KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
ja: mestni župni urad v Kranju, i Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1937. Št. 6.
Posamezna štev. 1 Din.
Pavel Slapar:
Vere zadeva in zahteva.
TI.
Vera in bogastvo.
Nobena stvar ni veri bolj sovražna kot napuh. Bog ae pusti, da bi se ustvarjena stvar napihovala. Toda Prav napuh je pragreh ustvarjenih razumskih bitij. ■Napuh je strmoglavil angele iz nebes v pekel. Napuh je prva dva človeka, Adama in Evo, vrgel iz raja v dolino *olz in zasužnjil človeški rod v nesrečo izvirnega greha. Napuh je že premnoge odvrnil od vere in bo ta-*tQ ostalo do konca sveta. Dve stvari storita človeka aapuhnjenega. V materialnem svetu ga napihuje bogastvo, v duhovnem znanje. Če se bogastva človek oklene tako, da več iz njega ven ne vidi, bo gotovo izgubil Boga, Zamenjal bo ustvarjeno bogastvo s Stvarnikom bogastva* Podobno je z znanjem. Kogar obsede misel,, da nekaj ve, je v nevarnosti, da bo zamenjal znanje z Virom vsega znanja, ki je Bog. Če se to zgodi, je odpad od vere naravna posledica.
Mlad mož iz boljše družbe je stopil pred Kristusa. Z vprašajočim pogledom mu je zastavil vprašanje odločilnega pomena. „Dobri učenik, kaj naj storim, ''a prejmem večno življenje?" (Lk IS, 18). Jezus odgovori: „Zapovedi poznaš: „Ne ubijaj ..." Ta pa je rekel: »Vse to sem spolnjeval od mladosti: kaj mi še manjka!'*' Ko je Jezus to slišal, ga je pogledal in vzljubil. (Mt 19,
Mr 10, 21). Čudovito! Mlad in bogat! Pa tak odkrit 1,1 resnicoljuben odgovor! Zato resno nadaljnje: „Ako aočeš bili popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubo-in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!"' (Mt 19, 21). Ko je mladenič slišal to besedo, •'e odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje-%istu.s je videl, kako je žalostno sklonjen odšel in tekel je svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogatin bo težko prišel v nebeško kraljestvo." (Mt 19,23— *"**)• Evangelist Marko dostavlja, da so se učenci radi le,i besed zelo začudili, kot bi bili slišali silno strogo °Wdbo. (Mr 10, 24). Toda Jezus besede ne vzame na-?aj- Še podkrepi jo: „Lažje je velblodu iti skozi šivan-mnf uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo." (Mr (o 21). Jezus je hotel s tem reči, da se bogat človek
zelo težko zveliča. Tedaj so se učenci še bolj prestrašili. Če je tako težko bogatinu — in vsi ljudje vendar tako zelo hrepenijo, da bi postali bogati — „Kdo se more tedaj zveličati?" (Mr 10, 26). In Jezus znova potrdi, kar je povedal: „Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče." (Mr 10, 27). Pri ljudeh je nemogoče! Nemogoče pri tistih, ki pustijo, da se jih bogastvo popolnoma polasti.
Toda bogatinu ni nemogoče priti v nebeško kraljestvo, če bogastvo tako uporablja, da božjih zapovedi ne krši. Celo veliko zaslug si more z bogastvom pridobiti. Toda zelo težko je to, ker prinaša pohlep po bogastvu toliko nevarnosti s seboj za večno /veličanje. Koliko priložnosti za grehe vseh vrst prinaša bogastvo! Koliko napuha in prevzetnosti izvira iz bogastva! Koliko bogatinov pravi podobno kakor tisti farizej v evangeliju: »Nisem kakor drugi ljudje!" (Lk 18. H). Tem veljajo grožnje Kristusove: „Gorje vam bogatinom, zakaj dobili ste svojo tolažbo!" (Lk 6, 24). „Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu," pravi Kristus, (lk 12. 21). Kaj se brigajo končno taki bogatini za svarila ubogega duhovnika, ki jim pridiga o pravilni uporabi bogastva! Vsa njihova vera je denar, dobiček, imetje, rente, obresti...
