo spoznala, da bo najbolje izvšila svojo narodno dolžnost, če bo volila za LSS. Teže je to pri starejših volivcih, ki že leta volijo po direktivah strank, katerim pripadajo. Kaj mislite o pojavu, da volijo Slovenci italijanske stranke? Veliko število Slovencev na Tržaškem, zlasti delavcev, voli že vsa povojna leta za italijanske levičarske stranke. Ni to torej nov pojav. Prepričan pa sem, da ne delajo tega iz kakega oportunizma. Kaj menite o tem, da LSS ne nastopa v Beneški Sloveniji? Da L.S.S. ni nastopila v Beneški Sloveniji, je velika škoda. Izgubili smo s tem priložnost, da bi oživili tamkajšnje narodno življenje. Mnogi slovenski volivci bodo zato verjetno tam oddali svoj glas za Kršč. dem., to je stranko, ki nosi glavno odgovornost za to, da Slovenci nimamo še pravic, ki nam OBČNI ZBOR ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V nedeljo, 17. maja, bo v Trstu v ul. Do-nizetti 3 občni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov s sledečim sporedom: poročilo odbora, razrešnica, volitve in slučajnosti. Začetek ob 17.30. •--- ŠOLSKO OBVESTILO Osnovna šola v Sv. Križu priredi 7. maja ob 15.30 v prosvetni dvorani »Albert Sirk« zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je mladinska igra v petih dejanjih Pavel 'Golia : »Princeska in pastirček«. VSI ZA .smo SKUPNOST ' Kaj menite o realnih možnostih slovenskih predstavnikov v deželnem svetu? Naše predstavništvo v deželnem svetu bo v vsakem primeru glas slovenske manjšine in bo kot tak tolmačil njene želje in zahteve. Kaj bi še želeli povedati slovenskim voli/-cem, preden pristopijo k votivnim žaram? Vsak Slovenec, ki bo v nedeljo volil, se mora zavedati, da bo njegov glas, če ga odda za katerokoli italijansko stranko, za Slovence izgubljen, medtem ko je njegov glas, ki ga da listi Slovenske skupnosti, lahko odločilen ! •___ VOLIVNA ZBOROVANJA LISTE SLOV. SKUPNOSTI V zadnjih dneh je razvila živahno voliv-no agitacijo tudi lista Slovenske skupnosti. Njeni govorniki in njena glasba so prisotni tako po vaseh kot v predmestju in tudi v samem mestnem središču. Govorniki razvijajo program liste ter volivce zlasti opo zarjajo na važnost, da si naša narodna manjšina izvoli lastno, to je slovensko predstavništvo v deželnem svetu. Ne da bi se spuščali v obravnavanje zapletenih vsedržavnih problemov in v razvijanje raznih političnih in ekonomskih teorij, dajejo go vorniki LSS raje poudarka gospodarskim, socialnim ter narodnim vprašanjem, kajti le ta zares od blizu zanimajo našega delavca, kmeta, obrtnika, trgovca in slehernega našega človeka. Volivna propaganda LSS je torej stvarna in zato vzbuja pozornost poslušavcev. j Od govornikov nastopajo zlasti kandidati 1 dr. Jože škerk, Danilo Lovrečič in Drago Štoka, Ninko Černič ter drugi politični de-1 lavci, med drugimi dr. Matej Poštovan, | Marjan Metlika, dr. Rafko Dolhar, Franc Mljač in številni drugi. MORO V TRSTU V sredo dopoldne je prispel v Trst predsednik vlade Aldo Moro, da je uradno odprl za poslovanje novo palačo RAI in center IRI za strokovno izobrazbo. Ceremonija odprtja palače RAI je bila ob 11. 30. Ministrskemu predsedniku so ob tej priložnosti razkazali vso palačo, katere notranje opremljanje so dokončali šele zadnji dan pred uradnim odprtjem. Predsednika vlade Mora je spremljal minister za državne udeležbe Bo in nekateri drugi ugledni funkcionarji. Svet liste Slovenske skupnosti je poslal isti dan predsedniku vlade med obiskom v Trstu dolgo brzojavko, v kateri ga opozarja, da slovenska manjšina še ne uživa vseh pravic, ki ji gredo po ustavi in mednarodnih sporazumih, ter ga prosi, naj se zavzame za čimprejšnje izglasovanje okvirnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. NAVODILA ZA SLOVENSKE VOLIVCE NA TRŽAŠKEM 1. Ko greš volit, vzemi se seboj VOLILNO POTRDILO in OSEBNO IZKAZNICO ali kakšno drugo listino s fotografijo (pokojninsko knjižico, potni list, šofersko izkaznico). Osebna izkaznica je VELJAVNA, TUDI ČE JE ZAPADLA. Če nimaš dokumenta, lahko glasuješ, ako te pozna kakšen skrutinator. 2. Na volišču Ti izroči predsednik glasovnico in svinčnik. 3. Nato greš v kabino in PREKRIŽAŠ ZNAK Z LIPOVO VEJICO z napisom SLOVENSKA SKUPNOST v slovenščini in italijanščini. Znak z lipovo vejico je na glasovnici na DESNI KOLONI TRETJI OD ZGORAJ. Tega prekrižaj I 4. Če volivec ŽELI, lahko odda NAJVEČ tri preferenčne glasove, in sicer tako, da napiše številke kandidatov, katerim želi oddati preferenco, v vrstice, ki so zraven znaka liste Slovenske skupnosti. Svet SSL priporoča volivcem, naj oddajo preferenčni glas nosilcu liste dr. JOŽETU ŠKERKU, ki ima številko 1. 5. Nato zgrni glasovnico, se vrni iz kabine in jo oddaj predsedniku. Pazi, da ne napišeš na glasovnico nič drugega, kajti sicer je Tvoj glas neveljaven. 6. Da se ne boš zmotil, imej v žepu ta fac-simile in prečrtaj znak, kakor kaže sliki. ZAVEDEN SLOVENEC GLASUJE S LO VENSKO SKUPNOSTI TELEGRAM GORIŠKE SDZ MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU Slovenska demokratska zveza v Gorici je 5. maja poslala ministrskemu predsedniku v Rim Aldu Moru telegram naslednje vsebine : »Slovenska demokratska zveza v Gorici Ptosi, da bi vlada, ki ji predsedujete, izda la zaščitni zakon za prebivavstvo slovenskega jezika v deželi Furlanija-Julijska kra jina na temelju 6. člena ustave, 3. člena deželnega statuta in listine o pravicah člove ške osebe. Slovenska demokratska zveza v Gorici živo in odločno ugovarja proti zapostavljanju in poniževanju vsake vrste, ki se godi nasproti državljanom slovenskega jezika v deželi, kajti trideset tisoč Slovencev v videmski pokrajini ne uživa pouka materi nega jezika v osnovnih šolah in v otroških vrtcih; vsem Slovencem v deželi je p repo vedano rabiti svoj materin jezik v vse i javnih uradih in v odnosih z vsemi političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi; vsem Slovencem v deželi je zabranjena raba lastnega jezika pred sodišči; prefekti prepovedujejo dvojezična krajevna imena in kažipote; slovenskim staršem je celo zabranje-no dati svojim otrokom slovenska imena; občine in kraji, v katerih prebivajo S’o-venci, se sistematično in načrtno raznarodujejo. Gospod predsednik, Slovenci, bivajoči v deželi Furlanija-Julijska krajina, prosijo vlado v imenu krščanskih načel in socialne etike, da izda zaščitne določbe na temelju • tn 3. člena republikanske ustave, ker s j udi Slovenci mnogo prispevali z žrtvami 'u mučeništvom v boju proti fašizmu in uacifašistom. Gospod predsednik, odredite, naj preneha vsakovrstna diskriminacija in raznarodovanje, in uredite, da bodo Slovenci v de zeli pred zakonom v vseh praktičnih primerih in pojavih enaki z drugimi državljani. Slovenci v tej deželi nismo različni o.l drugih državljanov; ne razlikujemo se niti °d državljanov nemškega jezika, ki so popolnoma zaščiteni. Vrne naj se nam socialno dostojanstvo! ^teverjan: PRAZNOVANJE 1. MAJA Praznik prvega maja je bil- letos v Šte-Verjanu nekaj posebnega. Še nobeno leto ni nagnetlo tu toliko avtomobilov in Judstva kot letos. Ni pa privabilo toliko etnikov na to najlepšo briško razgled io °cko samo prijetno pomladansko sonce, ajnpak še bolj običajni »tabor pod borov-katerega prireja že toliko let delavno atoli§ko prosvetno društvo. Letos se je še ,°lj potrudilo, ker obhaja desetletnico svo-Je8a delovanja. Na živahnem kulturnem sporedu so se •thenjavale pevske točke domačega, go~i-ega in podgorskega pevskega zbora, k: e Je postavil v močni zasedbi. Med petje ,° bile vključene veseloigre »Sosičev dom< 111 »Hiša strahov«, katere so dobro podali čeprav na nekoliko preveč improvizira-, odru — Tržaški gostje. Med presled-1 ln tudi samostojno so pa zabavali izred-J° številne goste študentje v ljudskih no-.n, ki so s svojim »šramelnom« in šalji-Vlmi Popevkami kar vžigali. Pozdrave in resne besede, tudi o sedanjem političnem položaju, so prinesli zastopniki s Koroške, dr. Poštuvan s Tržaškega in dr. Krauner iz Gorice. Med odmori so delila dekleta spominsko brošuro o društveni desetletnici. Vesela in neprisiljena zabava s petjem i i godbo se je razvijala ob bogato obloženih stojnicah še pozno v mrak. Vsi udeleženci so se razhajali z obljubo, da se bodo na tako lepo uspeli ljudsko prosvetni tabor vrnili tudi prihodnje leto, kamor jih je s prisrčnimi besedami povabil društveni predsednik Marijan Trpin. Ob isti uri je imelo svojo zabavno prire ditev tudi prosvetno društvo »Briški grič« v gosti'ni na dvoru. Sodelovali so »Veseli planšarji« iz Ljubljane, nakar je sledil ples. Tudi tu je bilo dosti udeležbe. Vse pa je poteka'o dostojno in mirno. SPOMINSKA KNJIŽICA Ob desetletnici svojega obstoja in delovanja je izdalo katoliško prosvetno dru štvo SKPD v števerjanu lično spominsko in jubilejno knjižico. Verzom Ljubke šor’ijeve sledi uvodna beseda sedanjega društvenega predsednika Marijana Terpina »Deset let življenja«. V njej zgoščeno razpravlja o društvenem življenju. V podrobnem kronološkem pregledu so navedene vse prireditve, kulturni večeri in nastopi prosvetnega društva v teh- desetih 'etih. Zanimiv pog'ed v prosvetno delovanj' zadnjih 50 let v Števerjanu podaja članek Lojzeta Terčiča. Iz preprostih besed se razbere, kako raste iz starega novo. Začetki in stari časi Števerjana so zajeti v razpravi prof. Bednarika pod našlo vom »Števerjan - Zgodovinski obris«. Na podlagi u-barskih zapiskov je prikazano števerjansko življenje, zlasti v fevdalni dobi. Doslej je to prvi strnjeni zgodovinski oris Števerjana. Knjižico krasi tudi dosti slik društvenih prireditev in izletov. Brošuro moramo pozdraviti tudi zato, ker nam nudi prep ič Ijiv izsek sedanjega kulturnega življenja Društvu pa moramo čestitati, ker je nc g’ede na stroške izdalo dokumentacijo o svojem deki in kraju. Valerišče: POGREB UGLEDNEGA MOŽA V soboto popoldne je spremljala na zadnji poti dolga vrsta pogrebcev pokojnega Antona Štekarja z Valerišča. Umrl je na dan 1. maja v častitljivi starosti 90 let. Že visoka življenjska doba, katero je po kojnik dosegel, pove, da je bil korenina po telesu in po delavnosti. Kot umnega go spodarja so ga poznali daleč na okoli. Vodil je, skoro do zadnjega, vzorno po sestvo na enem najlepših briških gričkov Rad je živel s svojo zemljo, katero je z ljubeznijo preobračal. Vesel pa je bil vedno tudi razgibane družbe, ki se je rada shajala na njegovem domu. Humorja mu ni manjkalo in je rad pripovedoval o svojih lovskih doživljajih, katere smo s’išnli tudi po radijski oddaji. Pokojni štekar je kot zaveden Slovenec rad deloval v prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Imel je tudi odprto srce za razne dijaške domove, katerim je do zad-i ih let kar sam vozil s svojim zvestim konjičem sadje in zelenjavo v dar. Zdaj pa naj počiva v miru poleg svoje zveste žene na vrhu briških gričev, katere je ljubil do zadnjega diha. Oslavje: PONESREČENO DEKLE Vnedeljo proti večeru se je pripetila na Sovenci avtomobilska nesreča, ki je imela na prvi pogled hude posledice. S prosvetnih prireditev v števerjanu se je pedala z avtom domov na Oslavje 18-letn i d jakin ja slovenskega liceja v Gorici Nad ja Gravnar. Avto je krmaril mladenič Pariš i/ Gorice. Za tem avtom se je vozila v družbi tudi sestra Gravnarjeve. Na nekem ovinku že skoraj blizu doma je pa avto zaneslo preko ceste v jarek Vczi’o je treščilo v neko češnjo in se jr prevrnilo vse zmečkano na prednjem delu. Mimovozeči izletniki — bilo .im pMnr, so izvlekli ponesrečenca iz razbitin. Na- rija se je poškodovala na glavi in po levi strani telesa. Njeno zdravstveno stanje se pa že izboljšuje. Vozač se je pa bolj ne varno potolke' in se bo mor 1 več časa zdraviti v bolnišnici. ZAHVALA Ob smrti našega nepozabnega ANTONA ŠTEKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, častitim duhovnikom, darovalcem cvetja, pe/-cem ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Števerjan, dne 2. maja 1964 DRUŽINA ŠTEKAR NAVODILA ZA GORIŠKE VOLIVCE 1. Ko greš volit, vzemi s seboj VOLILNO POTRDILO in OSEBNO IZKAZNICO ali kakšno drugo listino s fotografijo (pokojninsko knjižico, potni list, šofersko izkaznico). Osebna izkaznica je VELJAVNA, TUDI ČE JE ZAPADLA. Če nimaš dokumenta, lahko glasuješ, ako te pozna kakšen skrutinator. 2. Na volišču Ti izroči predsednik glasovnico in svinčnik. 3. Nato greš v kabino in PREKRIŽAŠ ZNAK Z LIPOVO VEJICO z napisom SLOVENSKA SKUPNOST v slovenščini in italijanščini. Znak z lipovo vejico je na glasovnici na DESNI KOLONI DRUGI OD ZGORAJ. Tega prekrižaj! Če volivec želi, odda največ DVA preferenčna glasova, in sicer tako, da napiše številko ali priimek kandidatov, katerima želi oddati preferenco, v vrstice poleg znaka liste Slovenske skupnosti. 