Za take ljudi res ni več rešitve. Oni so vzvišeni nad vero. Napuh jih je strmoglavil. In v napuh jih je privedlo imetje, bogastvo. Todu. ali se mora z vsakim bogatinom lako zgodili? Nikakor! Še ena pot je! Sv. Pavel jo narekuje svojemu učencu Timoteju lako-le: »Bogatinom na tem svetu veli, naj ne bodo visokih misli in naj ne upajo v negotovost bogastva, temveč v Boga, ki nam daje vsega obilo za uživanje; naj delajo dobro, bogate v dobrih delih, radodarno dele od svojega in si nabirajo zakladov za dobro podlago v prihodnosti, da dosežejo pravo življenje." (I rim 6, 17—19). Tako je pravilno bogohoteno razmerje do imetja. Toda to razmerje je težko. Kristus pravi: Pri ljudeh nemogoče, toda pri Bogu mogoče. To se pravi: z božjo pomočjo. Pri človeku, ki mu vera razsvetljuje pogled na imetje, bogastvo ne vodi v pogubljenje. Navadno pa opažamo ta-le razvoj: Bogat človek se čuti vzvišenega nad vsakim svarilom in nad vsakim omejevan jem, četudi od Boga zahtevanim. Zato mu nauk Cerkve in duhovnika
Stran 24.
KRANJSKI ZVON
Štev. 6.
ne ugaja in se obema umakne. Ko se pa to zgodi, ni več da|eč do popolne nevere. In zgledi i m ovi te j šili zapeljujejo še revne oziroma srednje sloje. V takem ozračju je človekova vera kot plaha lučka sveče, ki jo neseš skozi prostor na prepihu. Z obema rokama moraš zaslanjati lučko, da jo veter ne upihne. Resnično, tako tudi mi za-slanjajmo svojo vero, zakaj kdor veruje, ima večno življenje! (Jan 6. 47).
Pohujšanje.
Zadnje čase moremo v slovenski javnosti opazovati žalostne dogodke puhujševanja našega naroda, ki bo rodilo nad vse žalostne posledice posebno med mladino.
V Skrivnem razodetju beremo o skrivnostnem zmaju, ki je odprl svoj široki gobec in izlil iz njega umazano tekočino na Cerkev, da bi v tej poplavi utonila. Zdi se. da je ta zmaj — Antikrist — danes posebno na široko odprl svoje bogokletno žrelo in da posebno danes brnim iz njega celo morje umazane tekočine, da z njo blati Cerkev in katoliško duhovščino.
Zdi se, da je v tem blatenju katoliške duhovščine že kar nekak sistem, ki ima namen ubiti moralni ugled katoliškega duhovnika. Žal pri tem delu neredko pomagajo nevede in morda nehote tudi taki, ki tega namena nimajo, pa služijo kot pomočniki Antikristu.
ludi moderno časopisje s svojim senzacionalnim poročanjem o raznih zločinih pogosto mnogo zagreši in pospešuje demoralizacijo našega ljudstva. Tak skoro neke vrste šolski zgled, kako kvarno vpliva poročanje časopisa, je dal slovenski časopis, ki je poročal o umoru furovške kuharice na Javorju. Vse dolgo in senzacionalno spisano poročilo je bilo lako, da ni sicer osumilo župnika, pač pa je na podlagi tega pisanja skoro moral pasti sum na nedolžnega župnika. Vsa javnost je na podlagi tega poročila stala peni težkim u tisom, da je župnik na Javorju osumljen uboja svoje kuharice. Po Kranju in okolici je završalo: „Župnik je ubil svojo kuharico... taki so duhovniki...!"