4. Nato zgrni glasovnico, se vrni iz kabine in jo cddaj predsedniku. Pazi, da ne napišeš na glasovnico nič drugega, kajti sicer je tvoj glas neveljaven. ZAVEDEN SLOVENEC GLASUJE za S LO VENSKO SKUPNOST! Kako je Trst praznoval 1. maj V Trstu je že tradicija, da je za 1. maj slabo vreme. Zjutraj je vse kazalo, da bo letošnji 1. maj ostal zvest tej tradiciji. Nebo je bilo oblačno in proti deveti uri je začelo tudi rositi, prav ko so se ljudje p i pravljali za prvomajski sprevod. Toda kmalu se je zvedrilo in napravil se je prav lep sončen in topel dan, ki je vabil na izlete, kar so mnogi izkoristili. Čudovito lepo je bilo na miljskem gričevju, pri Sv. Barbari in tam okrog, kjer so črešnje še vedno v cvetju in se oko ne more naužiti sočnega, nežnega zelenja ljubke pokrajine in krasnega razgleda na morje in hribe daleč v slovensko Istro. Mnogi so se podali na Kras, proti Re-pentabru in drugam ali se kar utaborili pod kakimi bori in se igrali igre z žogo m jasah med bori in skalami. Opčine so bi'e zatrpane z avtomobili, gostilne pa z izletniki, 'ki niso bili samo s Tržaškega. Delovni ljudje so počivali in se veselili, samo ne natakarji. Zato pa so tem več zaslužili. Nekateri mladi pari so izkoristili 1. maj tudi za poroko, čeprav velja sicer za poročni dan sobota. A upamo, da bodo na 1. maj sKicnjcm nrav tako držali, če ne še bolje. Poleg tega imajo ta dan sklenjene poroke še to prednost, da se bodo zakonski možje lažje spomnili na važno obletnico in jo počastili s šopkom rož z.i ženo ali s kakim drugim darilom. Tudi Slovenska skupnost v Trstu je počastila praznik 1. maja. Objavila je proglas na de'ovne ljudi, v katerem je bilo reč?na med drugim: Slovenci nismo bogataši. Naši delavci, kmetje, obrtniki, uradniki, trgovci in mali podjetniki spadajo k delovnim ljudem, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Prvi maj je torej tudi naš praznik. Lista Slovenske skupnosti izreka hvaležnost in priznanje vsem slovenskim socialnim in sindi- kalnim borcem ter želi vsem rojakom obilo uspeha in svežih moči pri vsakdanjem delu, za današnji praznik pa ve_e'o razpo'o-ženje ter pošteno zabavo. Naj živi 1. maj, praznik delovnega človeka! SPREJEM V PALAČI RA1 V torek popoldne, na predvečer uradnega odprtja palače po predsedniku vlade Mo ru, je priredilo ravnateljstvo obeh radijskih postaj, italijanske in slovenske, sprejem za časnikarje v novi palači z glavnim vhodom z ulice Fabio Severo. Povabljeni so bili časnikarji vseh tukajšnjih italijanskih in s'ovenskih listov. Predstavniki RAI-a, zlasti ing, Candussi in šef poročil g. Franco Decleva, so bili za gostitelje in so po vabljenem razkazali pa'ačo in zlasti prostore, v katerih bosta delali uredništvi o beh postaj. Palača in njena notranja oprema predstavljata višek racionalnosti na tem področju in opaziti je, da so skrbeli tudi za čimvečji estetski učinek, v uporabi materiala kot tudi v arhitekturnih linijah Simpatično vpliva zlasti tudi dejstvo, da so poskrbeli za olepšanje notranjosti z u-metninami, s slikami in kipi. Za povab'jene časnikarje je bil pripravljen tudi okusen prigrizek, ob katerem so se pomudili v prijateljskem pomenku. MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR BOR-a Športno združenje »Bor« slavi letos 5-lelnico svojega obstoja. Da bi primerno počastilo ta mali jubilej, je društveno vodstvo sklenilo organizirati nekaj tekmovanj. Pred kratkim je že bil namiznoteniški turnir za nagrado Bora z udeležbo Jugoslovanov, Švicarjev in Italijanov. V četrtek 7. t. m. pa bo v Trstu v okviru teh proslav tudi mednarodni ženski odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile šestorke Lokomotive iz Zagreba, AGI-ja iz Gorice in Bora iz Trsta. Ker sta zlasti Lokomotiva in AGI odlični moštvi in uspešno nastopata v prvih ligah svojih držav, bo prireditev vsekakor na najvišji tehnični ravni in bo zadovoljila še tako zahtevnega odbojkarskega sladokusca. Turnir bo potekal v telovadnici Bora na Vrdelski cesti 7 in sc bo začel ob 9. uri zjutraj. V Južni Vietnam pošiljajo Američani oddelke vojaške policije, da bi varovala ameriške družine pred komunističnimi teroristi. Vendar baje za zdaj še ne bodo evakuirali žen in otrok tam nastanjenih ameriških častnikov. Teroristi so povzročili močno eksplozijo na ameriški letalonosilki »Card«, ki je bila zasidrana v saigonskem pristanu, tako da se je potopila in nasedla na dnu reke. —•— V Sofiji je prišlo v nedeljo, na pravo slavno Veliko noč, do spopadov med ljudmi, ki so hoteli k službi božji v katedralo. Aleksandra Nevskega, in skupinami mladi1 ateistov, ki so jih ustavljale in žalile. Vmes je posegla policija in zaprli so seveda — katedralo. Ti spopadi so vzbudili v svetov ni javnosti veliko pozornost. Šport in naša mladina KAM SO IZGINILI? Največji hamburški dnevnik, »Hamburger Abendblatt«, je objavil te dni foto grafije devetnajstih ljudi, mladih in starih, ki so v zadnjih letih brez sledu izginili iz Hamburga. Lepega dne so kot navadno s prijaznim »Na svidenje!.? odšli iz svojega stanovanja in od svoje družine ter se niso nikoli več vrnili. Nihče več jih ni videl. Po vsej Nemčiji je izginilo tako že na tisoče ljudi, prav tako tudi v Franciji in v drugih državah. Nihče ne ve dati odgovora, kaj se je z njimi zgodilo. Po vsej verjetnosti niso napravili samomora, a tudi če bi ga bili napravili, bi bili gotovo odkrili kako sled o tem. Policija teh držav stoje pred uganko. Kam izginjajo ljudje? Kot znano, je nedavno izginil tako v nekem zahodnonemškem mestecu majhen deček. Iskale so ga vse evropske policije, a brez vsakega uspeha. Neki pisatelj fantastično-znanstvenih romanov je napisal med drugim grozotno zgodbo, kako bitja z drugih ozvezdij u-grabljajo ljudi, da ibi jih preučevala. Edino s to fantazijo si je mogoče v današnjem supertehničnem in tako dobro informiranem svetu, ki razpolaga s tako učinkovitimi policijami, razložiti skrivnostno izginotje tolikega števila ljudi. Zadnji čas smo priče razvese'jivih športnih uspehov slovenskega športnega združenja »Bor« v našem mestu. Znalo se je uveljaviti sredi okolja, ki ni bilo ugodno za take slovenske pobude, sredi italijanskih športnih k'ubov, v katerih je včasih vladalo tudi precej nac’onalnega šovinizma. In vendar je »Boru« in njegovemu vodstvu uspelo, da sta si pridobila ugled in veljavo pri vseh. To so dosegli »Borovci« s svojim športnim duhom in ve'javo, s svojo prizadevnostjo, vztrajnostjo in pogumom. To pa so gotovo tudi moralne kvalitete. Šport nudi mladini odlično priložnost, da razvije te moralne odlike v sebi, poleg tega, da si s športom uri in pravilno razvija tudi telo. Zato je želeti, da bi se čim več slovenske mladine odločilo za športno delovanje in nastopanje in da bi pokazala pri tem vztrajnost, ki je potrebna, da se dosežejo uspehi, šport je eno izmed tistih področij, kjer ima ravno naša mladina najlepšo priložnost, da se uve'javi in da pridobi slovenskemu imenu spoštovanje in ugled. šport lahko opravlja tudi odlično mo.al-no vzgojno funkcijo med našo mladino. Koliko mladih slovenskih fantov in mož, z’asti iz tržaške okolice, se ubije pri divjanju z motorji, morda celo v alkoholiziranem stanju, ker jim manjka prave razsodnosti in znanja o lastnih sposobnostih ter pravem športnem vedenju, ki je potrebno tudi na mptorju. Ce bi bila vsa naša moška mladina vključena v športna društva in bi bila seznanjena s pravim športnim duhom, ki uči treznosti, pravo mero v vsaki igri in tveganju ter objektivno pre- sojo lastnih telesnih in psihičnih sposobnosti, bi bila verjetno prihranjena marsi-kaka tragedija. Mnogo mladeničev bi ostalo živih in mnogim staršem ali ženam bi : bila prihranjena grozna ža'ost. Zato pa naj bodo tudi starši tisti, ki na! pomagajo usmerjati mladino v športna društva. Ta so danes ena izmed oblik našegv društvenega delovanja, kakor so bili nekdaj pevski zbori in podobno. Kjer je le mogoče, naj bi si fantje v okoliških krajih ustanovi'! lastno športno društvo, ali še boljše, odsek kakega že obstoječega d u štva, n. pr. »Bora«. Vsi športi niso dragi Možno je tudi ceneno športno udejstvovanje, n. pr. v tekih, metih in podobno. Prav lahka atletika je imenovana »kraljica športov« in nudi največ zadoščenja ter najlepše, ker najbolj skladno razvija te'o. Seveda pa so potrebni vadite'ji, potre ben je vsaj minimum športne opreme. Zato naj bi starši, pred vsem pa vsa sloven ska javnost podpirala športno delov nj1 naše mladine. Podprla naj bi v največji meri ravno športno združenje »Bor«, ki ic doseglo že tako lepe uspehe in res napravilo v tukajšnjem športnem svetu ter š: daleč po Italiji čast slovenskemu imenu, pri tem pa se mora boriti z neprestanimi denarnimi težavami. Njegova sredstva ne zadostujejo pogosto niti za najnujnejše potrebe. Naša javnost bi morala v resnici po kazati večje razumevanje tudi za to panogo slovenskega uveljavljanja v tukajšnjem okolju. Ljudje, ki razpolagajo s sredstvi-naj b; se končno zavedli tako v tem kot v drugih primerah in potrebah, kaj je njihova narodna dolžnost. K. M Z Goriškega VOLITVE Še dva dni nas ločila od deželnozborskih volitev. Volivna borba se nekoliko stopnjuje, čeprav še zdaleč ne kot pri prejšnjih volitvah. Ljudje so do njih precej brezbrižni. Za primer naj omenimo sobotni volivni shod komunistov na Kornu pri muzejski palači. Govornik se je razvnemal, a je imel — poleg strankinih tehnikov za mikrofon — le tri poslušavce. V nedeljo sta govorila poslanec Malagj-di za liberalce in misinski vodja Almiran-lt-‘. ki je slrašil nekaj poslušavcev s titini, ki se bodo vrinili v deželni svet in se Povezali s sredinsko-levičarsko večino. Glede te nevarnosti meni KD, da ni realna, ker da je v vsej deželi komaj 3 do 4 odstotke slovenskega prebivavstva; v videm-ski pokrajini pa da so že itak vsi Slovenci sključeni v tradicionalne stranke in tam liste »Slovenske skupnosti« sploh ni. Na tak način se napadata in branita ti dve stranki Slede etnične manjšine. Mišini nas slikajo kot velikansko moč, ki ograža celo meje, ;i nam ne priznavajo pravic. Krščanska demokracija pa nas priznava kot nekakšne drobce, katerih glasovi bi jim pa tudi prav Prišli. V ponedeljek je govoril na bivšem Senenem trgu liberalni prvak Malagodi, ki ss ic izrazil o nas podobno kot misini. Po slušalo ga je kakih 150 ljudi. »Slovenska skupnost« je imela v petek več letečih propagandnih shodov. Na okra-nvtii so se njeni zastopniki vozili sko-Z| večino slovenskih vasi in pozivali, naj vsi zavedni pripadniki slovenske manjšine °ddajo svoj glas za listo »SLOVENSKA SKUPNOST« DEMOKRISTIJANSKI PROGRAM Demokrščanska stranka razpošilja na o-sebne naslove posebno brošuro, katera vsebuje strankin program za bodočo deželo 'urlani ja-Julijska Benečija. V uvodu pra vi, da je krščanska demokracija vedno čuvala državno neokrnjenost, katero je najprej nasilno spreminjal fašizem in potem l^goslovanska nacionalistična ekspanzija. Na to govori o sigurnosti vzhodnih mej v skloni zapadne in evropske vzajemnosti. Poloni nove dežele označuje kol stikališče ci-v'lizacije in kol kraj, kjer se vodi dvogo. vor med narodi. Furlanija-Julijska krajina naj bi postala nekak izžarjevalec kulture proti vzhodu. Poleg teh občih besed nas pa najbolj zanima, kaj pravi demokrščanski program o narodnih manjšinah. Pod naslovom »mino-ranze linguistiche« ga odpravi v petih vrsticah. »V deželno stvarnost«, tako se izraža, »se vključuje tudi prisotnost jezikovnih manjšin. Krščanska demokracija vidi izraženo to prisotnost, že zaradi svoje ideološke usmerjenosti, v pojmovanju vrednot svobode in pravičnosti izraženem v encikliki »Pacem in terris.<. Vse to se strašno učeno in zavito sliši. Po domače povedano, demokrščanska stranka teoretično priznava svobodo in pravico jezikovnim manjšinam; besedi »narodnim« se izogne. Izogiba se pa tudi, da bi šla iz teh meglenih in vseobčih pojmov ter konkretno povedala, kako si zamišlja njih u-dejstvitev. Bolj kot fraze o pravičnosti in svobodi nas zanima, koliko slovenskih nameščencev bo prišlo v javne urade in ustanove; ali bo veljala dvojezičnost v javnem življenju; ali bomo videli dvojezične napise; ali bodo v občinskih pisarnah uradovali tudi slovensko in še marsikaj dru gega. Splošne besede o manjšinskih pravicah nikakor še ne pomenijo poštene politike napram njim. VINO S (»PALICO« Po dolgem času se sliši, da je sodišče prav pošteno obsodilo ponarejevalce vina. Lansko poletje so ustavil|i finančni stražniki blizu Trevisa velik tovornjak iz Milana z osemdesetimi stoti glukoze. Tovor je bil namenjen v vinsko klet nekega Biasiot-ta v Valdofobiadene pri Trevisu. Tam so finaracairjji odkrili šest velikanskih kadi s 300 stoti zmesi, ki naj bi postala vino. Gospodarja so seveda takoj zaprli, poleg njega pa še šest delavcev, šoferja in dobavitelja glukoze. Na dan je tudi prišlo, da sc razpečali že 3000 stotov ponarejenega I vina. Sodnik je obsodil sleparskega vinske-ga trgovca na 80 milijonov lir kazn|i in na ! 15 dni ječe. Koliko podobnih ptičkov pa je še na prostem! UNESCO je izdal posebno poročilo o informativni dejavnosti v svetu z najnovejšimi podatki o tisku, radiu, filmu in televiziji. Poročilo je objavljeno v angleščini in šteje 380 strani ter obravnava tudi razvojne težnje raznih informativnih sredstev v zadnjem desetletju. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Dragu Legiša • Tiska tiskarna >'Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Slovenec voli slovensho! ŠPORT Razgovor z Bojanom Pavletičem &Robne od povsod Prav gotovo vam ni bilo znano, da je steklo veljalo za veliko dragocenost na An-^eškem še za časa kraljice Elizabete. Takrat proti koncu 16. stoletja se je Anglija povzpela na višek svoje pomorske oblasti. Bogastvo se je stekalo od vseh strani; najbol| pa cenili steklene izdelke, katere so bogati v oporokah zapuščali kot izredno darilo. Letos smo opazili moške površnike, ki so Se9ali nad kolena. Moda kratkih sukenj pa nova. Upeljal jo je nehote angleški lord fDencer, za modo merodajni gizdalin. Ne-°Č, ko je sedel v suknji poleg kamina, se ^ je površnik spodaj ves osmodil. Gizdalin J vzel škarje in si je suknjo odrezal nad °ieni. Prišla je v modo. Znanega - našega športnega organizatorja in pobudnika g. Bojana Pavletiča, voditelja športnega združenja Bor, smo zaprosili, da odgovori na nekaj vprašanj o slovenskem športnem življenju, ■ilasti v našem mestu. Kako gledate na vlogo športa med Slovenci ut: Tržaškem? Sodim, da je šport ena izmed najvažnejših aktivnosti slovenske mladine na Tržaškem. Kako sodite o dosedanjih uspehih? ■ Vsekakor so več kol razveseljivi. Slovenski šport-niki v Italiji so se uveljavili lako v slovenskih kot italijanskih društvih in nekateri so prišli celo v državno reprezentanco. In kako o perspektivah zanaprej? O perspektivah je treba vedno govoriti z optimizmom, pa čeprav za to niso dani pogoji, saj črnogledost ne more biti osnova za uspešno delo. Kateri športi se vam zdijo najprimernejši za našo mladino? Vsak, če ga goji na svojim sposobnostim pri. meren način, z ekonomskega stališča gledano pa seveda taki, ki ne obremenjujejo preveč ne dru. štvenih blagajn, ne denarnice staršev. Kaj najbolj ovira razvoj športa med našo mladino? , V prvi vrsti to, da je med starejšimi premalo takih, ki bi se zavedali pomembnosti tega področja za mladino. Šport podcenjujejo in ga uvrščajo med stranske, prikoličarske aktivnosti. »Je sicer zdrav, koristen, primeren« itd., toda lepim besedam ne sledi tisto, kar bi ga tudi dejansko povzdignilo do njegove prave veljave. Kakšni so vaši predlogi za še lepši razvoj športa med nami? Zagotoviti potrebno materialno pomoč. S to bo prišlo tudi vse ostalo. Kaj menite o Slovencih na splošno kot športnem narodu? Nas je sploh ie mogoče uvrstiti med športne narode? Slovenci smo vsekakor zelo nadarjen športni narod. To pričajo rezultati evropske in svetovne vrednosti, ki jih naši tekmovalci dosegajo. Spomnimo se Cerarja, Lorgerja, Bernotov, Štuklja, Šlibarja, košarkarjev Olimpije itd. Kaj menite o bodočnosti slovenskega športa? Ce mu bodo zagotovili zdaj zelo omejena materialna sredstva, bo njegova razrast neslutena. Potrebuje pa predvsem še dveh stvari: strokovnjakov med trenerji in voditelji. Zlasti slednji po. gosto niso dorasli svojim nalogam. V čem so njegove odlike, hibe in glavne težave? Odlike: svežina mladega naroda. Hibe: neiz- kušenost in premajhna samozavest v uveljavljanju lastnih načel in zahtev. Težave: denar. Kaj sodite o nogometu? Da z njim pretiravajo. In kaj o toliko kritiziranem boksit? Da je v sedanji obliki vreden kritike. Kako sodite o športni vzgoji med najmlajšimi? Kaj bi bilo treba storili? Predvsem krepko poseči v pogosto skoraj obupno stanje šolske telesne vzgoje. Čeprav razmere niso povsod najugodnejše, pa se v šolski telesni vzgoji res ne naredi niti tega, kar bi se lahko. Naletite v naši javnosti vedno na dovolj razil, mevanja, ali ne? Na splošno da! In tudi na simpatije. Tako pri italijanski kot slovenski javnosti. Kako je, oprostite, z blagajno »Bora«? To je čudež, kateremu se pogosto sam čudim. Toliko aktivnosti iz take miniaturne stvarce. Katero je bilo vaše največje zadoščenje v dosedanjem delu z »Borom«? Da živi in se razvija. In katero naj več je razočaranje? Društvo je kot celota vedno pokazalo več, kot smo lahko od njega pričakovali; Zato ne morem govoriti o razočaranjih. In kaj je vaš največji up za bodočnost? Vsak mlad Slovenec na Tržaškem - športnik. VIRGILU SCEKU V SPOMIN ŽUPANSKA ZVEZA »Goriška dežela ni dežela pravih kmetov. Kajti kmet je le tisti, ki živi izključno od svoje zemlje. Toda ogromni večini našega kmetskega ljudstva zemlja ne daje vsega življenja. Naši kmetje so kmetje, rokodelci in 109. Dr. E. BESEDNJAK delavci obenem. Največji življenjski problem našega ljudstva je organizacija industrije.« Industrija zahteva za svoj razvoj dva predpogoja : oglje in železo. Vsega tega pri nas ni. Vendar imamo v deželi nekaj, kar predstavlja v naši dobi enega najvažnejših faktorjev industrije. Goričani imamo vodne sile, ki bodo s svojo elektirčno energijo popolnoma nadomestile oglje in dale možnost za izboljšanje življenjskih pogojev v deželii.« »Zgodil pa se je nesocialen in protizakonit napad na naše največje in edino naravno bogastvo. Družba zasebnikov je položila roko na naše vodne sile. Ves gospodarski razvoj goriškega ljudstva je v nevarnosti. Skupina kapitalističnih špekulantov se je vrgla v boj, da iztrga deželi koncesijo za izrabljanje vodnih sil. Sramotno je, da je boj med prebivalstvom cele naše dežele in peščico zasebnih podjetnikov sploh mogoč. Možnost tega boja je zame nov dokaz, da je vladajoči kapitalistični sistem protisocialen, nasilen in nenaraven.« »Pri vladi se ne morejo še odločiti, ali bi dali koncesijo deželi, ki hoče izrabiti vodne sile v povzdigo domače industrije in v korist celokupnosti ali pa družbi zasebnikov, ki jim je pri srcu le njihov privatni dobiček. Če bo vlada poskusila izročiti naše vodno bogastvo kapitalistom, se bo vzdignila na noge vsa dežela. Ogorčenje se že širi do zadnje gorske vasice.« »Ko je predsednik deželnega odbora dr. Pettarin prvič stopil v javnost z vprašanjem vodnih sil, je našel oporo v vseh strankah ir, strujah dežele.« ; Danes se razpravlja v slovenskem delu I dežele o ustvaritvi krepke županske zveze, j Ena glavnih in prvih točk njenega programa je, da se vse naše občine zavzamejo z vsemi silami za nedotakljivost našega vodnega bogastva. Naše ljudstvo stoji na stališču, da nima o zemlji, na kateri prebiva, in o narodnem bogastvu dežele nihče drugi razpolagati kakor dežela sama.« »Z mirno vestjo smemo podpirati načrt deželne uprave za izkoriščanje vodnih sil in smatram, da se morejo predlogi deželnega odbora brez drugega že danes sprejeti.