Na svetu je pač vse mogoče in bilo bi tudi možno, da bi se med stotisoči katoliških duhovnikov našel tudi kak slab duhovnik, ki bi mogel kaj takega zagrešiti. Saj je bil celo med 12 apostoli eden izdajalec. In vzemimo slučaj, da bi bil slovenski katoliški duhovnik v resnici kaj takega zagrešil. Vsa poštena slovenska javnost bi morala obžalovati in objokovati tak zločin, saj bi padla temna senca na vso katoliško duhovščino in tudi na ves slovenski narod, ki bi imel v svoji sredi takega duhovnika. Vsak bi se moral zgroziti nad tem, kako veliko pohujšanje bi rodil tak zločin. Za to bi vsi pošteni slovenski katoliki morali le želeti, da bi se ta naša sramota pokrila, ne pa razgalila.
In posebno radi pohujšanja mladine bi bilo treba vse storiti, da bi se lak zločin kolikor mogoče prikril ušesom mladine. Kdor ima le eno unčo poštenosti, mora priznati, da je ogromna večina moralnovzgojnega dela
v rokah duhovnika. Če pa duhovnik izgubi moralni ugled, potem je konec- z vso nravstveno vzgojo!
Vzemimo primer iz družine! Naj bo družinski oče še tako slab, mali ne sme nikdar očetu jemati ugleda pri otrocih, ker s tem ubije vsako vzgojo. Tudi če bi imeli v svoji sredi kakega takega duhovnika, ki bi bil seveda takoj od cerkvene oblasti odstavljen od službe, bi tega ne smeli na dolgo in široko razpravljati pred vso javnostjo in posebno ne pred mladino. Če bi duhovnik kaj takega zagrešil, bi pač dobil svoje plačilo pri sodišču, še večjo kazen pa od cerkvenih predstojnikov, Ki bi takega duhovnika takoj odstavila in degradirala-Cerkev še ni nikdar ščitila zločinov in ne zločincev.
Če bi bil torej kak duhovnik v resnici kaj takega zakrivil, bi iz vzgojnih in pa iz narodnih ozirov nikakor ne bilo primerno, če bi tako zadevo senzacionalno i-azbobnali. Kako nekaj strašnega pa je, če se kar na celem osumi popolnoma nedolžen duhovnik takega zločina."
Zadnje dni je šlo od ust do ust po Sloveniji, da je župnik v Suhorju ubil v župni.ščii človeka. Tudi v tem slučaju so temni elementi hoteli oblatiti popolnoma nedolžnega duhovnika. V župnišče je prišel odpuščeni občinski tajnik in se je pred župnikom in še drug0 pričo ustrelil. Bansku uprava je v svojem uradnem p0' roči I u objavila, da je bil dotični odpuščen it službe, ker ni imel zakonite kvalifikacije, ugotovila je pa tudi, da je bil dotični človek prej v Italiji simpatizer fašizma, v Jugoslaviji je pa bil „nacionalist". Žalostno je. da človeka privede obup, da si pride v župnišče jeniat življenje in tudi v tem »lučaju bi bilo najbolje molčati, toda mesto molka se je tiho širila vest po deželi: „Župnik v Suhorju je ubil svojega nasprotnika..."
Takih in podobnih slučajev, ko se skuša blati*1 slovenskega duhovnika, je zadnji čas polno po naši domovini. Tudi v Kranju imamo o tem polno prav žalostnih dejstev.
kani ob štrajku so kar vrgli med delavstvo in vso javnost govorico, da smo se duhovniki preoblekli v policaje in pomagali izganjati delavstvo iz tovarn.
Par tednov prej so širili po mestu in vsej okoli01' da je kranjski župnik skušal v avtomobilu izpeljati v Avstrijo štiri milijone Din. Ob šenčurskih dogodkih s° se izmislili, da so našli pri nas lire in da smo bili plačani od Italije. Sedaj smo pa naenkrat »obogateli". °fl moremo milijone dinarjev izvažati v tujino.
V začetku sem se tem čenčam smejal, pa so me prijatelji opozorili, da mnogo ljudi to verjame in da nam te govorice zelo škodujejo na dobrem imenu. Moral sem v znanih slučajih pozvati razširjevalce taki'1 govoric, da so preklicali svoje obdolžitve in plačali ko' zen. To je bil ogenj v strehi. „Kje je krščanska, ljubezen?" Duhovnik bi po mnenju nekaterih ne smel braniti svojega dobrega imena.