« i ENODUŠEN SKLEP Dr. Henrik Tuma je zastopal stališče, da j se morajo predlogi dr. Pettarina izročiti f prej posebni komisiji v proučevanje. Dr. P6t- , tarin pa je bil mnenja, da morajo njegovi 'predlogi biti sprejeti že danes, ker obstoji! nevarnost, da vlada medtem odda kapitalistom pravico nad vodnimi silami. Čim prej izve Rim za voljo Goriške, tem bolje, j Zajamčiti treba vsem občinam brez razlike pristop v konzorcij Julijskih elektraren, kar se dejansko že vrši, ko so začele občine pripravljati svoje članstvo. Županska zveza, organizacija, ki združuje vse občine, bo po-.skrbela, da se to izvede. Danes mora stopiti1 dežela na noge in povedati glasno in jasno svoje mnenje, zahtevati mora pravico izkoriščanja vodnih sil na svoji zemlji zase. Mi ne moremo vzeti pred delovnim ljudstvom^ nase odgovornosti, da bi z zavlačevanjem zadeve morda zaigrali pravico do vodnih sil in bi koncesijo dobili kapitalisti. Dr. Tuma se je dal končno prepričati in sprejel predloge dr. Pettarina. Ker je bil istega mišljenja dr. Anton Gregorčič, Ignacij Križman in Karel Treven poleg odbornikov italijanske narodnosti, lahko govorimo o eno-dušnem sklepu vseh struj in strank obeh plemen dežele. Vlada je vzela sklep Goriške na znanje in avtonomija je bila rešena. AVTONOMIJA NA GORIŠKEM Borba, ki se je vodila za deželno avtonomijo, je našla oporo in zaslombo v kmečkih in delavskih zvezah. V teh zvezah so bile organizirane množice delavnega ljudstva in dajale smernice vodilnim politikom. Na socialnih tečajih so se obravnavale vse zadeve, ki so zanimale javnost in našle iz' raza v resolucijah. Zanimivo je, koliko ljudi je sodelovalo n3 teh tečajih. Kot primer nava|amo tistega, ki se je vršil od ~2. do 5. februarja 1922 v Gorici. Na pozdravnem večeru je govorii 0 pomenu in namenu socialnega tečaja dr. Jo-sip Bitežnik. Dr. Miroslav Brumat |e piedfi-val o ljudskem govorništvu, dočim je živi' nozdravnik Josip Gerbic razpravljal o kužnih boleznih na Goriškem. Inženir Josiip Rustja je spregovoril o organiziranju Kmetske in delavske zveze, medtem ko je župan Anton Rejec obravnaval naše občine. Župnik Josip Abram je govoril o pokojnem Kreku in njegovem delu, dr. Leopold Bobič o občinski samoupravi. Državni poslanec šček se \e poyl'_»bil v program Kmcisklli tu UeiaVSKlh [ zvez, dr. E. Besednjak v deželno avtonomija Dr. A. Pavlica je tolmačil organizacijo kari' tativnosti, urednik France Bevk izobraževal' no delo in dr. J. Munih gospodarslvo ter valuto. (Dalje) Potem sta se Matija in Tinček zarila v listje in Janez ju je še na debelo pokril z njim, da bi jima bilo toplo. Sam pa je še nabral kup suhljadi, da b.i zakuril ogenj. Matija in Tinček sla že napol v spanju zmolila večerno molitev. Nekaj hipov sta šc prisluškovala Janezu, ki je lomil dračje, potem pa sta sladko zaspala. Janez je zakuril lep ogenjček, ostalo dračje pa je nagrmadil v bliž;ini. Sklenil je, da bo ponoči večkrat vstal in doložil ognju, da ne bo ugasnil. Nato sc je zaril v kup listja k bratoma in kma- lu tudi on spal. Slišati je bilo le igloboko dihanje dečkov, nekje v bližini pa je skovikala sova. V daljavi nekje je od časa do časa zatulil volk. Bila je ena tistih tihih, skoraj toplih novem-berskih noči, ko se vsa narava pripravlja na z,imsko spanje in se zdi, kot da samo še čaka, da začno poplesavati z neba bele snežinke in mehko sedati na zemljo. Trije dečki so mirno spali, globoko zariti v list je in stisnjeni drug k drugemu, da jim je bilo toplo. Slišati je bilo njihovo globoko dihanje v temi pod mogočno bukvo. Tinčku se je moralo sanjati kaj lepega, ker je v sanjah na glas govoril in se smejal. Janezu pa se je pravkar sanjalo, da se spet prepira s kmetom Pungartnikom za plačilo za pašo, ko se mu je zazdelo, da se ga je nekdo dotaknil na obrazu in da ga kliče: »Deček! Deček! Zbudi se!« Mislil je, da kar naprej sanja, in se je obrnil, da bi spal naprej. Toda tisti tihi, tenki glas ni utihnil: »Deček! Deček! Zbudi se vendar!« »Kaj pa je? Kdo me budi?« je še ves omotičen od spanja vprašal Janez in se oprl na komolec. Ni se mogel takoj spomniti, kje je. »Jaz sem, palček Oprezalček!« je rekel tenki glas. Janez se je zdaj zares vzdramil »Kdo? Palček Oprezalček, praviš? Kaj pa bi rad od mene?« »Poslušaj me. Nekaj važnega ti moram povedati.« »Ali me poznaš?« »Oh, ne, §aj vi trije ste prišli od daleč, jaz in moji bratje pa Trije bra tjegredo po svetu PRAVUICA - smo doma v teh gozdovih. Toda prejle sem vas opazoval, ko sle st’ spravljali spat, in sem spoznal, da sle dobri in pogumni dečki’ Zato bi rad, da bi nam pomagali.« »Kako pa? Kaj se vam je zgodilo?« »Nam palčkom nič,« je rekel palček. »Toda zgodilo se jc veij' darle nekaj hudega. Razbojniški poglavar Spičmuh in njegovi paJ' daši, ki rogovilijo po teh gozdovih, so ugrabili neko deklico iz glav' nega mesta in zdaj jo imajo ujeto v skriti koči nedaleč od tu, 3 nameravajo jo umoriti. V gozdu so že izkopali grob zanjo.« »To ni mogoče,« se je zdrznil Janez. »Zakaj bi umorili ubog0 deklico, če jim ni nič storila?« »Kar poslušaj,« je rekel palček. »Umoriti nameravajo tu^J njenega očeta. Tudi zanj so že izkopali grob. Zdaj samo čakajo, d3 jim pride v pest. To smo zvedeli s prisluškovanjem. Spičmuh Je poslal enega svojih razbojnikov s pismom k dekličinemu očet*-1' ki je zelo bogat trgovec. V pismu je zahteval, da mora plačati vreč0 zlatnikov za hčerko, če jo hoče dobiti nazaj živo, a denar mora sa111 prinesti v gozd in nikomur ne sme črhniti o tem, drugače h od0 deklico takoj ubili. In deklica sama je morala pripisati pod pism0, naj oče hitro prinese zlato, če jo hoče še kdaj videti. Vendar sf razbojniki sklenili, da bodo deklico vseeno takoj ubili, ko bo PrI’ spel njen oče z zlatom. Boje se, da jih ne bi izdala, če bi jo izPu stili, njenega očeta pa bodo ubili zato, ker mislijo, da tako ne nihče zvedel, da so oni ugrabili deklico. Potem bi lahko mirno vali sad svojega zločina. In morda bi ga res lahko, če bi ne b'* nas palčkov, ki smo skrit; za d *bli in v grmovju prisluškovali vfe njihovim razgovorom. Ali nam hočete pomagati, dečki, da reŠin1 deklico in njenega očeta?« (DaUe; IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Alo-venAhi tomnii Karel Mauser: „Ljudje pod bičem”, I. del Pred kratkih je izšel kot 52. knjižna publikacija p Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu roman Karla Mauserja »Ljudje pod bičem«. To pa je samo prvi del trilogije, katere drugi in tretji del bosta lz->la, kot je najavljeno, še v tem letu. Karel Mauser je eden najplodovitejših slovenskih Pisateljev povojne generacije in najplodovitejši od Pstih, ki žive v zamejstvu. To je njegova petnajsta . i’ga, če ne štejemo prevodov, pri čemer je ome. n'ti. da vsa negova dela, ki so izhajala v nadalje-. vanjih, še niso izšla v knjigah, n. pr. roman (ali P°vest, kakor jo sam označuje) »Kaplan Klemen«, Pa je že izšel v nemškem prevodu v Švici in v PPnskem prevodu. Pri slovenski kritiki so naletela njegova dela na ■azličen odmev. Lahko bi rekli, da so kritiki (v Kolikor sploh ne molče o nem) zelo strogi z njim oz|roma da ga celo »snobirajo«, medtem ko so njegove povesti pri bravcih zelo priljubljene, pravi slovenski »bestsellerji«. Ljudje jih radi berejo, ker SP napisane zanimivo in pogosto celo napeto, z razgnanim dogajanjem in plastičnimi liki, pa tudi v Krepkem, jedrnatem jeziku. Odlikujejo se tudi P° pristnem doživetju slovenske, zlasti gorenjske Pokrajine, katere dih veje iz njih, ter po neki pri-Jctni slovenski domačnosti, da ne rečemo prisrčnosti, Kritiki po večini občutijo do njegovih povedo antipatijo zalo, ker se jim zdi, da Mauser prešo hodi po Finžgarjevih in Jalenovih stopinjah ter a Je obtičal v tako imenovani domačijski litera-. Pri njegovih osebah pogrešajo »psihologije« n v njebovih zgodbah aktualnosti, to je, naveza-osti na današnji čas. Očitajo mu tudi, da je nje-tov pripovedni slog zastarel. KRITIKI DO NJEGA NISO OBJEKTIVNI Ne da bi se postavljali za advokata Karla Maurerja, moramo dati bolj prav njegovim bravcem »sci n|eg0virn kritikom. Katalogiziranje pisateljev v kol^H *' ."psl|iološke«, »domačijske« ali kakršne-l druge je vedno tvegana stvar, ker je vsak pravi Pisatelj, (o je tak, ki je s srcem pri stvari, vedno sc to in še marsikaj drugega. Nobenemu pisatelju 1 mogoče očitati, zakaj si je izbral prav to ali ono nov namesto druge, ker je jasno, da si je izbral k,0V' 0 Kateri piše (in če piše svobodno) prav zato, Pof niu. Je bila Pajbolj pri srcu, ker jo je najbolj znal in ker ga v bistvu nekaj sili k temu, da piše lrav o tistem. ni 0 vplja seveda tudi za Mauserja. Naj so nastali rad?ovi »domačijski romani« iz domotožja ali za-t|‘ ! lega. Ker njegov talent teži v to smer, so ven-in Pristen in spontan odraz njegovega občutja ko Jegovih sposobnosti. In bravci to pristnost mno-holj občutijo in cenijo kakor kritiki, ki spreje-U-j*0 njegova dela s predsodki, jih berejo samo z 1iajuen?rn’ da odkrili kaj negativnega, ter mu )olj očitajo prav tisto, kar je po našem mnenju obf -rjeva največa odlika, to je njegovo pristnost MautJa 'n njegov živahni slog. Dejansko je Karel I nj‘Uscr eden izmed redkih slovenskih pisateljev, ki Sa ,°c^cgel skušnjavi dolgočasnega, razvlečenega pi. slov k' iu vedno značilno za slovensko lepo-i0 Je časov tako imenovanega »psihološkega« rpQrana >n novele; pisateljem se še vedno zdi, da iešk^J° Podr°bno seznaniti bravca z vsakim psiho-Podi-Hk ”vzSibom« svojih junakov: da mu morajo kaj n° razložiti, zakaj je zjutraj slabe volje, za. Zaka^PK° s°di v beznici za svojim poličem cvička, op0 1 J.e .sKregan z vsem svetom, zakaj to in zakaj sKo j'm Pa do tega, da bi opisali, kako dejanji u reagira v določenih situacijah. Trudijo sc, da dej-.J?!Sab njegovo duševno stanje, ne pa njegovih To n *n *‘v'b človeških reakcij. Phstr -dolg°časno psevdopsihologiranje že desetletja l.ja d ■ v slovenskem pripovedništvu in ga naprav-rišk0ejansko nazadnjaško v primeri s sodobno ame-da je ln evropsko literaturo. Mirno lahko rečemo, dalj if*? malo slovenskih pisateljev, ki bi obvla-z rr, nniKo pripovedovanja, zato jo nadomeščajo ali n 01 opisovanjem, medtem ko zgodba zastaja Prekr v niej sPloh nič ne zgodi, razen da junak ioš]t’nja’ debatira ali pijančuje, če ne uganja ideo-se s Propagande. In največ, kar si upa, je to, da Prvi -’ spat s Kako žensko, katere se potem ob pr-.,, Pr'ložnosti odkriža ali ona njega, brez vsake strasti in žara. PREVEC PIŠEJO O SEBI Pisat ji* lo Ke niti ni najhujše: večina slovenskih elJev skoro sploh ne zna pisati o drugem kot o samem sebi. Sami sebi so strašno zanimivi in po neki čudni pomoti mislijo, da so prav tako zanimivi tudi bravcem in da so ti res tako strašansko radovedni, kaj vse nosi tak pisatelj v svoji duši in možganih. Karel Mauser pa se ne briga dosti za »psiholo-giranje« (morda celo nekoliko premalo) in sproščeno pripoveduje svoje zgodbe. Njegove osebe so žive, ne le zato, ker jih je zajel iz življenja —- to bi ne bilo dovolj — ampak ker so žive v njegovi lantaziji. Bravec jih vidi pred seboj in lahko sočustvuje z njimi ali občuti do njih antipatijo, kakor do živih ljudi; v nobenem primeru niso samo sheme, ki naj bi ponazarjale določene avtorjeve ideje in mu dale priložnost, da stresa svojo modrost in se dela važnega. Zdelo se nam je potrebno opozoriti na to krivico, ki jo dela večina kritikov Karlu Mauserju, preden spregovorimo o njegovi novi knjigi, ki predstavlja njegovo doslej najobširnejše delo in vsebuje v potencirani obliki vse značilnosti njegovega pisanja. V prvem delu te svoje trilogije »Ljudje pod bičem« prikazuje Mauser slovenske ljudi med drugo svetovno vojno. Zgodba, ki se odvija na 440 straneh, se začenja zadnje leto pred vojno v gorenjski vasici Podbrezje, nekje ob Tržiški Bistrici v okolici Naklega. Tja so prestavili mlado učiteljico Silvo Miklavc z njenega prvega učiteljskega mesta v Ljuo-ljani. V Podbrezju se sprijatelji s svojim edinim službenim tovarišem, z učiteljem Viktorjem Zalarjem. Čuti se pritegnjena k njemu, čeprav je zaro čena z Blažem Bregarjem, sinom ljubljanskega tr. govca. Toda v duši je že razočarana nad njim, ker je egoist, medtem ko ji Zalar ugaja zaradi svojega moškega značaja in idealizma. Vendar ne pretrga z Blažem. ZGODBA IZ VOJNEGA CASA Izbruhne vojna in Silva in Zalar morata bežati pred Nemci v Ljubljano. Pisatelj nam nato precej obširno oriše medvojne razmere v Ljubljani. Vsi trije — Zalar, Silva in Bregar — se odločijo za sodelovanje v odporniškem gibanju, toda Bregar se kmalu izkaže kot slabič in egoist. Zalar pa mora v internacijo v Gonars. Od tam ga reši Silva na prigovarjanje njegovih staršev in na njegov lastni namig s tem, da gre prosit zanj odgovornega italijanskega častnika, čeprav že ve, kaj jo čaka. Zgodi se pa, da takrat zanosi. Otrok pozneje umre. Blaž Bregar se res vrne iz internacije, a jo zapusti .n sc poroči z drugo. Zalarja pa pošljejo v Dachau. Ob koncu vojne se Silva in Zalar spet znajdeta na istem mestu v Podbrezju, kjer ju je presenetila vojna, toda Silva, ki se zave, da ljubi Zalarja, a mu ne upa v obraz priznati resnice, se da brez njegove vednosti prestaviti nekam na Dolenjsko, odkoder mu piše pismo, v katerem mu razodene vso resnico. Tu nas pisatelj pusti v tem prvem delu trilogije. Zgodba je torej zunanje dovolj razgibana in /a. jeta iz najbolj epičnega obdobja moderne sl iver,-ske zgodovine. Pisatelju moramo priznati velik pogum, da se je lotil tako žgoče snovi, in že. to dejstvo samo dokazuje, da mu dejansko ne gre za to, da bi se umikal pred problemi in aktualnostjo v domačijstvo in idiličnost. Mauser je eden izmed zelo redkih pisateljev, ki so imeli pogum, da iskreno in objektivno prikažejo medvojno dogajanje na Slovenskem. Zato se je skrbno izogibal skušnjavi, da bi razdelil svoje osebe na črne in bele po ideološkem kriteriju. Ze v tem je njegova velika zasluga, ker doslej je bilo napravljenih v povojni slovenski literaturi le malo resnih poskusov v tem smislu. Največ, do česar se pisatelji prikopljejo, je nekoliko tolerančnosti, pokazane z vrha ideološke superiornosti. Mauser pa je skušal prikazati resnične ljudi, take, kakršni so res bili v tistem groznem času, z njihovimi ideali, dvomi, strahom, egoizmom, ljubeznijo, požrtvovalnostjo, moralnim pogumom, osamljenostjo in idejno zmedenostjo, žrtve nasilja, okupatorske podlosti, demagogije in lastne tragične nemoči. Vprašanje je, v kaki meri se je Mauserju posrečil njegov namen, da nam poda objektivno podobo tistih dni. Jasno je, da lahko pričakujemo popolno objektivnost le od zgodovinarja bodočih dni, ne pa od pisatelja, ki je bil v tistem dogajanju sam udeležen. Vendar moramo priznati, da Mauser nikjer ni prestopil meje, ki loči resno umetniško prizadevanje od ideološko tendenčne literature. Pač pa moramo reči, da je svoje ljudi nekoliko preveč pasivno prepustil splošnemu dogajanju in napravil njihove usode preveč za simbole splošnih usod v vojnem času, zradi česar se tudi ni mogel izogniti \ tem delu romana določeni retoriki in shematič-nosti, na škodo neposrednosti, ki odlikuje prvi del romana. Želeli bi, da bi se v naslednjih dveh zvezkih trilogije srečno izognil tej nevarnosti. POTREBEN MU JE POGUM DO CELOTNE RESNIČNOSTI ČLOVEKA Retoričnost najbolj občutimo v prizorih, ki bi morali biti najodločilnejši v vsem romanu, namreč pri srečanju med Silvo in italijanskim častnikom, ki jo izkoristi, ter pri njenem odločanju, da napravi ta korak. Tisti prizor je prikazan zelo šibko. Imamo občutek, da hoče avtor za vsako ceno oprati Silvo krivde, toda saj je vendar morala vedeti, kaj dela. Mauser se je tudi namenoma izognil realističnemu opisovanju in vzdušju, iz neke pretirane sramežljivosti; toda potem bi bilo bolje, da bi prizora sploh ne bil opisal. Sploh je ravno v tem glavna hiba Mauserjevega pisanja, da se izogiblje odkritemu obravnavanju ljubezenskih odnosov in jih preveč shematizira oziroma se zadovoljuje z retoriko, ki vpliva hladno in bravca ne more prepričati. Mislimo, da lahko tudi pisatelj katoliškega svetovnega nazora odkrito piše o ljubezni med ljudmi, ne da bi se mu bilo treba bati, da bi šel predaleč, saj drugače njegovi ljudje ne morejo zbuditi vtisa, da so res polnokrvni ljudje. In ravno katoliški pisatelj bi moral težiti za čim večjo resničnostjo v prikazovanju svojih ljudi; moral bi si vzeti k srcu, da prikaže človeka v vsej njegovi celovitosti, neokrnjenega, z vsem tistim, kar je dobrega in slabega v njem, saj samo tako ga lahko prikaže tudi v pravem odnosu do drugih ljudi, do dogajanja, do Boga in do milosti. Zato želimo Mauserju v tem pogledu še vse več poguma, in prepričani smo, da bi nam lahko ustvaril tako resnične literarne umetnine in si zagotovil vidno mesto v povojni slovenski literaturi. Gotovo pa je, da je ta prvi zvezek trilogije »Ljudje pod bičem« kljub vsem hibam nadvse zanimiva knjiga, delo pisatelja, ki resno pojmuje svoje poslanstvo in se trudi, da bi ga izrazil kar najbolje. Priznati moramo tudi, da ima Karel Mauser pripovedni talent, ki bi mu ga lahko zavidali mnogi pisatelji. Potrebna sta mu le pogum in stalno izpopolnjevanje izraznih sredstev (tudi še jezika), pa tudi odločenost, da se znebi vsake odvečne sentimentalnosti in retorike. Imamo tudi občutek, da Mauser prehitro piše in vrže na papir zgodbo, preden popolnoma dozori v njem in preden jo do konca premeditira. Tudi to se da odpraviti, čeprav vemo, da težko, glede na dejstvo, da je zdaj »zaposlen v tovarni svedrov«, kot zvemo iz kratkih biogralskih podatkov v knjigi. fj —0— FESTIVAL V CANNESU V sredo prejšnjega tedna se je začel Ulmski 'e-slival v Cannesu s filmom »Propad rimskega imperija«, ki so ga predvajali izven konkurence. Za nagrado Zlata palma pa se poteguje 28 filmov. Med prvimi predvajanimi filmi je močno ugajal japonski film »Zenska na sipini«, ki ga je zrežiral Ho-roši Tešigawara. Glavno vlogo je igral Kvoko Ki-šida. Zelo je ganil gledavce tudi ameriški film »En krompir, dva krompirja«, o rasnem problemu. NAGRAJENI ROMAN Literarna nagrada »Formentor« je bila podeljena nemški pisateljici Giseli Elsnern za roman »Die Rie-senz\verge« (Velikanski pritlikavci). Gisela Elsnern se je rodila leta 1937 v Nuernbergu, živi pa v Rimu. V svojem romanu »Die Riesenzvver-ge«, razdeljenem v epizode, a z istimi osebami, je prikazala zatohli malomeščanski svet majhnega mesta, katerega predstavniki se čutijo velikani, v resnici pa so prave ničle. Vse to prikazuje v hladnem, izdelanem slogu. Nekdo je označil ta roman za »prispevek k literaturi demistifikacije«. Razsodišče, v katerem je bil poleg drugih znanih imen tudi Alberto Moravia, je zasedalo v Salzburgu. Francoska pisateljica Nathalie Sarraute je dobila mednarodno nagrado za literaturo v znesku deset tisoč dolarjev za svoj roman »Les fruits d’or« (Zlati sadeži). Mednarodno literarno nagrado podelijo evropski in ameriški založniki vsako leto avtoiju kakšnega pripovednega dela, ki je bilo objavlicno • v prejšnjih treh letih. f------------\ n v Po povesti 0. Cmoda rise Miki Muster ______________j 43. Ko se je Baree naslednje jutro splazil izpod stene, ni bil več neumen, neizkušen mladič. Samostojno življenje zadnjih dni in posebno še srečanja zadnje noči so močno izpopolnila njegove nejasne predstave o življenju. Zavedel se je, da živi v njegovi bližini mnogo velikih, močnih živali. Radovedno je ovohaval sledove na pesku. 44. Zelja po hrani ga je gnala dalje. Še vendo je hodil ob potoku in z začudenjem opazoval novo okolico. Potok se ,K’ sedaj počasi vil čez sveže pogorišče. Pred nedavnim je požai uničil gozd. Le ožgana debla so se dvigala pod nebo in noge so se. mu ugrezale v mehak pepel. Ko se je ozrl okrog sebe, ni nikjer zagledal zelene bilke. 45. Tukaj' pač ni mogel najli nobene hrane. Lakota ga je vedno bolj grudila. S poslednjimi močmi se je plazil dalje in se včasih napil vode iz potoka. Čeprav je vse v njem klicalo, naj leže in se vda v usodo, ga je njegova volčja kri gnala v borbo za življenje. In to pot je volk v Bareeju zmagal nad psom. Baree sc je privlekel do gozda. 46. Legel je pod smreko ves slab in omotičen. Nedaleč preč Pa se je hermelin Sekoosew, krvoločni mali razbojnik, pripravlja1 na napad. Vilka, gibka žival s črnim čopkom na repu i11 drobno glavo se je neslišno bližala svoji žrtvi, veliki, debel' divji kokoši, ki je nič hudega sluteč čepela v grmovju. Se-koosevv je napadel neslišno. 47. Hermelin se je premikal kot senca. Za trenutek se je pokazati, pritajil se je za vejo, nič debelejšo kot človeško zapestje, potem pa izgini1., kakor da ga nikoli ni bilo. Tako se je prikradel do kokoši na razdaljo treh korakov. Od tu pa sc je pognal kol blisk in zasadil ostre zobe v kokošino grlo. Vedel je, kaj se bo zgodilo. 48. Prestrašena kokoš je hotela pobegniti. Planila je kvišku 11 sunkovito mahala s perutnicami. Hermelin se ji je zagrize) ' vrat in ji zaril kremplje v kožo, da ga je dvignila s seboj zrak. Grizel je in grizel, dokler kokoši niso pošle moči in -b kakih slo metrov od mesta napada težko padla na zemljo svojim napadalcem vred.