Letos je pred par meseci odpovedal cerkovnik pri župni cerkvi službo. Hitro so pričeli brskati p° vseh predalih življenja, kaj bi neki bil temu vzrok-
Štev. 6.
KRANJSKI ZVON
Stran 25
'a kmalu so si izmislili isti elementi strahotne govorice 0 č. sestrah in duhovnikih. Šlo je po vseh kranjskih *°vaiuah in po vsej Gorenjski- In zopet so se našli 'niiogi. ki so to verjeli in udrihali po duhovščini.
Gotovo časopisje z naslado priobčil je poročila o Procesih, ki jih je naprtila nemška vlada nekaterim Redovnikom v Nemčiji. Bilo je tam baje b oseb obsojenih radi nemoralnosti. V Nemčiji je na desetlisoče katoliških redovnikov in če je med njimi res nekaj "gubljenih revežev, s tem pač ni rečeno, da so vsi 'aki. ČudnO, isti ljudje, ki tako radi udrihajo po fa-flZhtu in ga nekako predbacivajo katoliški duhovščini, "•'»enkrat si m pat izi ra jo z nemškim fašizmom, ki preganja katoliško duhovščino. In zopet gre glas po mestu in vaseh: ..(dejte, laki so katoliški duhovniki, sodomske-JJJU grehu so udani .. .'*
In kakšne so posledice?
Na osnovni šoli v Kranju je govoril deček tako Ifdo in umazano o verskih zadevah in celo o presv. Rešnjem Telesu, da odrasli niso še nikdar kaj tako Sodega slišali. Drug fant iz trgovske gremijalne s°le je vse to o sodomiji in drugih najgrših pregrehah BOVoril pred tovariši in vse to očital tudi kranjski duhovščini. Takih in podobnih slučajev bi lahko navedel še več.
Naj opozorim le še na to, kar so zadnjič prinesli 'asopisi, da je bil nekdo iz Kranja obsojen na 20 dni zapoia, ker je javno na ulici hvalil pred gimnazijski-[ni dijaki boljševizem in seveda tudi udrihal po katoli-l»*m duhovniku pred nedoraslo mladino.
Kam bo lo pripeljalo?
Starši, pazite, s kom vaša mladina občuje, kakšni 'asopisi prihajajo v vaše družine. Mladina, ki bo v mladosti izgubila spoštovanje do duhovnika, bo izgubila vero in moralo. Iz take mladine se bodo rekrutirali T" le zločinci, ki bodo zmožni vseh najgrših zločinov.
Prosvetni dan v Kranju.
V nedeljo, dne II. julija, na dan, ko se slovesno p'Jzniije god slovanskih apostolov sv. Cirila in Me-('a, se vrši v Kranju prosvetni dan, ki naj bo javna anilesiacjja za katoliško kulturno delo, obenem pa . al pokaže, kaj se v katoliških društvih dela in kako ■e krščanska ideja med nami vplivala tudi na kultno življenje.
Dopoldan bo slovesen sprevod vseh udeležencev »' Mestni trg, kjer bo sv. maša in govori, popoldan bo va Hovem igrišču ..Planina"   nastop naših pevcev in ^OHnikov.
L. b tej priliki bomo priredili tudi kulturno razstavo, ftj.?aJ pokaže, katoliško kulturno delo v celotni deka-&.J*» posebno pa v Kranju. Prosvetna društva vse deka-Je bodo razstavila vse, kar podaja sliko njih zgodo-»e L ri''"1 ^e'a" ^azs'avili bomo tudi slike, kipe, sta-g» knjige. cehovske zastave, statute in druge zgodovin-. Znamenitosti, ki jih ima Kranj zelo mnogo in ki h»   J1* ° velikem kulturnem delu Cerkve med našim
V Kranju je po družinah mnogo znamenitih umetniških predmetov: slik. kipov, knjig, albumov, starih podobic in spominov na delovanje starih cehov. Vse prosim, da bi ob priliki razstave te predmete posodili za razstavo.
Ob tej priliki bomo skušali razstaviti v slikah tudi zgodovinski razvoj naše znamenite župne cerkev in več umetniških predmetov iz kranjskega župnišča. ki so naši javnosti premalo znani.
Skušali bodo izdati tudi katalog, kjer bodo našteti in kratko opisani spomeniki našega mesta.
Razstava se bo priredila v Škofiji.
Župnijska kronika
Na praznik presv. Trojice je prejelo sv. obhajilo HO otrok.
Prazilik presv. R. T. se je. letos obhajal ob najlepšem vremenu in procesija se je izvršila ob veliki udeležbi, letos so bili po dolgih letih zopet zastopani pri procesiji sv. R. T. vsi uradi. V nedeljo po sv. R. T. se je ob lepi udeležbi vršila procesija sv. R. T. tudi na Primskovem, katere se je letos prvič udeležil tudi kranjski župan z enim članom občinske uprave.
Pokopališče na Primskovem je popolnoma dograjeno, celotni stroški bodo znašali nekaj nad 51.000.— Din. V nedeljo, dne 2. maja popoldan po litanijah na Primskovem se je izvršil slovesni blagoslov novega pokopališča po obredu, kakor ga je prinesel Kranjski zvon v majski številki. Slovesne blagoslovitve novega dela pokopališča se je udeležila skoro vsa soseska Primskovo in Gorenje, pa tudi od drugod je prišlo mnogo vernikov. Prostor za pokopališkim križem je ostal neposvečen /a drugoverce, oni prostor za sedanjo mrtvašnico ostane neposvečen za samomorilce. Prvi je bil na novem delu pokopališča pokopan dne 25. maju Vadnov Matevž, delavec v Semperitil. /a šmarnice so v cerkvi na Primskovem lepo napeljali v glavni oltar električno razsvetljavo.
Nova cerkvena okna v župni cerkvi. Ker so bila stara cerkvena okna v župni cerkvi zelo pobita in ker veliki sliki na starih oknih pO mnenju strokovnjakov ne spadata k novemu oltarju, je bilo treba naročiti nova okna. Že dve leti se posvetujemo s strokovnjaki — umetniki in z izdclovatcljem takih oken Kleinom v Ljubljani, kakšna naj bi bila nova okna. Napravljenih je bilo že več načrtov, pa smo se končno odločili Za načrt, kakor se vidi sedaj na oknu vzorec, ki smo ga dali postaviti. Pri izbiri oken se je bilo treba ozirati na ceno, na oltar in cerkev, pa tudi na to, kakšen material se more pri nas dobiti. Okna so bila že napravljena, pa ni bilo mogoče dobiti stekla, ki je primeren za našo cerkev. Odločitev glede tega, kakšno naj bo okno. se mora prepustiti le strokovnjaku, to je prof. Vurniku. ki je delal načrte. Moram priznati, da bi bil osebno rad imel drugačno okno, toda tu morajo odločiti oni. ki so za to poklicani. Glavno pozornost je prof. Vurnik položil v burve, ki morajo biti take na oknu. da odgovarjajo oltarja. Obe novi okni bosta kakor nekak okvir za novi oltar, ki bo v svoji lepoti prišel do izraza šele. ko bosla obe okni montirani.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA JUNIJ:
Litanije ob sobotah in pred prazniki se vrše ob pol osmih zvečer.
Popoldanska služb« božja ob nedeljah in praznikih se vrši popoldan ob pol treh.
Tridnevnica na čast presv. Srcu Jezusovemu se vrši 3,. 4. in 5. junija. Vsak večer ob pol osmih litanije presv. Srca Jezusovega, v četrtek in petek so pete litanije, zjutraj sv. maša ■/. blagoslovom.
Stran 26.
KRANJSKI ZVON
4. Praznik presv. Srca Jezusovega, zjutraj sv. maša pred Najsvetejšim in s petjem.
6. Nedelja v osmini presv. Srca Jezusovega, prva nedelja v MfeSecU, slovesno praznovanje farnih patronov, oh 6. in ob 10.30 sv. maša z dvema blagoslovoma; ob 10.30 slovesna peta sv. maša. Pri vseh opravilih dopoldan in popoldan je darovanje za župno cerkev. Pop. ob pol treh je lira molitve in na to slovesne litanije presv. Srcu Jezusovega.
Sv. maša za sosesko Čirčiče pri Sv. Joštu. ob 6.
13. IV. ned. po binkoštih, služba božja po navadi, popoldne shod za žensko Marijino družbo.
14. Ob 6. sosesk ina sv. maša na Rupi mesto 13. junija.
20. V. .ned. po binkoštih, v župni cerkvi služba božja po navadi.
" V Marijanišču celodnevno češčenje sv. R. T. Ob 6. pridiga, sv. muša. Od 7. do 8. ura molitve za dekleta iz mesta, od 8. do 9. ura molitve zu dekletu iz vasi, od 9. do 10 ura molitve za dijuke, ob 10. sv. maša s pridigo, od 11. do 12. ura molitve zu dijakinje, od 12. do 1. ura molitve zu Marjanišče, od 1. do 2. uru molitve za III. reci, od 2. do 3. uru molitve zu žene iz mesta, od 3. do 4. ura molitve za žene iz vasi, od 4. do 5. ura molitve za moške, ob 3. je skupna ura molitve in na to pete litanije presv. Srcu Jezusovega in zahvalna pesem.
V župni cerkvi ta dan popoldunsku služIm božja odpade.
27. VI. ned. po binkoštih, služba božja po navudi.
28. Vidov dan, ob 9. slovesna sv. maša za vse, ki so padli za vero in domovino.
29. Sv. Peter in Pavel, zapovedan praznik, ob 6. sv. maša z enim in ob 10.30 peta sv. maša z dvema blagoslovoma.
POROČENI PARI:
Primožič Ivan, šolski upravitelj in Jezeršek Vera, poročena
5. maja.
Kobi Mirolav, trg. poslovodja in Jakofčič Antonija, poročena
6. maja.
Vogrinčič Anton, kovač in fllehš Frančiška, poročena 6. maja. Starec Milclrag, trg. nameščenec- Fatur Veronika, por. 6.. maja. Vilar Ivan, žand. podnarednik, Ramovž Marija, por. 8. maja. Gašpeiiin Mirko, brivski pomočnik in Paznik Cita, poročena 9. maja.
Retelj Anton, tkalec in Kollninu Angela, poročena 9. maja.
Gašperliu Ludvik, delavec in Kcrn Marija, poročena 16. maja.
Vcneclj Anton, delavec in Kenda Pepca, poročena 16. maja.
Završan Jožef, delavec in Plot Jožefa, poročena  10. maja.
Malovrh Franc, delavec in   Zelnik Neža, poročena 16. maja.
Skrjanc Matevž, pečarski pomočnik in Smukuvcc Antonija, po ločena   16. maja.
Ravnik Franc, mehanikar in Mavric Felicita, poročena 16. V.
Skarabol Marijan, delavec in Metelko Amalija por. 23. maja.
aifrar Andrej, ključavničar in Pajer Amalija, por. 50. maja.
Gantar Stanislav, trgovec in Malce Ivana, poročena 16. maja na Brezjah.
Rcchberger Janez, posestnik in Moselj Ivana, poročena 23. maja v Šenčurju.
MRLIŠKA KRONIKA:
Pire Franc, branjevec, Rupa 32, umrl 28. marca. Knific Vinko, otrok, Kosovska c. 22, umrl 3. aprila. Ažman Matiju, otrok, Stara cestu 15 umrl 8. aprila. Eržen Marija, posestnika žena, Huje 5, umrla 11. aprila. Kapušiu Vida, otrok, Prešernova 7 umrlu 12. aprila. Ovčjak Jerica, vdova, Layerjeva 6, umrla 13. aprila. Nadižur Anton, otrok, Čirčiče 47, umrl 14. aprila. Kalan Josipina, nad učit, vdova, Struževo I, umrlu 18. aprila.
Kurat Marija, užitkarica Struževo 28,  umrla  20. aprila-Novak Jožef, podpregled. lin. kontr., Jenkova ul. II, 21. aprila-Trbe Uršula, obč. ifboga, Kranj - Ubožnica, umrla 24. aprila-Savernik Anton, otrok. Klane 24, umrl 24. uprila. Kristan Peter, čevljar, mojster, Savski breg 10, umrl 6. maja. Valenčič Hermina, žena h ranil. ravn. Prešernova 9, umrla 7. V-Novinec Silva, otrok, Primskovo 107, umrla 17. maja. Alič Jernej, usnjarski pomočnik, Huje 25, umrl 18. maja. Zupnn Ivano, otrok, Čirčiče 19, umrla 18. maja. Bre/.ar Marjana, žena uprav, klavnice, Kosovska 18, umri* 20. maja.
Vadnov Matevž, delavec,  Primskovo 112, umrl 23. maja. Košnik Marjana, užitkarica, Klane 34, umrla 24. maja.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA JUNIJ:
3., 4., 3. Tridnevnica v čast presv. Srcu J. Vse dni sv. maš* pri oltarju Srcu J. po maši litanije Srcu J.
3. Zvečer ob pol 7. uri, ura molitve prod praznikom pir!,v' Srcu Jezusovega.
4. Praznik presv. Srcu J. — Vesoljna odveza.
6. III. ned. po bink. Božja službu zjutraj po uuvudi, ob 1 blagoslovom,popoldne ob 2. ura molitve in pete litanije Srcu J- °f litanijali shod III. redu.
13. IV. ned. po bink. Sv. Anton Patlov. Božja služba po navadi-
20. V. ned. po bink. Božja služba po navadi.
21. Sv. Alojzij, patron šolske mladine. 24.. Sv. Janez Krstnik. ,
27. VI. ned. po bink. Božja služba po navadi.
28. Vidov dan. Ob 8. sv. maša z l.ibeio za vse, ki so padi' v vojnah za vero in domovino.
29. Sv. Peter in Pavel. B. služba zjutraj in ob 9. z blagoslov"'1' Popoldan pete litanije M. B.
POROČENI PARI:
2. maju: Košnjnk Lovro, hišar, vdovec iz Stražišča in l'1'41" čišku Tavčar, dekla iz škofje Loke.
2. maja: Hufnar Uaniel, delavec in Marija Lavrič, tov. deW ku, oba iz /g. Bituja.
16. maja: Koinpnrc Viktor, tovarniški delavec iz Stražišča 1 Frančiška Brtoncelj, tov. delavka v Sred. Bitnju.
16. maja: Brtoncelj Franc, tov. delavec. Sred. Bitnje in Iva"* šilar, tov. delavka v Sred. Bitnju.
16. maja: Križnar Peter, tov. delavec iz Zf;'. Bitnja in Al>£e'8 Zavrl, tov. deluvku v Zg. Bitnju.
50. maja: Dobre Stanko, mizarski pomočnik iz Brezij '' Marija Hufnar, tov. delavka v Sred. Bitnju.
50. maja: Alojzij Sušnik, zemljak na Suhi in Marija ViM8'1' hči zemljaka, iz Zg. Bitnja.
50. maja: Kožar Janez, pekovski pomočnik iz Dobrepolja Marija Altačič, tovar, delavka iz Tržiča.
MRLIŠKA KRONIKA:
8. maja: Meglic Franc, brezposelni delavec iz Sv. Kata''" nad Tržičem, samski, star 32 let.
9. maju: Bajželj Gašper, hišar, vdovec iz Stružišču stur 88 14. maja: Peter Gorjanc, oženjen cerkovnik v Zg. Bitnju »
26. maja: Draksler Marija, zak. hči delavcu, stara 5 me»cC
27. maja: Biteuc Frančiška, zemljaku žena, stara 64 M«
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbee, župnik tr Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj