IFošfnTns plačana* gofov?n?. V Va, Št. t) („ Jutro« XU., ifia)' Ljubljana, ponedeljek 6, julija 1931 Cena 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122. 3123,, 3124 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon st 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št ^ — Telefon St 190. Podružnic? Jesenice: pri kolodvora št. i-00. Podružnica Rev« mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Ban®-partnerja t t Ponedeljska Izdaja Fonedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča so gi posebej in velja po pošti prejeli mana 4 Din, po raznašaleih doli' stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št 3122, 3123, 3124, 8125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. T»> lefon št 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3. Telefon šL 190 Rokopiai se ne vračajo. — Oglasi pa tarifu. Sklicanje reparacljske konference? Končna odločitev v Parizu o Hoovrovem načrtu bo danes — Možnost sklicanja konference držav, udeleženih pri Youngovem načrtu Pariz, o. julija d. Francoska vlada se je včeraj ob 4. popoldne sestala v Elyseeju ■pod predsedstvom predsednika republike Doumerja k izredni seji. Posvetovanja so trajala tri ure in je bil o njtfi izdan samo kratek komunike, ki pravi, da so pristojni ministri poročali o stanju franoosko-ame-riških pogajanj. Kakor se čuje, ameriški državni zaklad-n; tajnik Mellon ni v nasprotju z vestjo Agence Ha vas izročil noto o stališču Zedinjenih držav glede še spornih točk, temveč 53mo nekaj manjših pripomb k podrobnostim. Glavno oviro za končni sporazum tvori menda še vedno problem vplačila f-ancoskega jamstvenega fonda pri banki za mednarodna plačila. O položaju je po seji ministrskega sveta szjavi-l eden izmed vodilnih francoskih ministrov naslednje: Za gotova vprašanja, ki še niso rešena, bo treba krog pogajanj razširiti. To se seveda brez sklicanja mednarodne konference, ki jo je Anglija predlagala, ne more zgoditi. Londonska vlada je sproti informirana o stanju pogajanj. Ako b i prišlo do kake konference, ki se mora seveda zelo kmalu sestati in ki bo bržko-pp zelo kratka, bomo zahtevali, da se skliče v Parizu. Gojimo upanje na popoln u.-peh, pred ponedeljkom pa bržkone ne bo ničesar več pozitivnega doseženega, Snoči ob pol 10. so se pogajanja z Mel-lonnm nadaljevala. Melkjn je baje izjavil, da bi se Amerika ne udeležila oficijelno mednarodne konference. Naloga te konference bi samo bila, da uredi sporna vprašanja med signatarnimi državami Youngo-vega načrta o plačilu francoskega jamstva pri banki za mednarodna plačila. V francoskih krogih menijo, da bi Amerika, kakor doslej v sličnih primerih, poslala k tej konferenci samo svojega opazovalca. Zdi se, da je treba urediti še več podrobnosti med francosko in ameriško vlado o izvedbi Hoovrovega načrta. Tako poroča »Havas« iz Washingtona, da so bila po razgovoru med Hoovrom in državnim pod-tajnikom Castl eom poslana nova navodila Mellon u v Pariz. Pariz, 5. julija, g. Francoski in ameriški zastopniki so snoči konferirali od 21.30 do 0.17. Francoski zastopniki so predložili ameriškim besedilo in osnove dogovora, ki ga je popoldne odobril ministrski svet. Besedilo je bilo s skupnimi izpremembami ponoči brzojavno sporočeno v Washingtonu. Ameriška vlada bo jutri izjavila, če odgovarja to besedilo namenu Hoovrovega načrta. Menijo, da bo jutri prišlo do končnega sporazuma. Nato se bodo sestali strokovnjaki držav, prizadetih po Youngovem načrtu, da spravijo v sklad Nemčiji dovoljeni enoletni moratorij z določbami Youngovega načrta. Pariz, o. julija, d. Kakor vse kaže, je v zadržanju francoske vlade glede sklicanja konference držav, ki so prizadete pri Youn-govem načrtu, nastopila v zadnjem trenutku znatna izprememba. Obstoji namreč možnost, da bo jutri prišlo do sklepov, na podlagi katerih bi se razširila dosedanja podlaga pariških pogajanj. V tem primeru bo francoska vlada povabila vse signatarne države Youngovega načrta h konferenci v Parizu. Program te konference bi bil že v naprej določen in bi bil omejen na razpravo o Voungovem načrtu in o obveznostih, naloženih Nemčiji, da bi se spravili dosedanji reparacijski dogovori v sklad z Youn-govim načrtom. Pariz, 5. julija. AA. Francoski in ameriški pogajalci se trudijo, da bi našli obrazec za sporazum v vprašanjih tehnične prirode. Glede roka, v katerem bi morala Nemčija plačati 5 milijard zlatih mark, so« diio, da bo določen na 12 let, še vedno pa ni prišlo do sporazuma v vprašanju plače* vanja v naturi. Francija zastopa stališče, da bi morala Nemčija še nadalje plačevati v naturi. Za leti 1930 in 1931 bi ta plačila imela vrednost 125 milijonov zlatih mark. Francoska vlada misli, da Nemčija ne bi ničesar izgubila, če bi se nadalje vršila pla« če vanja v naturi. Ker Zedinjene države že« le, da Nemčiji v dobi moratorija ne bi bilo treba vršiti nikakih plačevanj, so sedaj nas stale največje težkoče prav zaradi tega vprašanja. Pogajalci hočejo doseči sporazum tudi v vprašanju političnih jamstev, ki jih Fran« cija zahteva v zameno za s>voje žrtve, ki b jih bila pripravljena storiti. Franc'ja si želi čim tesnejšega mednarodnega jsodelo* vanja in zato hoče, da bi tudi Nemčija de* lala v tej smeri. Nadalje želi francoska vlada da bi Nemčija porabila to. kar dobi, v ekonomske namene, ne pa za ojačenje svojega oboroževanja in za izvedbo na« črta o politični nadvladi v centralo-' Ev. rr.pi. Gibraltar. 5. julija d. Ameriški državni tajnik Stimson je včeraj dospel semkaj in pose ti 1 angleškega generalnega guvernerja Aleksandra Godleva, nakar se je udeležil ■sprejema na ameriškem konzulatu. Stim-s-on se je nato vrnil na parnik, da nadaljuje potovanje proti Neaplju. Zadovoljstvo v Ameriki Washlngton, 5. julija, g. Listi povdarja-}o v poročilu o najnovejši spomenici,_ ki jo je finančni minister Mellon včeraj izročil francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu, da izraža zadovoljstvo, ker je bil dosežen v najvažnejših vprašanjih sporazum. Posebno zadovoljstvo izražajo listi n^d dejstvom, da je bil dosežen sporazum glede uporabe brezpogojnih anuitet, ki bodo v obliki posojila vrnjene nemškemu na« rodnemu gospodarstvu. Prav tako odobravajo listi dejstvo, da je ameriška vlada prevzela nase obveznost nuditi srednjim m vzhodnim e Tropskim državam finančno podporo v svrho kritja deficita, ki bi nastal zaradi izostanka nemških reparacij. Glede stvarnih reparacijskih dobav se bo po mnenju ameriškega tiska vršila še posebna konferenca vseh zainteresiranih držav. Amerika bo tudi pri tej priliki gledala na to, da moratorij po Hoovrovem načrtu nobeni izmed prizadetih držav ne bo povzročil težkoč ali finančne škode. Vtis v Londonu London, 5. julija, s. Kakor doznava Reu* terjev urad, so dobro poučeni londonski krogi včeraj izražali splošno zadovoljstvo o vesteh glede francosko ameriškega sporazuma, ki je bil sklenjen v Parizu. Kakor se poudarja, leži važnost tega sporazuma zlasti v tem, da se je z njim sprejelo splošno načelo Hoovrovega načrta in da bo takoj stopil v veljavo, da se finančno pomaga Nemčiji ter s tem zboljša splošni gospodarski položaj Evrope. Stališče Italije Rim, 5. julija. AA. Agencija Štefani poroča, da je sotrudniku »Asociated Press« dal zunanji minister Grandi izjavo, v ka« teri med drugim naglasa: Pogajanja, ki jih bomo vodili z g. Stim« 6onom, se ne bodo vršila po prvotnem pro« gramu. Med Italijo in ameriškimi Zedinje« nimi državami ni nasprotij. Mi popolnoma sprejemamo Hoovrov predlog, ki je prvo« vrstne važnosti in bo gtlno učinkoval na svetovno krizo. Realizacija evropske unije gre jako počasi. Predsednik Hoover nam daje možnost najhitrejše rešitve in pomo« či. Zato se bodo posledice tega predloga tudi naglo občutile. Italija pozdravlja ta predlog tudi v imenu mednarodnpga sode» lovanja in solidarnosti, ker ne mara, da b? bil »vet razdeljen na zemljepisne dele, ka« kor n. pr. na Evropo in Ameriko. Ker je odvisno splošno blagostanje od blagosta« nja posameznika, je prav tako blaginja sveta odvisna od blaginje njegovih delov. Zato je potrebno sodelovanje, v prvi vr« sti sodelovanje z Ameriko. To je tudi Mus« solini dostikrat naglasih Hoovrova ideja se sklada z Mussolinijevo in vem, da duce nj človek, ki ne bi svojih idej pretvoril v dejanja. Glede francostkočitalijanskega dogovora o pomorskertT sporazumu smo prav tako kakor Velika Britanija meseca marca upa« li, da se bo izvedel. Ta sporazum je po« treben za rekonstrukcijo Evrope. Hoovrov načrt stremi po tej rekonstrukciji. Ne more pa se zahtevati od narodov, da bi do-prinašali žrtve, dokler ne vidijo koristi, ki naj jih te žrtve prineso. Težko je od dr« žavsiipnic vedno zahtevati novih žrtev, do« kler se ne ve, ali ne bodo druge države tega uporabile za oboroževanje. Ta problem je treba rešiti v vseh nje» govih delih. V tem sm'slu je Italija dvakrat toliko pripravljena za izvedbo Hoovrove klici jative. Hindenburg Hoovrts Berlin, 5. julija. AA. Ob priliki obletnice ameriške neodvisnosti je predsednik Hindenburg poslal ameriškemu predsedniku Hoovru brzojavno čestitko z izrazom upanja, da bodo ostali odnošaji med Nemčijo in Zedinjenimi državami še nadalje prijateljski in da bo imela Hoovrova akcija ugoden vpliv na ves svet. Kako Je nastal Hoovrov predlog Washington, 5. julija, č. Listi objavljajo o nastanku Hoovrovega načrta naslednje informacije: Zamisel Hoovrovega predlo« ga se je porodila že pred več meseci na stanovanju zuinamgega ministra Stimsona. Na tej konferenci so se sestali Mellon, Gilbert Parker, Owen Young, Morrow, Castle, Mills, Eugem Mayer, guverner Fe« deral Reserve Board, in Harricon, ravna« telj Federal Reserve Board of New York. Na poziv predsednika Hoovra 60 vsi na* vzoči podali svoje mnenje o finančni krizi na svetu in o upih za bodočnost. V deba« ti, ki se je pri tej priliki razvila, 60 pro« učili položaj tako s političnega, kakor go« spodarskega in socialnega stališča. Slika, ki se je izcimila iz te debate, je bila na» ravnost porazna za gospodarski položaj na svetu. Zato se je predsednik Hoover odlo* čil, da brezpogojno podvzame korake, da prepreči predvsem gospodarsko katastrofo Evrope. Več mesecev so naito trajale teh« nične priprave za Hoovrov predlog. Ko je Anglija v načelu osvojila Hoovrovo z a® i« sel, se je Hoover odločil, Ua svorj načrt za vsako ceno izvede. Danes, na ameriSci na« rodni praznik, je bilo njegovo delo krona« no z uspehom, Predsednik vlade v Teslicu Posel pri raznih delavskih organizacijah in ustanovah — Posebno pozornost posveča predsednik vlade Sokolstvu Tesli č. 5. julija. AA. Včeraj okolij 10.30 ie prišel predsednik vlade general Živko-vič v mesto Teslič. Ko se ie razvedelo o njegovem prihodu, je šel predsedniku vlade naproti načelnik občine Dušan Vukovič, da ga pozdravi in da mu poroča o prilikah v Tesiiču. V spremstvu načelnika občine ie nato predsednik vlade obiskal pravoslavno in katoliško cerkev v Teslicu. V pravoslavni cerkvi se je razgovarjal s svečenikom Savo Iiičem in predsednikom cerkvene občine, ki sta predsedniku vlade poročala o stanju cerkve in njenih imovinskih razmerah. Nato ie predsednik vlade odšel v Sokol-ski dom. kjer si ie ogledal telovadnico in orodje ter se informiral o razvoju sokol-stva v Tesiiču in okoliških vaseh. Nato si ie ogledal tovarniško kazino. Delavski dom in Čitalnico. Predsednik delavske Čitalnice Ivan Rupnik je poročal predsedniku vlade o stanju Čitalnice in o organizaciji strokovnih društev. Predsednik vlade je poklonil delavski Čitalnici tisoč Din. Nato je šel v Delavsko zbornico, kjer se nahajajo tudi delavska stanovanja. Zanimal se ie zlasti za delavske razmere in za delovne pogoje ter za plače Poslušal je tudi pritožbe, ki so mu jih iznesli nekateri delavci. Nato se ie predsednik vlade vrnil v kopališče Teslič. Pooblastila Privilegirane d. d. za nakup pšenice in žita Nova naredba ministra za trgovino in industrijo — Kršitve bodo strogo kaznovane Beograd, o. julija. AA. Na podlagi zakona o pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo za sprejetje naknadnih uredb in predpisov o izvršitvi zakona o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke z dne 27. junija 1931 ter kontrolnih ukrepov za njega izvršitev je minister za trgovino in industrijo izdal tole naredbo. čl. 1. V srezih: Bečej Stari, Bečej Novi, Veliki Bečkerek, Velika Kikinda, žabalj, Jaša Tomič, Nova Kaniža, Senta, Titel, Alibunar, Apatin, Batin, Bačka Topola, Bela Crkva, Vršac, Kovačiea, Kovinj, Ku-la, Novi Sad, Odjaci, V. Z. Palanka, Pan- oevo, Sombor in Subotica je pooblaščena Privilegirana izvozna d. d., da direktno in preko zadrug vrši izključno pravico kupovanja vseh vrst pšenice za račun države. Čl. 2. Upravne oblasti v čl. 1 navedenih srezov morajo po s-vojih organih vršiti strogo kontrolo nad izvrševanjem te na-redbe, o vsaki prekršitvi pa morajo upravne oblasti obvestiti ministra za trgovino in industrijo, da se takoj izvrše sankcije. Čl. 3. Kdor se pregreši zoper to naredbo, se kaznuje s kaznimi, predvidenimi v čl. 6 omenjenega zakona. Nova kraljeva zadužbina Beograd, 5. julija, p. Nj. Vel. kralj je na najsvečanejši način položil danes temeljni kamen svoji novi zadužbini, ki jo gradi na topčiderskem brdu, Domu srednješolske omladine. Tu bodo dobivali dijaki brezplačno ali zelo ceneno stanovanje in hrano. Svečanosti je prisostvoval Nj. Vel. kralj, ki je prispel ob pol 12. v spremstvu maršala dvora Dimitrijeviča ter ministra za prosvetp Bože Maksimoviča in ministra dvora Boška Jeftica. Slovesnosti se je udeležilo zelo veliko beograjskega občinstva. Cerkvene svečanosti je opravil prota Popovič. Vsi navzoč ni so priredili ob tej priliki navdušene ovacije vladarju. Nov beograjski dnevnik Beograd, 5. julija p. Dane6 je izšla prva številka aovega popoldnevnika, ki se ime-nuae *p£*evnik<. List je zelo lepo urejen in staas l Din izvod. Posvečen je večji del gospodarskim vprašanjem. Izprememba zakona o avtorskem pravu Beograd, 5. julija. AA. Nj. Vel. kralj ie na oredloz prosvetnega ministra podpisal zakon o izpremembah in dopolnitvah o zaščiti avtorskih pravic z dne 26. decembra 1029, no katerem se na koncu § 70 doda nov odstavek, ki se glasi: Izjemno proti določbam §§ 36 in 41 uživajo dela Vuka St. Karadžiča oo avtorski pravici, ki ie z odkupom od naslednikov prešla na kraljevino Srbijo, z njo Da neposredno na kraljevino Jugoslavijo, zaščito po tem zakona časovno neomejeno. Razmnoževanje tistih del. ki so se začela pred tem zakonom, se ne sme dovršiti in tadi sc ne smejo že razmnožena dela dati v promet. Ta zakon stooi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih no-vinah.« Počastitev Wilsona na Poljskem Slovesno odkritje spomenika velikemu državniku v Poznanju - Pismo predsednika Hoovra poljski javnosti Varšava. 5. julija. AA. I>anes je bil v Poznanja na svečan način odkrit spomenik pokojnemu predsedniku WiIsonu. Svečanosti so se udeležili predsednik republike Moscicki. VVilsonova vdova, kardinal - ori-mas Hlond, ameriški veleposlanik VVilis. člani poljske vlade z Zaleskim na čelu. zastopniki raznih društev in velika množica ljudi. Ker ie brlo lepo vreme, se ie mogla slav-nost odkritja razviti v leno in veličastno manifestacijo. Prvi govor je imel predsednik občine Ratajski. ki ie na kratko orisal delovanie pokojnega predsednika Wilsona. Ko ie v svojem govoru omenil Paderew-skega. so vsi prisotni začeli burno ploskati. Nato je predsednik republike Moscicki odkril spomenik, kar so množice pozdravile z dolgotrajnim vzklikanjem. orkester Da je zasviral ameriško himno. Ameriški poslanik WUis ie nato prečital Dismo predsednika Hoovra. v katerem naglasa. da navzlic oddaljenosti, ki loči Poljsko od ameriških Zedinjenih držav, in navzlic različnosti jezikov posebne okolišči- ne podeliuiejo tej svečanosti poseben značaj. Nadalie Hoover pravi, da ie zadovoljen. ker ie svoiečasno mogel posetiti Poljsko in se seznaniti z delom državnika in inicijatoria te svečanosti. Srečen ie tudi. ker je poznal VVilsona. ki je igral važno vlogo v zgodovini Poljske. Wilson je imel v mislih hudo dobo poljske zgodovine, ko so Kosziuszko in drugi ooliski dobrovolici odšli čez Ocean in stopili v vrste VVashing-tonove armade. V svojem imenu in v imenu ameriške vlade izraža Hoover simpati-ie. ki jih Američani čutijo do Poljske. Ko je bilo prečitano to nismo, je izore-govoril zunani-l minister Zaleski. ki je prav tako v svojem govoru naglašal velike Wil-sonove zasluge in nato pozdravi! njegovo vdovo. Poudarjal je. da ie tudi sedaj predsednik ameriških Zedinjenih držav državnik. čegar ime ie zapisano v srcih vseh Poljakov, ki so Američanom hvaležni, da so jim izkazali pomoč v najhujših trenutkih po svetovni vojni. Nato ie predsednik republike Moscicki položil venec na spomenik, za njim na zastopniki društev in korooracii. Po končani svečanosti je bil defile čet Rezultat madžarskih volitev Vlada si je doslej priborila 177 mandatov, opozicija pa samo 33 — V prihodnjih treh dneh se bodo vrMle še ožje volitve za 17 mandatov Budimpešta, 5. julija, d. Ker je bil zaključen tridnevni skrutinij volitev v Budimpešti, je sedaj v glavnem znan končni izid parlamentarnih volitev. Definitivni izid bo znan šele po ožjih volitvah, kd so potrebne v 17 okrajih in ki so razpisane za danes ponedeljek in torek. Mandati so na podlagi dosedanjega izida razdeljeni med stranke takole: Enotna stranka (vlada) 149. vladi naklonjena krščansko socialna stranka 28, neodvisna stranka malih kmetovalcev 8, socialni demokrati 14, nestrankarji 18, Friedrichova stranka 2, krščanska opozicija 1, narodna liberalna stranka 5, narodna radikalna stranka 1, antasemiti 2, Vazsonvijeva stranka 2, dočim mora pasti pri oijih volitvah odločitev še za 17 mandatov. Vladni stranki, enotna stranka in krščansko socialna gospodarska stranka sta torej dobili skupno 177 mandatov. Pri ožj Ma!« narič je poskrbel vse, da je bil oiLod pri« srčen in popolnoma v redu. Vse hvale vreden je načrt Rdečega- križa, Ji co le: poslal v naše kraje na oddih orjzplačno 32 otrok naših zavednih \Vestfalcev. Sinoči so prepeljali, kakor smo že po« ročali, v ljubljansko bolnico hudo poštkodo« Ljubljana, 4. julija. Odgonska postaja, ki jo vodi čuvaj od-gnancev g. Jezovšek, je imela te dni izredno mnogo posla. Usoda odgnancev je po« kazala globoko socialno bedo. Sam čuvaj g. Jezovšek je včeraj odipremil v rojstni kraj pri Konjicah na Štajerskem rudarsko družino Vincenca Stmada, ki se je v nekem belgijskem rudniku ponesrečil in jc moral brez vseh materijalnih sredstev odpotovati v domovino. Je oče treh otrok. Naši konzulati so storili vse, kar je bilo mogoče v smislu mednarodne socialne zakonodaje. Nesrečni oče z ženo in otroci je prispel v Ljubljano na odgonsko postajo. Tu je zdravnik konstatiral, da ima najstarejša hčerka Dragica ošpice. Takoj je odredil, da so jo odpeljali v izolirani oddelek javne bolnice, dočim je ostalo družino g. Jezovšek spremil v rojsbni kraj. Stari mož rudar-trpin se mu ni mogel do« volj zahvaljevati, kako je občina zanj skrbela. Dočim je bil čuvaj g. Jezovšek odsoten, pa je njegova skrbna žena morala nocojšnjo noč mnogo prestati in sočustvovati Ne bomo se poglabljali v psihologijo umora, povedali bomo samo lo, da je bil umor izvršen v nevelikem, udobnem stanovanju z dvema sobama in kuhinjo. Pritličje. Toaletna sobica. Kopalnica. Deset kvadratnih sežnjev. Ljudi se je na dvorišču te hiše nabralo nič koliko. Vsakdo bi seveda rad vedel, komu bo hišna uprava zdaj to izpraznjeno stanovanje oddala. Morilca so bili že odpeljali in umorjeni so odnesli, kamor sta spadali, ko se ljudje še zmerom niso razšli. Pričel se je pravcati tepež. Nekdo je divje kričal, da to nikakor ne gre, oddajati stanovanje najbližjim sorodnikom. Rajši naj žrebajo, kdo ga dobi. Meni pa je. bratci moji, mahoma postalo tesno pri srcu. Kar za malo mi je bilo. Tu se je odigrala, lahko rečem, taka tragedija in drama, s krvjo in umorom, zraven pa uganjajo na njen račun tako nizkotne kupčije. »Oh,« si mislim. »Moji ble-dolični bratje!« Dolgo sem stal pri vratih in zoprno mi je bilo, vmešavati se v te sirove pogovore. To pa tem manj, ker sem pretekli teden dobil prav prijetno stanovanje. Smešno bi bilo, če bi ga spet menjal in se potegoval za drugega. Zadovoljen sem. Iz ruščine prevedel Boris Ziherl. Čitaitf ttustrnvano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« njem zasledovali drzna predvajanja Alek-siča in ga nagradili z burnim ploskanjem. Drzen skok iz ljubljanskega brzovlaka je tvegal neki Madžar, ko je doznal nedaleč oa pragerske postaje, da ni več v bu-dimpeštanskem, ampak v mariborskem brzovlaku. Preletel je iz jedilnega voza ves vlak in se ustavil v zadnjem vagonu, kjer je na nemalo presenečenje potnikov odprl vrata in se drzno zavihtel na zemljo. Za hip je zastala sapa vsem gledalcem, ko se je Madžar prekupicnil v zraku v pravem saltu mortalu. Trenutek za tem je mož vstal, si obrisal krvavo lice in jo ocvrl na vso moč proti Pragerskemu, kjer se je nahajal njegov vagon s prtljago. vanega 471ctnega železniškega delavca Franca Divjeca z Jcscnic. Divjcc si je v petek v duševni zmedenosti prcrczal vrat in je izgubil preccj krvi. Divječevo s>tanje je zelo kritično. Huda nesreča se je pripetila v soboto popoldne \ Zagorju. Tam je prišel pod konja in voz 41etoj Peter Govejšek, sinček kliu« čavničarja. Otrok je neprevidno tekel čez ccsto. V tem hipu je pa pridrvel neki voz« nik, ki ga je podrl na tla in mu je šel voz čez nogi.*V ljubljanski bolnici so ugotovili, da ima nesrečni otrok obe nogi zlomljeni, poleg tega pa .tudi notranje poškodbe. V soboto proti večeru je 26letni krovec Ivan Senc z Rudnika prekrival streho neke hiše v Medvedovi ulici v Šiški. Nenadno se je pod njegovo težo prelomila deska in padel je skozi streho na podstrešje, kjer je s hudimi notranjimi poškodbami skoro nezavesten obležal. Morali so ga prepeljati v bolnico. V Mostah je nekdo sinoči napadel in z nožem sunil v obraz 241etnega zidarskega pomočnika Franca Belaka. Belak je moral v bolnico, kjer so ga obvezali in je lahko v nedeljo bolnico žc zapustil. Danes ob 18.15 jc bila reševalna postaja pozvana na kolodvor, da prepelje nekega hudo ranjenega fanta v bolnico, katerega so bili z litijskim vlakom pripeljali v Ljubljano. Na reševalni avto so naložili in jadrno prepeljali v bolnico lSletnega po« sestnikovega sina Ivana Nograška, ki jc imel prerezan vrat in vef vbodov po vsem telesu. Dobil pa je med tepežem tudi tri sunke z nožem med rebra. Nograšek, ki je doma i r. Preske pri Litiji, sc je popoldne spri za« radi nekega dekleta, kateremu sta menda dvorila dva druga fanta. Njegovo stanje jc zelo kritično. Okrog poldneva je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Kre« garja, po domače Adamovca v Štepanji va* si. Na pomoč je bilo poklicano tudi gasilno društvo iz Ljubljane, ki se pa ni odzvalo, ker ni prejelo poziva od županstva same« ga. Gospodarsko poslopje j? zgorelo do taL Kako je ogonj nastal, ni znano. najprej z dvema, a pozneje še s tretjo ne-srečnico. Na odgonsko postajo so včeraj pripeljali najprej 21-letno brhko dekle Marijo, ki je doma iz neke vasi pri Krškem. Revica jc bila elegantno natpravlje« na, a akti naših u redov suhoparno beležijo njeno usodo. — Zblaznela je. Zamišljeno je sprva sedela. Ni se brigala za okolico, vedno je jokala. Kmalu potem je dobila za družico srbnjansko dekle Mileno iz okolice Zaječara. Milenka je 17-lefrno dekle, ki je okusila trpko usodo prevarjenega dekleta. Neki posestnikov sin, ki je služil v Zaječarju pri vojakih, se je seznanil * njeno sestro, ki jo je tudi poročil. Ona revica pa je medtem časom prišla v blagoslovljeni stan. Kruti starši so jo spodili od doma m so jo odpremili v naše kraje. Nesrečno dekle na domu dotičnega posestnika ni bilo bogve kaj prisrčno sprejeto in se je moralo več dni potikati okrog. Na zadnje je spala v nfekem kozolcu pri Dravljah, kjer jo je zalotila policija. Umevno, da je policija postopala po zakonu in odredila njen odgon v rojstno ob« čino pri Zaječarju. Spravili so jo na odgonsko postajo, kjer je nesrečno dekle vse obupano pričakovalo svojo trpko usodo. Gospa Lenka ji je stregla, kolikor je bilo mogoče, a danes dopoldne je zdravnik dr. Franta Mis odredil, da morajo dekle takoj z rešilnim avtom odpeljati v porodiš-nico. Dolgo časa ji je bila za tovarišico nesrečna Micka iz krške okolice. Pom i lo vala jo je, tolažila in ji želela vse najboljše, a ko se je spomnila na svojo težko usodo, je poblazenela, začela je klicati na pomoč in imenovati najrazličnejša imena mladih zapeljivcev. Bila je Micka od gnana iz radovljiškega sreza, kjer je bila baje izgnana kot nadležna tujka. Besnela je tako, da jo je morala gospa Lenka spraviti v posebno sobo, ki je določena samo za moške Tam je razbila vse mize in klopi. Odgonska po« staja jo je morala na to zvezati z gasil-sk im pasom in ji vkleniti roke. Dekle, katero je zdravnik dr. Mis spoznal za blazno, topo pričakuje, kam jo bodo odpremili. Gospa Lenka, skrbna mamica je danes opoldne sprejela v svoje okrilje še tretjo nesrečnico. Sirota brez staršev je blodila okoli po svetu in je nazadnje dobila začasno zavetje na mestnem magistratu. Dekle, staro 17 let, joka in si želi samo, da bi prišlo vsaj enkrat pod dobro streho. Prebrodilo je že težke valove življenja. Upamo, da se bo našel kak človekoljub in jo sprejel v zavetje. Naslov njen se lahko po-izve pri odr»onski postaji. Roman te mladenke je tudi težak in pisan, kakoir ga ne piše noben romanopisec. Boj proti nesnagi v Beogradu Zapre se nad 4©0 nehtgljenskih pekarn in ljudskih kuhinj Ljubljanska kronika Kresovanje in druge prireditve — številni nedeljski kopalci kljub dopoldanskemu dežju — Letovanje šolske dece — Nesreče, pretepi in požar Usoda odgoncev Bedna družina belgijskega rudarja — Tri nesrečne mladenke V 40 urah iz Skadra v Pragu Divje je brnel motor, lepa aleja je izgledala, kakor zelen plot. Dreves sploh ni bilo razločiti, tako je drvelo. Kmalu sva švignila skozi Vjldo.i in dalje je šlo po gladki cesti proti Kalsdorfu in Gradcu. Mislil sem, da se bova v Gradcu z izogibanjem po ulicah precej zamudila. Toda gra-ški prometni redarji so prav spretni in tako se nama ni bilo treba nikjer niti ustavili. Ko je ura v graškem grajskem stolpu pdbila 10.15, sva že bila na drugi strani mesta in zavila preko mostu na levo po krasni, široki, asfaltirani cesti, ki vodi ob Muri proti Brncku. Koliko važnost polagajo Avstrijci na dobre ceste, se vidi že po tem, da so to itak lepo in dobro urejeno cesto še bolj modernizirali- Posekali so vse ovinke, zgladili vzpone in celo cesto asfaltirali. V bližini Peggaua sva naletela na relo delavsko kolonijo. Povedali so nama, da delajo noč in dan in da bodo preuredili vso cesto, ki naj tvori glavno prometno zvezo med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Preložili so mnogo mostov, odkopali strmine in izravnali ovinke. — Kaj pa je zopet to? pravi g. Rosa in polagoma ustavi. Zdi se mi, da se nama je nekaj obesilo. Hitro je slekel plašč, nataknil haljo in že je ležal pod avtomobilom. — 2e imam! Kos žice se je obesil ua volansko spojko. Dajte mi klešče, bom kar odšknii.1! Stvar ie bila kmalu v redu in po parmi-nutnem odmoru, ki sem ga jaz izkoristil za to, da sem si malo pretegil otrple ude, sva že zopet drvela dalje. Zopet je začelo deževati, toda dež naju na krasni cesti ni prav nič motil. Šlo je kakor po maslu. Niti kamenčka ni videti nikjer. Avtomobilski promet ie zaraditega tudi mnogo večji kakor pa pri nas. Poleg neštevilnib osebnih avtomobilov- sva srečavala tudi ogromne tovorne velikane, ki so prevažali najrazličnejše blago. Uvedene so celo direktne proge Dunaj - Gradec. Prav tako je tudi avtobusni promet zelo živahen. Skozi Frohrilejten, Mixnitz in 'Kirchhof se cesta polagoma vzpenja, tudi so precejšnji ovinki, toda kljub temu se da voziti z največjo brzino. Cesta se vzpenja polagoma, vozniki m pešci se strogo drže cestnega reda, a signalne tablice so razmeščene tako gosto in od daleč vidno, da so nesreče skoro izključene. V Brucku zavoziva preko mosta in kreneva na desno v dolino Muriee proti Sem-meringu. Do Brucka sva vozila povprečno po 62 km na uro. — Če bo Slo tako dobro naprej, potem si lahko malo odpočijeva, morda v Glogg- nitzu pod Semmeringom- — Meni bi bilo čisto prav, s°m vzrado-ščen pristal, kajti kosti so mi bile že povsod na potu. Dasiravno ima Škodovka skrajno udobne sedeže, postane človek po 30urnj vožnji vendarle utrujen. Dolina Muriee je prav za prav dolina industrije. Tovarna pri tovarni, za njimi pa delavske kolonijp. Vse moderno urejeno, čisto, snažno. Povsod vlada najstrožji red. Naselbine so čiste. Cest? sijajne. Kapfenberg, Kindberg, Krjeglach, Miirz-zuschlag, sami večji kraji, a skoro /.a las •podobni drug drugemu. — Kdaj pa prideva vendar do Semmerin-ga? sem radoveden spraševal. Nikdar se še nisem vozil z avtomobilom po teh krajih in sem bil skrajno radoveden, kako bo naša mala škodovka premagala iega velikana, o katerem se toliko sliši in piše. — Ne bo več dolgo, pravi g. Rosa in vozi, kar se da. Tu pa tam se cesta, vseskozi asfaltirana, na večjih vzpetinah pa tlakovana z malimi granitnimi kockami, nekoliko ostreje vzpne v hrib, a v splošnem se polagoma dviga, tako da g. Rosa niti ni rabil prestave. Pod nami sopiha vlak z veliko gorsko lokomotivo in kmalu zopet izgine v predoru. Za Miirzzuschlagom sva morala preko proge. Kakor že večkrat poprej, je bila tudi tu zapornica zaprta. Vlak pa je stal r.a bližnji postaji in se ni ganil. Vsa nervozna sva stopicala nekaj časa okrog av- tomobila, a vlak ni hotel nikamor- Nenadoma je privozil z nasprotne strani brzo-viak, ki je drvel skozi postajo in mimo nas, nakar se je zapornica zopet odprla. — Ne bo več 15 minut, pa bova na Sem-meringu. — Ja, vraga, kie pa je potem ta Semme-ring? Saj ni bilo še nobenega hriba? 1 o pa vendar ni nič takega. Mislil sem, da bo mnogo hujši, kakor je bil Suttorman pas, a tu voziva, kakor po dirkališču. — Ja. vidite, tu je cesta, kakršne ni kmalu, mi pojasnuje g. Rosa in vozi, da lui je sapo jemalo. — Saj morava res biti že visoko, glpjte, na sleklu se vidi. da med dežjem sneži, pravim in zastrmim, ko sva že za prihodnjim ovinkom za vozila v pravzato snežno pokrajino. Čim bolj sva se dvigala, tem hujše je snežilo, dokler nisva naposled zašla v pravcati snežpi metež. Tesneje sem se ovil v kožuh, kajti postajalo je prav mrzlo. 1 — Ali vas nič ne zebe, sem spraševal g. Roso in tiščal orokavičene roke v žep, dočim je on vozil golih rok in se še sklanjal izza zaščitnega stekla, da bi bolje videl, ker postajal snežni metež vse hujši. — A, kaj mraz. Samo da prideva dalje, pravi. Nimam časa misliti na mraz. In p^ sploh, če delam ali vozim, mi ni nikoli mrzlo. Vi pa se držite kakor lipov bog, pa vas mora zebsti. Malo poskočite in zapojte, pa vam bo toplo! . . — Kaj bi človek pel, če tako sneži, po- vrh pa še želodec kruli, ?ptn si mislil, rekel pa nič. Sredi snežnega meteža zapazim na levi veliko garažo, še en zavoj in odpre se pogled na krasen, velikanski hotel. — Semmering! zakliče g. Rosa. Na vrhu sva! Tu je hotel sPanbannst- Tak je torej Semmering, sem si mislil. To pa res ni bogve kaka težava priti z av-tomobilom sem gori, pa toliko govorijo! Saj ni nič hujšega kakor so serpentine pri Šmarju - Sap, samo da je na Semmering še veliko lažie voziti, ker je cesta krasna, dočim je pri nas. no, saj sami veste! Na vrhu je bilo skoro ped snega in še vedno je snežilo. Nisva se nikier ustavljala. S Semmeringa proti Gloggnitzu so serpentine nekoliko hujše, a krasno izpeljane. V dolgih zavojih režejo pobočje, dokler ne pridemo popolnoma v ravnino. Bal sem se, da bo cesta poledenela, kar bi ne bilo baš varno. Toda le na vrhu je padal sneg, malo nižje je bila že prava ledena kaša, naposled pa je še te zmanjkalo. Cesta ja široka, zlasti v zavojih, tako da se lahko vozi z veliko brzino. G. Rosa je ugasnil motor, a kliub temu je šlo, da ie bilo \e-selje. Pod Semmeringom se na avstrijski strani pričenja krasna ravan z lepo obdelanim poljem. Tik pod Semmeringom, pred-no pridemo na ravan, vozimo mimo romantično ležečega gradiča Schottwien. Od tu dalje je cesta večinoma zopet ravna, česar seveda g. Rosa ni pustil neizkoriščenega ter je vozil zopet s polnim plinom. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" ? kadar hočejo prekoračiti cesto najade v pestrih kostumih. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Včeraj, v nedeljo, so odkrili v Mogunciji (Mainzu) spomenik pokojnemu nemškemu zunanjemu ministru Stresemannu. DOGODKI PO ŠIIOKEM SVETU Opustošeni Kaprun Strašna nevihta, ki je pred dnevi razsajala v gorski vasi Kaprun pri Zellu am See, je takole spremenila zunanjo podobo prej prijaznega kraja. - Novi in stari časi Nekdanji skromni borzni mešetar Rot-schiid. praded sedanjih milijarderjev, je postal bogat in slaven, ker se je ponoči peljal čez razburkani Rokavski preliv in kot prvi sporočil londonski borzi usoden Napoleonov poraz ob NVaterlooiu. To potovanje v ribiški jadrnici je utemeljilo srečo njegove hiše. Zdaj pa so zvedeli v New Yorku za ime novega francoskega predsednika po brezžičnem brzojavu takoj po volitvah. Vest je potrebovala za vso dolgo pot samo šitririeset sekund! Novi časi, drugačna zgodovina..• Stava za 600 obedov Francoski poslanec Franklin - Bouillon, Briandov politični nasprotnik. je bil prepričan. da bo Briand propadel pri volitvah za predsednika države. Skupina poslancev mu ni verjela in jim je Franklin ponudil stavo v znesku 600 obedov v znani pariški restavraciji. Stava je bila sprejela. No, in Briand res ni zmagal. Zdaj bo lahko Franklin - Bouillon zasfonj obedoval lelo dni ali tudi dve leti. Nevarne kopalnice Letošnje poročilo Zveze angleških zavarovalnic v Londonu označuje kopalnico kot najnevarnejše stanovanjske prostore. Nesreče v kopalnicah zahtevajo letno po več milijonov odškodnine. Med smrtnimi primeri so na prvem mestu oni, ki jih povzroči kopanje po kosilu. Ljudje s preobremenjenim želodcem v topli vodi lahko izgubijo zavest ali samo zaspijo in vtonejo. Pokvarjene ali nemarno zaprte, oziroma prižgane plinske peči za ogrevanje vode tudi zahtevajo mnogo življenj. Bolj redki so smrtni primeri pri dotiku z mokro roko električnega voda, stikala ali žarnice. Naposled si polomi letno po več sto liftdi roke in noge pri padcu na polzkih tleh v kopalnici. Mqž? ki je videl krokodilove solze V Keniji v Afriki se je ponesrečil znani letalec in lovec Finch - Harrovv, ki je zaslovel v svetovni vojni in prejel najvišja odlikovanja. Po vojni se je naselil v Južni Afriki, kjer je hodil na lov in fotografiral. V teku zadnjih let ie ustvaril edinstveno zbirko iz življenja afriških zveri v naravi in so strokovni znanstveni listi visoko cenili njegove prispevke. Finch je užival na Angleškem priimek moža, ki ie videl krokodilove solze. Nekoč je fotografiral skupino krokodilov, ki so se solnčili na sipini. Bil je brez orožja. Neki krokodil, ki ga Finch ni opazil, <_ra ie zagrabil od zadaj in odvlekel v vodo. Samo izredna duševna prisotnost je Fincha tešila žalostne smrti. S prstom je namreč krokodilu iztaknil oko. Zver je zatulila od bolečin, izpustila plen in pobegnila v reko. Za brezplačno gledališče Znani češki dramaturg František Lan-ger, avtor »Periferije' in »Velbloda skozi uho šivanke>, zagovarja v praškem tisku zanimiv načrt. Državno gledališče prejema letno. 16 milijonov Kč podpore od vlade. Langer trdi. rla bi zadostovalo 23 odstotkov tega zneska za praško mestno gledališče, Ha bi lahko prirejalo same brezplačne predstave. Postalo bi potem javna vzgojna ustanova kakor šole.. Velikansko število brezplačnih obiskovalcev bi popolnoma izpremenilo značaj dospdanjega gledališkega delovanja. Revnejši sloji si ne morejo redno privoščiti dragih vstopnic, zato gredo v kinematografe ali gostilne. Zaradi tega imajo tudi najboljše igre kvečjemu po 50 do 100.000 gledalcev in ostanejo nepoznane izobrazbe največ potrebni javnosti- A brezplačno gledališče bi lahko ponavljalo po več mesecev eno in isto predstavo, ne da bi ostalo prazno. Pod temi razmerami bi izhajalo s 5 -do 7 uprizoritvami letno. Polieemanov »Stoji Velik kullurni pomen brezplačnega gledali šča po Langerjevem mnenju ne bi zaostal za vplivom brezplačne ljudske šole. Poslopje iz starodavne opeke Ameriški raziskovalci, ki po nalogu pen-silvanske univerze razkopavajo razvaline v Tel Biliju v Mezopotamiji, so zgradili kolodvorsko poslopje za ozkotirno železni.-ko progo. Slednja pomeni edino vez med Američani in ostalim svetom. V puščavi ne bi bilo lahko postaviti zidano hišo. če ne bi slučajno našli znanstveniki skladišče do sedaj neporabljene opeke iz dobe kralia Asurnazirpala, ki ie vladal okrog 1. 1500 pred Kristom. Opeka se je izvrstno ohranila pod peskom in je prav tako trpežna kakor novo blago. Huda bolezen Dunajski lisi prinašajo odlomke iz dnevnika pred kratkim umrlega znanega zdravnika prof. Jacobija. Neki bolnik mu je tožil. da ne more spati. Razumem.: je rekel zdravnik, >če greste spat. ne morete zatisnili oči. se premetavate v postelji in to traja včasih do svita .. »Ne, gospod doktor.je odgovoril bolnik, •ob desetih ali najpozneje enajstih vedno trdno zaspim.-c jNo. potem pa se najbrž nenadno zbudite sredi noči, kakor da bi vas kdo sunil v bok, in potem zopet ne morete zaspali. To je znan pojav... r /Ne, gospod doktor, če zaspi m. se nikoli ne zbudim do svita.< ;Potem se najbrž prezgodaj zbudite? Radi bi še spali, a ne morete zaspati. To je tudi neprijetno- »Zopet ne. gospod doktor, zbudim se šele ob devetih, ko začr.e drdrati budiljka, in nikoli poprej ne vstanem. »Potem se vi iz mene norčujete,« se je razjezil zdravnik. -•Ne. gospod doktor, Bog obvaruj,c se ie preslrašil bolnik, jaz bi le rad zaspal včasih tudi podnevi, recimo po obedu, pa se mi to nikoli ne posreči.. .c Nemški kancelar Briining se je izjavil za prijazen razgovor s francoskimi politiki. Njegovo ponudbo smatrajo za stvaren začetek boljših odnošajev med Nemčijo in Francijo. Starši morajo biti otrokom prijatelji V New Yorku je lani pobegnilo z doma 3500 dečkov in 2450 deklic V New Yorku je lani izginilo 25.000 oseb, med njimi 3500 dečkov in 2450 deklic. Tako je pred kratkim objavil oddelke za po-grešance pri newyorškem policijskem ravnateljstvu. John H. Ayres, ki je objavil to poročilo, pripominja, da teh številk ni treba jemati preveč tragično. Mladostnike, zlasti dečke, vleče po njegovem naziranju v življenje želja po pustolovščinah, kjer menijo, da se bodo otresli vsakdanjih topih doživljajev, še nikoli nisem slišal, pravi Ayres, da bi slabo končal deček, ki je pobegnil od staršev. Nasprotno. Ti fantiči so navadno najbolj bistre glavice, dober rod, ki se v življenju nikoli ne izpridi, marveč povsod prerine naprej. Pri deklicah se je seveda to mnogo usodnejše. Če jih zasačijo na pobegu izkoriščevalci. je njih življenska sreča mahoma uničena. Za mlado dekle je vedno nevarno, če ostavi dom, ki pomeni zanjo velikansko podporo. Toda v 99 do 100 primerih so takšnega pobega krive domače razmere. Na koncu svojega poročila objavlja Ay-res poziv staršem, naj ravnajo v primerih pobega z otroki zelo oprezno. Kaznovanje in psovanje običajno ne zaleže nič, treba je napeti druge strune, da se ubežniku dokaže, da ni v pravici. Mladine, ki zagreši napako, ne smemo soditi z učenega stola moralistov. Potruditi se moramo razumeti njih početje. Kdor ravna drugače, greši. Saj se vedno iznova pokaže, da nastopijo spori !e tam. kjer se otroci in starši ne razumejo. Sinovi in hčere ne vidijo v očetu in materi prijatelja, ker nikoli ne razpravlja z njimi o stvareh, ki so jim blizu, čim pa prestane med otroki in starši nezaupanje in se starši začenjajo zanimati za stvari, ki so blizu otrokom, preneha razmerje med podrejeno in nadrejeno osebo. In kjer preneha to razmerje, ni tudi več pobegov z doma, pravi John H. Ayres. Otvoritev egiptskega parlamenta -Nova egiptska zbornica, izvoljena v velikih nemirih, je naposled le prešla k delu. čeprav se vrste opozicije čedalje bolj gostijo, tako da računajo poznavalci razmer z izpremembami v vladi, če ne celo z razpustom parlamenta. Na sliki vidimo kralja Fuada, ki drži v rokah otvoritveni govor. Na njegovi desni premier Sidky paša. Mala pomota Ime državnika Aristida Brianda dnevno srečujemo v mednarodnem tisku. Aristid Bruand. ki ie pred kratkim umrl. pa ie bil v svojem času poznan samo na pariškem .Montniartru. kjer so popevali oderski umet-_ niki njegove nekoč jako priljubljene kitice. Razey sličnosti imena odnesno priimka nimata seveda oba moža ničesar skupnega. Kf> so pred kratkim odkrili spomenik pesniku Aristidu Bruandu v njegovem rojstnem kraju Courtenavu. se zunanji minister Aristid ni zmenil za slavnost. A pariški dopisnik nekega velikega aten- skega lista ie zamenjal obe imen: in na veliko veselje svojih francoskih tovarišev p->-s!al na Grško naslednjo brzojavko: »Malo-kateri izmed sedanjih državnikov doživi odkritje spomenika, k' mu ga postavi hvaležna domovina že pred smrtjo. Po prezi-de,itu Masarvku in maršalu Jo-ffreu je bil deležen te izredne časti tudi drugi veliki Francoz« itd. Dopisnik ie samo še očital Parizu, da ga je prehitelo skromno mestece na deželi z odkritjem spomenika, ki bi vsekakor moral najprej krasiti kateresa-koli izmed najlepših trgov francoske metropole. Spomenik dr. Stresemannu v MoguncijI Primorje Ima že dve točki več Po koristnejši igri Je včeraj moštvo Primorja odločilo prvo tekmo z Ilirijo na njenem Igrišču sigurno v svojo korist in se obenem povzpelo na Četrto mesto tabele v zagrebški ligi — Bogat prvenstveni program po državi. — Atleti in plavači Primorja so bili na dvomatchih — Kolesarsko prvenstvo dravske banovine je odločeno Ljubljana, 5. julija. Današnja nedelja je prinesla devet prvenstvenih tekem po ligah in je precej spremenila slike v tabelah. V zagrebški ligi, ki nam je najbližja, sta smragala Hajduk in Primorje. Hajduk je ostal za enkrat še na tretjem mestu, dočim se je Primorje zaradi efektne zmage nad Ilirijo in obenem zaradi Haškovega poraza povzpelo na četrto mesto v tabeli, ki kaže sedaj naslednjo sliko: Gradjanski 6 5 0 1 9:4 10 Concordija 6 4 1 1 12:9 9 Hajduk 5 3 0 2 23:6 6 Primorje 5 2 0 3 11:13 4 Hašk 6 1 1 4 13:12 3 Ilirija 6 1 0 5 8:32 2 V nastopnem prinašamo podrobnejše poročilo o prvenstvenem »derbyu« za točke po ligah: Primorje: Ilirija 4:1 (2:0) Fo lepi vrsti tekem za ligino prvenstvo, ki sta jih naši moštvi absolvirali pač manj zadovoljivo, smo včeraj končno učakali prvo srečanje obeh domačih rivalov v tem napetem in zanimivem tekmovanju. Zanimanje za naš takozvani tradicionelni »der-hy« v naši nogometni srenji je bilo tudi tokrat zelo živo, vrhu tega je šlo muhasto vreme prirediteljem z izredno naklonjenostjo na roko, pa se je nabralo na igrišču do 3500 ljudi. Jmpozantno število! Po nepričakovanem, zato tem lepšem uspehu Ilirije v borbi z državnim prvakom <'nnoorrtijo so šanse belo-zelenih zelo porasle, zato je bilo zanimanje za. včerajšnje srečanje tem bolj napeto. Izražalo se je v raznih komentarjih, ugibanjih in kombinacijah že ves teden prod dogodkom, tako da ni bila »razprodana hiša« nikako presenečenje. še tik pred tekmo so se dajale obema moštvoma precej enake šanse, šele ko se. je zvedelo, da je Ilirija primorana nastopiti brez običajnega vratarja in da tudi Pogačnik ne bo mogel sodelovati v halfih, se je začelo tipati na zmago črno-belih. Po uvodni bazenski tekmi Ilirija : Atena sta. se končno pojavili moštvi: Primorje: Jančigaj—.S vet i c, Jug II— Zemljak, Slamič, Pišek I—Jug I, Slapar, Erman, Jež, Uršič. Ilirija: Fressinger—Strchovec, Berglez —Unterreiter, Dekleva, Oman—ice, Lah, Košak, Doberiet, Pfeifer. Moštvi sta se uveljavili, kar je razvidno že iz rezultata, ki v glavnem ne dela krivice potoku igre, dokaj različno in z neenakim uspehom. Primorjani so imeli najmočnejše orožje v odlično razpoloženi srednji vrsti, ki je skupaj z izvrstnim .Tančigajem v vratih odločila bitko. Moštvo sicer ni napravilo vtisa homogene celote — par mest je bilo celo izrazito šibko zasedenih — pač pa je ugodno iznenadilo z živo, svežo in preudarno igro. Odlikovalo se je v splošnem s pogumnim startom, dobro tehniko, pri-!:čno dobro igro z glavo in še nekam zadovoljivim podajanjem. Lepa povezanost med poedinimi deli moštva, zlasti pa razumna kolaboracija med halti in napadom je ustvarila pred nasprotnim golom nebroj zrelih položajev, ki hi bili obrodili, če bi bil napad količkaj bolj pri strelu, s še obilnejšimi plodovi. Neglede na povedano je treba poudariti, «ia so se poedini deli, kakor tudi poedinci med seboj, kar se tiče forme an kondicije, močno razlikovali. Zelo dober, naravnost odličen je bil Jančigaj, ki se čedalje bolj razvija v steber moštva. Dve tri zadevo je rešil v stilu res prvorazrednega vratarja in s tem mnogo prispeval k uspehu svojega moštva. Od branilcev je bil Svetie vsekakor boljši in je imel v razpoloženem Zemljaku prav dobro podporo. Sploh je bila vsa desna stran močnejša od leve plati in so se po tej strani izpeljale najnevarnejše ofenzivne poteze, dočim je bilo možno priti primorjanski obrambi do živega škoro izključno na levi strani. Vkljub temu sta tudi Jug II in Pišek zadovoljila, zlasti poslednji. Sicer pa je imel Slamič svoj dan. Na terenu je dominiral suvereno in je bil, kar ni njegov običaj, skoro tako uspešen v ofenzivnem delu kot v defenzivnem. Defenzivna stran njegove naloge je bila tem važnejša, ker je imel v dvojici Košak_Lah izredno močna nasprotnika. Napad je bil .razpolovljen v dve polovici, ki ju Erman ni znal, z izjemo par momentov, povezati. Desna je bila močnejša, in šele po rošadi Jež—Uršič je postala tudi leva opasnejša. Erman je bil v polju močno pod kritiko, toda trikrat je izkoristil situacije,' ki so mu jih ustvarili drugi in s tem vsaj opravičil svoje sodelovanje v tem kvintetu. Jug in Slapar sta se na momente dobro razumela, slednji je bil gotovo tehnično najboljši mož na polju, toda marsikateri-krat bi bil s pridom lahko opustil svoje tehnično igračkanje. Jež je bil v napadu najmanj opasen protivnik, zato pa je Ur-šiču prišla njegova prodornost zelo prav. Drugi gol so orno-beli knjižili po njegovem odločnem posredovanju. Ilirijansko moštvo je bolehalo na dveh najvažnejših mestih. Pressinger sigurno ni Maliču enakovreden igrač. Imel je srečo, da ni nasprotni napad prepogosto streljal na njegovo svetišče, sicer bi bil s svojo neodločnostjo in nervoznostjo lahko še marsikaj pokvaril. Drugi bolnik je bil Dekleva v centerhalfu, ki je bil pač senca proti Slamiču, enako v defenzivi kakor v ofenzivi. Zlasti mnogo je grešil z naravnost obupnim podajanjem. Najboljši del moštva sta bila hranilca, ki sta pač dopuščala izgraditev opasnih situacij — s sodelovanjem« halfov seveda — sicer pa le redko pustila nasprotnika do strela. Ob količkaj uspešnejši podpori halfov bi bila eventuelno utegnila zabrisati podpovprečno« t moža v vratih. Od stranskih halfov je bil Oman daleko bolj priden kot uspe- šen, situacijo za prvi gol je Ermanu on sam pomagal ustvariti. Unterreiter je bil defenzivno dober, ko pa se je polastil žoge, jo je skoro vedno podajal — nasprotniku. Ob takih okolnostih ni čuda, če se ni mogel močnejše uveljaviti napad, ki je bil sicer pogumno na delu in mestoma zelo opasen. Disharmoniral je v celem kvintetu edino Doberiet. Od središča na desno so bili zelo razpoloženi, prav dobro se je uvedel Lah na spojki, res da samo en polčas. Zaradi dobrega sodelovanja s spojko se je Ice lepo uveljavljal in je dal Pišku precej posla. Izpeljal je lepo število pametnih potez in jih zaključil z uporabljivimi centri. Pfeifer je »visel« v zraku in je prihajal do veljave le individualno. Napad, zlasti Košak, je napravil dober vtis z odločnim streljanjem na gol, dasi iz precejšnjih distanc. Košak je ponovno servi-rat par svojih bomb, zbog katerih slovi kot najnevarnejši napadalec v Ljubljani, toda ovire so bile premočne in nobena ni našia prave poti. Igra je potekala v prvem polčasu pod vplivom močne solnčne pripeke manj živo, kot bi bilo glede na značaj borbe pričakovati. Bila je ves čas fair, za kar gre velika zasluga energičnemu sodniku, ki je vsako protipravilno prizadevanje v kali zadušil. Tudi ko jc padel prvi gol ni tempo prekoračil okvirja. Uirijani so sicer za par minut pritisnili in se je opažala lahka premoč belo-zelenih, ki se je ka.j kmalu umaknila premoči črno-belih. Potem je igra postala mestoma mlačna in se pretvorila v odprto borbo, v kateri sta bili obe obrambi močno zaposleni. Po drugem golu Iliri-jani vidno popuste, črno-heli izražajo premoč z dobro igro v polju, dočim pred golom niso nevarni. V drugem polčasu ima začetek Ilirija, nakar pritisnejo Primorjani Ln igra se zopet odprto, šele ko Doberiet pretvori lepo streljan korner, se igra razmahne, postane živa, forsirana. Razumljivo: izenačenje mi-če, z druge strani se Primorjani branijo, hoteč držati rezultat ali ga, po možnosti, še zboljšati. To razdobje do 3:1 za Pr. je dramatični vrhunec igre, v kateri se vsak poedinec trudi, da s svojo skrajno močjo poseže vmes za uspeh svojih barv. Potem pa v dveh minutah kar dva zgoditka za Pr. in lepe ogročene borbe je konec. Kar sledi, so samo še skrajni napori izmučenih dveh enajstoric, ki sta pač že dali, kar sta ■mogli dati. Potek dogodkov. Začetek točno ob 17.45. Pr. .ima početni udarec, igra proti soLncu. V prvih minutah je II. v fronti in Jančigaj je takoj zaposlen. Igra se nervozno. V 7. min. doda Slamič Slaparju, ta Ermanu, ki pošlje pred-ložek na napačen naslov. Toda Oman popravi in Erman pošlje mimo Pressingerja 1:0 za Pr. Protinapad U. konča v kornerju. IL je v polju premočna do 12. min. Potem za prav tako razdobje Pr. Par nevarnih situacij pred golom IL, nato čisti Jančigaj. Menjajoči se napadi, slednjič v 29. miu. korner za II. V 35. min. si II. pribori tretji korner, ki ostane kot oba prejšnja neizrabljen. V protinapadu strelja Erman ostro, vendar Pressinger odbije, Uršič je na mestu in 2:0 za Pr. II. se revanžira s ponovnim kornerjem, potem v 44. min. prvi korner za Tr., ki je tudi neizrabljen. Napad Pr., pa II. — polčas. V reprizi ofenziva II. Lah ustvarja lepe situacije, ki ostanejo neizkoriščene. Dolgo odprta borba. Pr. in II. dobita po en korner, II. v 20. min., ki ga Doberiet krasno pretvori z glavo 2:1 za Pr. Igra se razgiblje, publika podžiga. Vse do 36. min., ko zabije Eriuan po res lopi kombinaciji Erman-Uršič-Ermau tretji gol 3:1 za Pr. že v nasednji min. preigra Jug I Erma-na, ki z njemu lastno prisotnostjo duha podaljša iz težavne pozicije v 4:1 za Pr. Najlepši gol dneva! Poslej popustita obe moštvi, izčrpanost terja svoje. Korner-ji vsega 7:3 za II. Sodnik g. Jokšič je vodil — ne sodil! — tekmo odličDo. Avtoritativno ln energično je posegel vmes, ko je bilo treba in povsem na mestu. Malo pedanten je res bil, pa ne na škodo igre, nekaj prigovorv jo bilo, ker ni hotel dajati 11-metrovk. Toda na obe plati enako! Bil je povsem na mestu. Kot predigra se je vršila prijateljska ha-zenska tekma med družinama Atene in Ilirije, ki se je končala neodločeno s 3:3 (3:3). Igra je sicer izpolnila prosti čas do pri-Četka nogometne tekme, športno .pa ni pomenila mnogo. Naša hazena ne more z mrtve točke on se ji — kakor vsi anaki kažejo — zaenkrat ne obeta posebno slavna bodočnost. Po igri, ki smo jo gledali danes, gotovo ne! Tekmo je v stilu igre sodil g. Schneller. Ostale tekme po ligah Zagreb: Hajduk (Split) : Hašk 2 :1 (1 :0). 4.500 ljudi. Sodnik Kap iz Sarajeva. Hašk je zabil prod odmorom lastni god in je irne! tudi siccr veliko smolo, dasi je imel igro večinoma v svojih rokah. Tudi po od» mo.-u se slika ni izpremen;'a v škodo Ha« ška. V 11. min. je prisodil sodi? k zaradi fouia na Hitrecu enajstmetrovko, ki jo je neubranljivo zabil £ljrvak in izenači! rc« zultat. 1 : 1. 4 min. pred koncem je padel po Bonacičcvcm strelu iz offside pozicije zmagoviti gol za Hajduik. Publika je burno protestirala proti sodniku, liašk je s tem porazom definitivno izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za državno prvenstvo. Čuje 6C, da bo Hašk proti tej tekmi protestiral. Beograd: BSK : Slavija (Sarajevo) 6 : 0 (4 : 0). Sarajevčani so .na vsej črti razoča« rali in so visoki poraz po i »borni igri BSK tudi zaslužili. Osijek: Mačva (Šabac) : Gradjanski 2 : 0 (1 : 0). Mačva je s tem pokazala svo* jo izborno formo tudi na drugih tleh. S tem rezultatom beleži sedmo zaporedno zmago. Subotica: Sftnd : Obilič (Vel. Bečkerek) 5 : 0 (3 : 0). Sarajevo: Sašk : Sok0 (Beograd) 2 : 0 (2:0). Novi Sad: Vojvodina : Slavija (Osijek) 3 : 1 (0 : 1). Skoplje: Jugoslavija (Beograd) : Jug 3:1 (1:0). Pančevo: PSK : Bačka (Subotica) 3:1. * Bukarešta: Madžarska : Rumunija 4:2. Dva lepa uspeha ISSK Maribora V soboto in nedeljo je moštvo ISSK Maribora izvojevalo dve lepi zmagi in zopet pokazalo svojo nekdanjo odlično formo — Z zmago nad celjskimi Atletiki se je kvalificiralo za finalista v tekmi za prvaka LNP, ki bo igral kvalifikacijsko tekmo za udeležbo v ligah Maribor, 5. julija. V soboto je prvič gostovalo v Mariboru odlično moštvo SK Gradjanskega iz Zagreba ter je odigralo proti okrožnemu prvaku ISSK Maribor prijateljsko tekmo. ISSK MariboriGradjanski (Zagreb) 3:1 (3:1) Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Gradjanski: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Mekič, Pikič, Vidrih, Stankovič, Djukovič, Krameršič, Staroveški, Kokotovič. ISSK Maribor: Koren II, Koren I, Ber-toncelj Stanko, Jež, Konič, Domicelj, Miro. Pepček, Vodeb, (Hreščak), Terglec, Tonček. Kljub temu, da so gostje za svoje znanje doživeli hud poraz, so vendar napravili vtis prvovrstne enajstorice. Nastop Gradjanskega proti ISSK Mariboru pa je najzgovornejši dokaz, da je tudi ISSK Maribor zmožen častno zastopati slovenski šport. Mariborčani so zmago popolnoma zaslužili in so napravili slovenskemu nogometu neprecenljivo uslugo. Domačini so se žilavo borili in so zapustili najugodnejše vtise. Sicer so posamezniki še dokaj močne individualnosti, kot celota pa očitujejo gotove hibe, ki jih bo treba še ugladiti. V startu so pa nasprotniki močno zaostajali, prav tako v tehniki. Taktično so sicer prevladovali, glavna njihova odlika pa je bila žilava, vztrajna borbenost in iz neomahljive volje do zmage izvirajoč elan. Najmočnejša formacija je bila ožja obramba, neprekosljiva v razdiranju; le taktično je parkrat grešila. Branilca sta vsak na svoj način — Koren I. impulzivno, Bertoncelj flčgmatično — videla svojo poglavitno nalogo v tem, da ne pustita nasprotnika do strela. In res sta uspela. Koren II. v golu se je obnesel zelo dobro, tako da gre precejšnji del zasluge za zmago na račun njegove sigurnosti. V halfih sta zadovoljila Domicelj in Konič; Jež je imel slab dan. V razdiranju še dokaj dober, ofenzivno skoraj nič ni koristil. V celoti so krilci premalo podpirali napad in omejujoč se v glavnem na obrambo prispevali do tega, da je bila igra ISSK Maribor precej nepovezana. V napadu je bila desna stran zelo prodorna in nevarna. Leva stran ni prišla do veljave. Nosilca skoro vseh napadov sta bila izvrstno razpoložena Pepček in Miro. Prav dobro se je to pot uveljavil tudi Terglec. Moštvo Gradjanskega je opravičilo svoj sloves. Je izglajena enajstorica s krepkimi individualnostmi. Diktirali so tempo in slog igre, tisto tipično igro kratkih pasov po tleh, s katero so v polju briljirali. Uspešna ta igra sicer ni bila. Jedro svoje moči so Zagrebčani manifestirali v lepem delu notranjega tria v polju, povezanim z lepim sodelovanjem s krilci. Krilci skupaj z ožjo obrambo so zakrivili poraz moštva s tem, da so se dali presenetili po nasprotni taktiki, ki jim je nametala nepričakovano število žog v mrežo. Igra je bila jako fair, vendar brez polaganja važnosti na lepoto. Prvih deset minut so bili domačini nervozni, potem so se znašli. Gradjanski ostro napada in Koren n. je imel priliko, da se izkaže. Domača obramba ima polne roke posla. Igra se odpre. Par napadov domačih. V .8. minuti korner proti Gradjanskemu. Stane lepo strelja in Terglec pošlje žogo z glavo v mrežo. 1:0 za Maribor. V 15. minuti dobi kokotovič krasno žogo, predriblja domačo obrambo in izenači z razantnim strelom. 1:1. Domači se postavljajo ponovno v »zid«, potem napad Maribora. Pepček sigurno šanco zastrelja. Mihelčič ima posla. Par prostih strelov iz 16 m brani Mihelčič. V 33. minuti korner proti Gradjanskemu. Miro lepo strelja in Pepček doseže z razantnim strelom vodstvo 2:1. V 40. minuti prost! strel proti Gradjanskemu. V golu brani Bivec z roko, sodnik diktira 11 m. Pepček plasira žogo v mrežo. 3:1 za Maribor, še par obojestranskih nevarnih napadov, potem polčas. V reprizi prevzame Gradjanski iniciativo. Koren parkrat uspešne intervenira. Maribor pridobiva na terenu in pritiska. Igra je docela odprta. Maribor ima nekoliko več od igre. Par krasnih napadov Maribora sigurno čisti Mihelčič, ki ima polne roke posla. V 20. minuti Maribor po- polnoma prevladuje ln 90 goste potisnili povSem v obrambo. Zadnjih deset minut Maribor malo popusti. Gradjanski pride pogosteje v nasprotno polovico, toda vse napade ustavi obramba. Kornerjl vsega 8:2 za. Maribor, ki.vsaj kolikortollko izražajo premoč Maribora, i Sodil je jako dobro in objektivno g. dr. Plaiiinšek. ISSK Maribor: Atletiki (Celje) ^ 8:1 (2:0) Včerajšnji senzaciji je sledila zmaga Ma» riborčanov, ki še bolj dokazuje, da re.zul« tata proti Gradjanskemu ni pripisovati le naključju ali 6reči moštva beIo«črnih, ki je v izredni formi in mu današnji nasprotnik v nobenem pogledu nI bil dorastel. Gostje so se morali omejiti zgolj na obrambo, ven« dar pa uničujoči premoči Mariborove enajstorice niso bili kos. Nezaslužen čast« ni gol Celjanov gre na račun nesporazuma med branilci. Izvzemši požrtvovalnosti in vzdržnosti niso gostje pokazali ničesar. ISSK Maribor, ki se mu je 6icer poznala utrujenost od včerajšnje tekme proti Gradjanskemu, je zadovoljil v vsakem po« gledu. Nekoliko več brzine v napadu in več odločnosti pred golom, pa bo želo moštvo mnogo uspelim'. Pri doseženih go« lih so udeleženi Pepček s 4, Tonček s 3, in Terglec z 1 golom. Upravičena zahteva mariborskih klubov, da se jim da možnost sodelovanja tudi pri liginih tekmovanjih za prvenstvo države je z obema zmagama belo«črnih dovolj ute« meljena in je pričakovati, da se bo jakost mariborskih klubov pri rcorgandzaciji pr« venstvenega tekmovanja v LNP primerno upoštevala. Sodnik g. Cimperman popušča. Vse kaže, da kot brezkonkurenčni sodnik iz Ljubljane, kj je delegiran k vsem zuna« njim tekmam, ne jemlje stvari preresno. V predigri je rezerva ISSK Maribora prepričevalno odpravila rezervo Atlctikov. Sodil je g. Vesnaver. Lahka atletika Dvomatch Primorje - Concordija (Zagreb) Ljubljana, 5. julija. Včeraj in dane6 je imela lah/koatletska sekcija ASK Primorja za goste 14 a-tletov inočno juniorsko ekipo zagrebške Concor« dije. Miting žal ni vzbudil širšega interesa, dasi je bila borba v posameznih disciplinah prav zanimiva in celo napeta. Prireditev je danes nekoliko motil dež, vendar so se mogle vse točke izvršiti brez večjega za« stoja. Tekmovalo se je v dveh kategorijah, in sicer med juniorji letnika 1913. in 1914. (kategorija B) in letniki 1915 in 1916 (ka« tegorija C). Podrobni rezultati so bili n,aslcdnii: Kat. B. 100 m: 1. Dumbovič (C) 12.4, 2. Kosec (P) 12.5. 3. Šulc (C). Kat. C. 1. Braun (C) 11.9, 2. Kovačič (P) 11.9 (za prea). 3. Bičanič (C). 1.000 m: Kat. C. Šulc (C) 3.09, 2. Muha (C), 3. Umek (P). 1.500 m: Ogrin (P) 4.44.6, 2. Škrabar (P) 4.48.2, 3. Gumhaiter (C). Met krogle: Kat. B. 1. Oražcm (P) 10.82, 2. Muha (C) 10.45, 3. Kosec (P) 8.91. Kat. C.: 1. Marok (P) 13.10, 2. Bičanič (C) 12.88, 3. črnetič (P) 12.84. Met diska: Kat. B. 1. Cerar (P) 27.67. 2. Oražcm (P) 27.32. 3. Zaje (P) 25.37. Kat. C: 1. Marek (P) 37.21, 2. Crnetič (P) 36.75, 3. Bičanič (C) 35.20. Met kopja: Kat. C. 1. Miloš (C) 40.54, 2. Marek (P) 39.88, 3. črnetič (P) 35.08. Skok v daljavo: Kat. B. 1. Kosec (P) 5.35, 2. Dumbovič (C) 5.18, 3. Marčič (C) 4.73. Kat, C. 1. Braun (C) 5.82, 2. černetič (P) 5.81, 3. Miloš (C) 57.05. Skok v višino: Kat. B. 1. Oražem (P) 150, 2. Marčič (C) 150, 3. Kosec (P) 1*40. Kat. C. 1. Miloš (C) 165, 2. Marčič (C) 160, 3. Žorga (C) 155. Troskok: Kat. C,: 1. Miloš (C) 12.245, 2. Rajič (P) 12.035, 3. Černetič (P) 11.555. Skok ob palici: Kat. C.: 1. Marek (C) 2.60, 2. PodlunČek (T), 3. Štefanini (C). Kat. B.: 1. Pribovšck (II.) 2.30, izven konkuren« ee, 2. Kosec (P). Štafeta 4X1®0: Kat. a 1. Concordija 50, 2. Primorje za prsa. Kat. B. 1. Concordija 53-6, 2. Primorje za prsa. Število točk še ni točno ugotovljeno, ven« dar je po približnem izračunan ju z neznat« no* razliko zmagala ekijia Primorja. Plavanje: Dvomatch Gradjanski - Primorje (Ljubljana) Zmaga Primorja s 51:45. Karlova«, 5. julija. Na plavalnem dvomatehu med plavači tukajšnjega Gradjanskega in plavači ASK Primorja i« Ljubljane, so bili doseženi naslednji rezultati: 200 m prsno: 1. Frankovlč (G) 3:14, 2. Pavletič (G> 3:23, 3. Šturm (P) 3:24.5. Točke: Gradjanski 7, Primorje 3. 100 m prosto: 1. Wilfan (P) 1:03.1, 2. Majer (P) 1:15, 3. žunik (G) 1:25. Točke: P 10, G 9. 50 m prosto subjuniorji (izven dvomat-cha): 1. Močnik (P) 37, 2. Frič (G) 40, 3. Erinič (G) 46. 50 m prosto: 1. Tuma (P) 30, 2. Kolar (P) 30.4, 3. Srčec (G) 32. Točke: P. 17, G. 12. 100 m hrbtno: 1. Wilfan (P) 1:27.3, 2. šturm (P) 1:37.7. Točke: P 24, G 12. 100 m prsno junforjt: 1. Srčec (G) 1:30.3, 2. Kukovec (P) 1:38.5, 3. Wagner (G) 1:45. ToCke: P. 27, G. 18. 400 m prosto: 1. Han (G) 6:59, 2. 2unič (G) 7:36. Primorje ni postavilo nobenega plavača. Točke: P. 27, G. 25. 100 m prsno subjuniorji (izven dvomat-cha): 1. Kovačič (P) 1:55, 2. Vičič (G) 1:59, 3. Balagovič 2:01. Štafeta 4X50 m prosto: 1. Primorje (Tuma, Kolar, Majer, Wilfan) 2:04, 2. Gradjanski (Srčec, Butorac, Han, Homajer) 25 m zadaj. Točke: P. 35, G. 31. 3X100 m mešano: 1. Primorje (Ogrin, Wilfan, Tuma) 4:06.1, 2. Gradjanski (Pavletič, Frankovič, Zunič) 4:35. Točke: P. 43, G. 37. Waterpolo: Primorje : Gradjanski 3:2 (2:1). Primorje je nastopilo s 3 juniorji in je igro sigurno odločilo v svojo korist. Gol je zabil že v 2. minuti Wilfan, ki je v 6. povišal razliko na 2:0. V 9. minuti je Gradjanski iz 4 metrovke znižal na 2:1. Po odmoru je že v 1. minuti zvišal zopet Wilfan na 3:1, dokler ni končno Gradjanski po preteku določenega časa postavil končnega rezultata. Sodnik ni zadovoljil. Kolesarstvo: Dirka za prvenstvo dravske banovine Maribor, 5. julija. Danes se je vršila na 136 km dolgi progi Ljubljana—Celje—Maribor dirka za prven« stvo dravske banovine, na kateri je starta« lo 41 dirkačev vseh klubov. Prireditev je v jutranjih urah nekoliko motil dež, pozneje pa se je vreme zjasnilo in so bile ceste v spi osnem dobre. Doseženi rezultati so naslednji: Seniorji: 1. Valant Ivan (Mk Ilirija) 4:38:30. 2. Rozman Štefan (Perun) 4:38:31, 3. Abulnar Franc (Mk Ilirija) 4:38:40, 4. Prodan Eduard (Primorje) 4:41:01, Žgur Aleksan« der (isti) 4:41:01, ena petina, 6. Oblak Jan« ko (Velocipedski bat.) 4:45:17, 7. Štrucelj Franc (Perun) 4:46:39, 8. Lah Lvan (Edel« weiss) 6:06:05. Juniorji: 1. Grabeč Ivan (Primorje) 4:44:14. 2. Gregorič Milan (Disk, Domžale) 4:44:14 ena petina. 3. Šme Franc (isti) 4:44:15, 4. Zupančič Karel (Triglav) 4:50:48. 5. Fanin« ger Bruno (Poštela) 4:50:57, 6. Juh Mirko (Mk Ilirija) 4:52:51, 7. Dežman Alojz (Pri« morje) 5:08:03 ena petina, 8. Smeh Adolf (Edehveiss) 5:08:04. Dirka se je izvršila pod vodstvom savez« nega predsednika g. podpolkovnika Jakliča v najlepšem redu in brez nezgode. * ASK Primorje (nogometna sekcija). — Danes ob 20. seja sekcijskega odbora ▼ hotelu Miklič. AVTOMOBILIZEM Večja prireditev našega Avto-kluba Centrala našega Avto - kluba priredi med 29. t. m. in 2. avgustom vztrajnostno vožnjo na 2355 km- Te vožnje se lahko udeleže člani Avtomobilskega kluba in Kola avtomobilistov. Vozila, ki bodo sodelovala, so razdeljena v dve skupini, in sicer bodo: v I. skupini avtomobili z litražo do 2500 ccm in v II. skupini z litražo nad 2500 ccm. V vsakem avtomobilu morata biti dva vozača. Celotna prosa je razdeljena v 3 etape: 1. etapa: Zagreb - Dugo selo - Klostar-Pakrac - Daruvar - Virovitica - Pitomača-Koprivnica - Varaždin - Ormož - Ptuj - Maribor - Celje - Trojane - Ljubljana - Novo mesto - Samobor - Zagreb - Slunj - Zava-lje - Lapac - Knin - Drniš - Šibenik - Tro-gir - Split. Ta proga je dolga skupaj 1071 km. T. Druga etapa vodi iz Splita v Solin - Liv-no - Bugoino - Travnik - Sarajevo - Mo-star - Metkovič - Dubrovnik - Ercegnovi-Kotor - Lovčen - Cetinje do Podgonce. Dolžina druge etape 777 km. Tretja etapa je dolga 467 km in gfe od Podaorice skozi mesta: Pec, Mitrovico, Kraljevo, Kragujevac in na cilj v Beograd. Po vsaki etapi bo odmor 10 ur Start v Zagrebu bo 29. t. m. zjutraj, a cilj v Beogradu 2. avgusta med 10. in 18. uro. Povprečna hitrost vožnje, po kateri se bodo vozači ocenili, je za avtomobile 1- skupine minimalna hitrost 28 km tn maksimalna 35 km na uro: II. skupine minimalna 90, a maksimalna 40 km na uro- Prijave za to prireditev sprejema Avto-klub do 10. t. m. Prijava stane 500 Din po avtomobilu. Nagrade se bodo razdelile trem najboljšim vozačem v vsaki skupini. Proga, ki »i jo jo izbral Avtomobilski klub, je vsekakor zelo pestra in zalo je pričakovati, da bo za to vožnjo precej odziva, posebno ie, ker je ta prireditev med prvimi. Velika garaža. V Rimu so dogradili velikansko garažo, ki ima nič manj kakor 10 nadstropij in prostora za 1000 avtomobilov. Garaža stoii v sredini mesta in zato je razumljivo, da so graditelji izkoristili mali prostor na ta način, da so šli v višino in napravili kar 10 nadstropij. Prav tako je pred kratkim dograjena velika garaža v sredi mesta Kopenhagna, ki ima zaenkrat dve nadstropji, ki jo pa nameravajo še dograditi. V tej garaži imajo okrog 170 boksov. Najdražji avtomobil na svetu. Ob priliki kongres avtomobilskih trgovcev v USA je bil razstavljen športni avto marke Pierce-Arrow, ki je tako luksuriiozno konstruiran, da predstavlja vrednost 125.000 dolarjev. Tako so n. pr. armaturna deska, volan ild. obloženi z dragim kamenjem- Karoserija avtomobila je posrebrnjena in sedeži so iz plavega usnja. Res prava amerikanščina! Še en rekord. Znan rekorder Ernest Hen-ne je postavil zopet rekord. Tokrat je prevozil dirkališče Avus pri Berlinu s hitrostjo 230 km na uro. Dobro bilanco je izkazala nemška tovarna tovornih avtomobilov Hansa - Llovd, ki je v preteklem letu prodala za okrog 20% več avtomobilov kakor pa v letu 1929. Špirit in avtomobilisti. Z uvedbo prisilnega mešanja bencina, oziroma bencola s špiritom bodo tovarne špirita, oziroma kmetovalci kasirali letos v Nemčiji okrog 40 milijonov mark. Davek na pogonska sredstva v USA. V lanskem letu so v Zedinjenih državah Amerike dobili na davkih za pogonska sredstva skoro 2 milijardi dolarjev. Lepe nagrade za dirke. Za zmagovalce pri nemški gorski ditki so razpisane velike nagrade, ki znašajo v našem denarju nad 360.000 Dlli. Pogon na sprednja kolesa. Problem pogona, na sprednja kolesa zanima vse bol) in Milj avtomobilske tovarne. Sedaj pripravljajo tudi francoske tovarne nekoliko modelov -s tako vrsto pogona. Med njimi so tovarne Voisin, Belleville in Panhard in tovarne manjših avtomobilov Mathis in Donet ŽENA V SODOBNEM . Zakonska posvetovalnica V neki zdravniški čakalnici sem poslu-lala žene, ki so se razgovarjale med seboj o vzroku, ki jih je privedel k zdravniku. Vzroki so bili najrazličnejši, morda jih je bilo samo polovica res bolezenskega značaja. Vsi drugi so izvirali iz duševne depresije, ki je imela najrazličnejša ozadja, mnogo jih je bilo celo juridičnega značaja. Za mnoge sem vedela, da bi jih ozdravil blagodejen vpliv človeka, predvsem žene, ki razume človeško dušo in bedo življenja. Spomnila sem se zdravnice-voditeljice zakonske posvetovalnice v nekem manjšem mestu v Nemčiji, ki mi je pripovedovala z navdušenjem in ljubeznijo o tem svojem delu, ki je po njeni sodbi prepotrebno, kajti premnogim je že olajšalo življenje. Posvetovalnica ima v glavnem dvojen namen: predvsem daje nasvete pred zakonsko zvezo, a njeno delo je istotako važno pri posvetovanju z ozirom na težkoee, ki so nastale v zakonskem življenju. Najvažnejša naloga, ki jo ima vršiti posvetovalnica za ljudi, ki se nameravajo poročiti, je pač v tem, da jim daje nasvete za ujih bodoče življenje, zlasti pa, da jim prikaže dalekosežnost posledic, ki jih ima lahko zveza dveh partnerjev, od katerih eden (ali oba) ima kako dedno, duševno ali neozdravljivo bolezen. To je važno za sožitje dveh ljudi, ki ob prepoznem odkritju kake take hibe na enem ali drugem zakoncu postaneta nesrečna za vse življenje, še bolj važno pa je, da se zabrani takim ljudem roditi otroke. Zato je v njih treba vzbuditi čut odgovornosti nasproti sočloveku, družbi, zlasti pa nasproti lastnemu otroku. ljudem je treba povedati, da nosijo krivdo na duševnem in telesnem propadanju otroka kaj pogosto njih starši, dasi se tega sami ne zavedajo, kajti za te vrste vzgojo, ki je z ozirom na zdravje in življensko srečo naroda in posameznika prepotrebna, je bilo slabo preskrbljeno. Saj je morala iti ženska nevedna v zakon in nevednost, ki jo je naša hinavska morala istovetila z nedolžnostjo, je bila (in je še pri mnogih) najlepša čednost neveste. Ali je potem čudno, da je bil zakon za marsikako ženo, ki so se ji oči prepozno odprle, brezdno gorja? Danes je v tem pogledu bolje, vendar pa vlada z ozirom na vpliv dednih bolezni na potomstvo med širokimi plastmi še velika nevednost. Zato so take posvetovalnice nujno potrebne, o čemer priča tudi veliko število onih, ki iščejo nasvetov in pomoči. Vse te ugotovitve, ki zadevajo predvsem evgenično vrednost človeka, spadajo nedvomno v področje zdravnika, oziroma zdravnice, ki običajno" vodijo posvetovalnice. Skoro še pogostejša, zlasti kar se tiče poročenih ljudi, pa so vprašanja, ki zahtevajo človeka z mnogimi življenskimi izkušnjami - ter bistrim pogledom, ki zna citati v duši, ki more razumevati ljudi intuitivno. To mora biti psiholog po prirodi, ne po poklicu in po formalnem znanju. Kajti treba je nasvetovati v najrazličnejših situacijah ki imajo faktično vse drugačno ozadje kakor je ono, ki ga je kli-jent navedel, ne da bi se zavedal neistini-tosti svoje izpovedbe. Tu je treba pač najprej pokazati stanje konflikta v pravi luči, predvsem pa analizirati vzroke, ki cesto izvirajo iz kakega dogodka, ki živi v človekovi podzavesti. Prizadeti sam od sebe nikdar ne pride do tistega rezultata, do katerega ga more privesti tretja oseba, ki nepristransko, z gotove razdalje opazuje zadevo. Pogosto se zgodi pri ljudeh. ki imajo voljo za izboljšanje medsebojnih odnošajev, da začno šele potem drug drugega bolje spoznavati, ko so začeli spoznavati sami sebe. Kajti mnogim sporom med posamezniki je vzrok pomanjkanje samospoznanja in samokritike. In važna naloga zakonske posvetovalnice je, navajati ljudi k spoznavanju samega sebe. Taka posvetovalnica bi bila tudi pri nas nujno potrebna in ženski pokret se že več časa bavi z mislijo, da bi poskusil z njo. Upamo, da v Ljubljani nismo preveč reakcionarni za to? Človekoljubnost na pravem mestu (Iz delovanja Kola jugoslovenskih sester v Trbovljah.) Junij! Čarobni letni čas, ko plešejo v zvezdnatih nočeh vile po gozdnih jasah in kdor jih vidi, je srečen, če je bolan — ozdravljen. Junij, ko vse v naravi hiti in raste ter dozoreva, ko si zarja zarji podaja roke. — To hitenje v naravi, ko ni časa za spanje, posnema tudi trboveljsko »Kolo«. Sestre so bile pridno na delu ves mesec. Dne 4. junija je društvo priredilo »Materinski dan« v »Delavskem domu« v Trbovljah z bogatim sporedom. Z ljubkimi deklamacijami so gojenci otroškega vrtca in učenke dekliške šole v Trbovljah ganili pričujoče matere in vse navzoče do dna duše. V glasbenih točkah so nastopili: ge. Vodušek, Lukan in Šuler (klavir, violina) ter gg. Rudež in Marin. Podali so nam glasbeni užitek in nas vsaj za čas iztrgali iz prozaičnosti navadnih Zemljanov. Kritiko o teh točkah bi moral izreči kdo drugi. Mislim pa, da rečem vsem iz srca, če tr-dinL da smo jih zelo radi poslušali. G. Julij x^ovak je slavil mater in marsikateri mamici v dvorani izvabil ginjenost na obraz. Ga. čarga in g. Les Kari sta dodala po možnosti v svojem prizoru k pestrosti sporeda. Zaradi neprikladne ure ob 15. ni obisk bil tak kakor bi bilo želeti, vendar pa je bil gmotni uspeh povoljen, ker je uprava »Delavskega doma« dala dvorano na razpolago brezplačno. Dohodek materinskega dne bo porabilo »Kolo« za obdaritev starih, ubogih in zapuščenih ženic, katere je obdarilo na »Vidov dan« popoldne v »Stari šoli« na Vodah v prostorih svoje kuhinje. Da pa je bilo mogoče obdariti čim več ubožic, so se nekatere izmed sester podale na trnjevo pot pobiranja prispevkov od hiše do hiše. Kdor se je odzval njih prošnji, naj pomni, da je s svojim darom posušil marsikatero solzo, ki kane baš na ta dan iz že zatemnelih oči teh staric. Koliko jih je, ki se na Vidov dan spominjajo svojih sinov, edine opore na stara leta, ki pa sanjajo sen mrtvih na tej ali oni bojni poljani. Kuhinja deluje izborno po zaslugi njenih dobrotnikov in neumornem delu sester. — Bogato je stvarstvo v. juniju in polna čudes so kresne noči. Vsaka bilka ima svojo zdravilno moč. Tudi Kolo jugoslovenskih sester hoče lajšati in zdraviti ubogim njih gorje in rane — to je društveni namen, čim manj gorja, tem močnejša bo Jugoslavija. Zveza gospodinjskih pomočnic 14. junija so imele ljubljanske gospodinjske pomočnice ustanovni občni zbor svojega novega udruženja »Zveze gospodinjskih pomočnic«. V Ljubljani je nad 6000 deklet, ki so zaposlena po službah v gospodinjstvih. V Ljubljani so gospodinjske pomočnice organizirane že 12 let. Njih društvo Poselska zveza je obenem član Krščanske ženske zveze, ki je včlanjena tudi v Narodnem ženskem savezu. že dalj časa se je zbirala skupina, ki je snovala novo stanovsko - izobraževalno udruženje, ki naj bi ga vodile in upravljale članice same. Ta ženska strokovna or- SVETU ganizacija naj se priključi ženskemu savezu. Po posredovanju Narodnega ženskega saveza je pripravljalni odbor dobil prostore v Prečni ulici v šolski kuhinji. Tam so imela dekleta rtedeljsko shajališče za učne tečaje. Pripravljalni odbor je tudi začel izdajati naš prvi poselski list »Gospodinjska pomočnica«, ki je doslej izšel v treh številkah. Upravljajo ga članice same pod vodstvom urednice Franje Petričeve. Zveza gospodinjskih pomočnic ima sedež v Ljubljani, razteza pa svoje delovanje na vso dravsko banovino; krajevne skupine bodo osnovane po mestih, kjer se prijavi vsaj 15 članic. Namen društva je, družiti gospodinjske pomočnice vseh vrst (gospodarice, kuharice, sobarice, pestunje, splošne pomočnice, postrežnice, domače šivilje, domače likari-ce, krparice itd.), da se jim nudi strokovna izobrazba, izvojujejo pravični službeni pogoji in priborijo socialne pravice. Društvo bo prirejalo sestanke, predavanja, učne tečaje itd. Na ustanovnem občnem zboru, ki je potekel jako živahno, je udeleženke pozdravila ga. Maš h Gromoma, ki Je delovala v najstarejši slovenski poselski organizaciji, v Zavodu sv. Nikolaja v Trstu. Sprejet je bil predlog, da pristopi društvo k Narodnemu ženskemu savezu. Odgovornost žene za književnost njenega naroda Ob priliki dneva »žena in knjiga«, ki so ga priredili nedavno literarni krogi v Nemčiji, je predavala dr. M. Schluter-Herm-keova o gornji temi. Prinašamo nekaj misli našim izobraženim ženam v razmišljanje: Književnost je izoblikovana govorica naroda. Govorica je živ izraz ideje naroda, njegove preteklosti, njegove samozavesti, njegovega najglobljega hrepenenja, njegovega najvišjega stremljenja. Govorica naroda (ljudstva) je govorica, ki jo govore matere z otroki. Jezik, ki ni nobenega otroka materinščina, v katerem ne peva nobena mati uspavanke ob otrokovi zibelki, je mrtev. Narod (ljudstvo) more živeti brez domovine, ne more pa živeti brez materinščine. Materni jezik je poživljajoči duh domovine. Tako je duh domovine izročen ženini odgovornosti. In prva ženina odgovornost za književnost njenega naroda je, da ostane duh naroda, materina govorica (jezik), resnično živa. Kajti žena ni samo nositeljica tega duha, ne samo njegova dedinja, temveč je tudi oblikovateljica živo se razvijajočega jezika svojega naroda. Vsaka beseda prihaja iz dedščine mater in postane dobrina otrok in vnukov. V posebnem smislu je govor (jezik) materina dedščina za pisatelje. Globoka sorodnost obstoja med pesnikom in ženo: poslanstvo poezije in žene je, da ohranjata, prosti vseh zemskih vezi, sveti plamen življenja ter smisla, ki daje življenju vidik večnosti. Žena, ki je ostala bližja prirodi, žena, močna v podzavesti ter usmerjena na konkretnost, potrebuje bolj neposredno kakor mož govornega izraza. V ženi se spajata — bolj kakor v možu — duh in življenje, a izraz te spojitve je govor (jezik). Da bo ostal ta govor, ki je duh domovine, živ, za to mora jamčiti žena, ki je po svoji najgloblji bitnosti elementarnejša, prirodnej-ša, torej zvestejša svojemu bistvu in hotenju. Kajti največja nevarnost sodobnosti je v malikovanju intelekta, kateremu žrtvujemo vso prvotnost, pravir življenja. Zato je smisel in naloga materinstva, spajati duha z živim življenjem. Slikar, kipar, arhitekt oblikujejo mrtvo snov. Snov pisatelja pa je živo bitje — materin jezik, materina govorica, ki se poraja iz matere z vsakim otrokom znova, ki mora umreti, če ga matere več ne ljubijo — a ožarjeno od materine ljubezni se krasno razvija in dozoreva v nesmrtnost, ki mu jo vdahne pisatelj s svojim delom. Torej: življenje dajejo jeziku matere, nesmrtnost pa pisatelj. ženske poklicne organizacije iz raznih držav so se združile v mednarodno zvezo poklicno zaposlenih žen. Prvi kongres zveze se bo vršil na Dunaju od 26. julija do 1. avgusta t. 1. K udeležbi so se prijavile delegatinje iz vsega sveta, iz Amerike 200, samo iz Kanade 100, iz Italije 24. Kongres bo priredil tudi razstavo del iz ženskega področja, če bo naša država tudi zastopana še ni znano; pri nas so poklicno zaposlene žene organizirane večinoma v skupnih strokovnih organizacijah, zlasti kar se tiče državnih nameščenk. Ob priliki kongresa rotarijcev na Dunaju je sprejel lord Cecil v prostorih angleškega poslaništva podpredsednico avstrijske ženske stranke. V daljšem razgovoru je izrekel svoje zadovoljstvo nad visoko vrednostjo ženskega dela za mir. Govoril je, kako je potrebno, da se razjasni narodom vse, kar zadeva razorožitev. Predvsem so poklicane žene in matere, da osvetlijo zvezo med gospodarsko krizo in oboroževanjem. »Sodobna žena« bi lahko v slovenščini nazvali knjigo, ki jo je izdal Lothar Brie-ger pod naslovom »Das Frauengesicht der Gegenvvart«. Pisatelj pokazuje preobrazbo žene iz pasivnega, tipičnega bitja v aktivno, karakteristično osebnost. Ta preobrazba se vrši še nadalje. Posebno pažnjo posveča pisatelj analizi sodobne literatinje. Stališče francoske delavke do nočnega dela. »La Francaise« je zbrala vrsto izjav velikih delavskih udruženj, ki so se izrekli zelo ostro proti »Open-Door« - gibanju. To gibanje se je pojavilo pred nekaj leti med angleškimi meščanskimi ženami in zahteva popolnoma enake pravice in dolžnosti za oba spola ter se bori zlasti proti zaščiti zaposlene žene-matere, katero so s težavo priborile delavske organizacije ter mednarodna ženska zveza. Med drugim prinaša »La Francaise« izjavo konfekcijskih delavk in sindikata francoskih modistk, ki mu pripadajo vse žene, ki delajo v tej stroki. V tej izjavi si delovne žene prepovedujejo poseganje v njihove organizacije in njihovo ureditev delovnih pogojev s strani »nekaterih feminističnih organizacij«, katerih članice nimajo neposrednega opravka s težkim industrijskim delom. To je zadeva delavk samih. Podobno so se izjavile tudi druge zveze, ki odklanjajo ukinitev vsake zaščite, zlasti pa ukinitev nočnega dela, ki jo propagirajo »feministke« iz »Open-Doora«. ženske države na Kitajskem. Kultura evropskih narodov se je razvijala pod absolutnim gospodstvom in vplivom moža. Le počasi si je žena — prisiljena zaradi gospodarskega razvoja — priborila pot v Aužbe, ki so bile do polpretekle dobe izključna domena moža ter v mnogih kulturnih državah tudi enakopravnost v političnem in pravnem področju, ki je. žal, marsikje bolj na papirju kakor v praktičnem življenju, če pa zgodovino natančno proučujemo, pridemo do zaključka, da so pri nekaterih narodih neko razdobje vladale tudi ženske. Tako lahko sklepamo iz poročil kitajskih kronistov, da je ženska nadvlada na Kitajskem zgodovinsko dejstvo. O neki taki državi ob indijski meji poročajo, da je vladala kraljica s samimi ženskimi ministri, ki so povelja kraljice sporočali moškim ministrom, da jih izvedejo. Kraljica je bila obdana od 100 žensk. Najvišji sodnik je bila kraljica, ki je sodila vsakih 5 dni. V tej državi se ni nik- dar čulo o ropu ali tatvini. Moški niso bfli posebno uvaževani. ženske so bile mnogo bolj spoštovane, tako da so moški privzemali materino ime. Dežela je bila s centralno kitajsko vlado v zvezi potom poslanikov, plačevala ji je tribut. V 8. stoletju po Kristusu se je morala ženska umakniti moški nadvladi in dežela je bila priključena kitajski državi. Vseslovanski pevski zlet in festival leta 1934. v Beogradu Beograd, 4. julija. Pred mesecem dni, 31. maja in 1. junija, se je vršil v Somboru ob priliki proslav® šesldesetletnice tamošnje Srpske crkvan« pevačke družine sedmi konsres Južnoslo-venskega pevafkejra saveza, katerega se j® udeležilo 73 delesaov, 51 v zvezi včlanjenih društev in 5 pevskih žup. Na tem kongresu je bila sprejeta naslednja resolucija: >1. Južnoslovenski pevački savez, zvest ideji jugoslovenskega narodnega državnega edinsiva, danes kakor tudi prej, stoji na načelu edinstvene narodne pevske zveze, katera mora biti izraz umetniškega, narodnega in državnega edinstva naše jugoslo-venske domovine- 2. Zvest duhu slovanske vzajemnosti in ideji >Slovansks pevske zvezen, sklepa JPS: da se leta 1934.. ob proslavi desetletnice JPS, priredi v Beograd« vseslovanski pevski zlet in festival, kongres »Slovanske pevske zveze« in državna tekma zveznih pevskih društev. Za te svečanosti bo vodstvo JPS razpisalo natečaj za tekmovalne pesmi za moške, ženske m mešane zbore, kakor tudi za veliko kantato 6 spremljeva-njem orkestra, ki jo bodo pela vsa- društva. Pogoje natečaja bo vodstvo JPS objavilo pravočasno, vse predpriprave za prireditev teh svečanosti bo vodstvo JPS izvršilo do VIII. kongresa leta 1932. 3. Da se z ozirom na potrebe izvede nova organizacija po župah, ki bo bolj odgovarjala zemljepisnim, prosvetnim in praktičnim razmeram. To porazdelitev bo na podlagi od zveznih društev podanih podatkov in globlji proučitvi tega vprašanja izvršilo zvezno vodstvo. 4. Da se širši odbor zveznega vodstva in artistični odbor sestajata dvakrat na leto zaradi razpravljanja zveznih vprašan; in storitve potrebnih sklepov. 5. Da se zvezno leto izenači s koledarskim letom. 6. Da sklepi zveznih kongresov, kolikor niso izpremenjeni z zveznimi pravili ali naknadnimi sklepi, ostanejo v polni veljavi. 7. Kr. vlada se naproša, da JPS in njegove člane pevska društva — ki so pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja — z naredbo ministrskega sveta enkrat za vselej oprosti plačevanje vseh državnih, banovinskih in občinskih pristojbin, katere ovirajo narod-no-umetniško delovanje JPS; da odobri ugodnost za potovanje zveznih pevskih društev po domovini v svrho prirejanja koncertov in utrjevanja duševnega edinstva našega naroda, kakor tudi za zvezne kongrese, zlete, in festivale, in to vsem enako in z največjim popustom; da odredi v vsakem državnem poračunu stalno podporo JPS in zveznim društvom, za veliki veeslovamski pevski zlet, kongras in državno zvezno tekmo leta 1934. pa da vstavi v državne proračune za 193i/32 in 1933 34 potrebni znesek za zgraditev koncertne dvorane za vseslovanske in državne pevske svečanosti; da zadovolji upravičenim prošnjam zveze, katerim je glavni ideal, da z narodno-umet-niškim delom prispevajo k duševnemu edin-stvu našega naroda, da bi se vse sile in sposobnosti uporabljale v to, da se našemu jugoslovenskemu narodu in državi izvoiuje v kulturnem svetu ono mesto, ki mu gre po njegovih življenjskih načelih in zgodovinskemu razvoju«. MALI OGLASI Učenca I primemo šolsko izobrazbo takoj sprejme Franjo (3-Mbjec. fotograf v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. 30609-! Mizarji, pozor! Iščemo 3—3 dobro izurjene pomočnike v pohištvenem in stavb, delu, s kav-eijo 10—20.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ontrai do 19. julija 1981 pod »Lena bodočnost«. 31096-1 Pek. vajenca $6—16 let starega, z oskrbo •razen obleke, m katero morajo skrbeti stajši, išče Ferdo Stanič, pek. mojster t Črnomlju. 31090-1 Pisarniško moč s znanjem francoščine — front. tu d j slovenske ali remške stenografije, iščem Pismene ponudbe na ogl. oddele-k »Jutra« pod šifro »Perfektna«. 30971-1 Kroj. vajenca »preimem v modni atelje. Prednost imajo oni. ki so «e že kje učili, proti primerni plaži. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 311.34-1 Šteparice »rirejme takoj Brzopo-dnia-Maribor. 31142-1 Jelonoša »a.nesljiv, dobro iziičen. takoj dohi mesto v večji restavraciji v Mariboru. — Ponudbe pod ».Jelonoša« pcdruž. »Jutra« Maxi-Vv. 31137-1 Učenca m trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo, močnega in pridnega, ki ima res veselje do trgovine, sprejme trgovina Al. Pece, Črna pri Preval ja h. 3! 186-1. 2 prodajalca sladoleda sprejmem takoj v službo. Eden mora biti dober kolesar za tricikel. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 91185-1 varnim Šofer-ključavničar vojaščine prost, išče službo, čiček, Magda-lenska ulica 18. Maribor. 30843-2 Zakonski par mlad, brez otro-k, išče v Celju službo oskrbnika ali hišnika. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 30371-2 Prodajalka išče mesto v kaki pekarni ali trafiki. Ponudbe pod šifro »Unna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 3110S-2 Službo sluge skladiščnika ali kaj slič-ncga iščem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8114-3-2 Dekle pridno in pošteno, išče službo za vsa hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31201-2 Natakarica čedna in inteligentna, z dobrimi spričevali, želi službo v boljši gostilni. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Dobra gostilna 300«. 31176-2 Pletilje ki imajo št. 10 za telovnike, dobijo delo na Opekarski cesti št. 32. 30774-3 Pek. pomočnik zmožen vsakega dela, star 24 let, želi prcmeniti službo. Naslov: Ivan Škofic, poštni predal štev. 290 — Ljubljana. 3126.1-2 Kuharica ki b! opravljala tudi druga hišna dela in ima dolga ter dobra spričevala, išče službo pri manjši družini. Naslov: Florian, Vransko. Savinjska dolina. 31412-2 Natakarica siedmjih let, z dobrimi spričevali, išče mesto ▼ prometnem kraju. ^Dopise na podružnico »Jufta« v Mariboru pod šifro »Res poštena«. 31420 3 Natakarica zmožna, poštena in delavna, išče stalno mesto. Gre kamorkoli. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj*. 3130S-2 "r* '-'^iffiibi Kompanjona (saradnika) Slovenj, ki obvlada nemščino, z gotovino 300.000 Din, se išče za novo podjetje sigurne eksistence. Pristop do 20. VII. Vloga in 3000 Din mesečno zaslužka garantirano. Ponudbe po možnosti s fotografijo poslati na upravo »Jutarnjega lista«, Zagreb, pod br. 44786. 31009-3 Camerotkova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Auto) telefoa 2236. Prva oblast, koncesijottirana Prospekt 15 zastonj — pl Site ponj! 331 Kupim Športni voziček dobro ohranjen in pa mali otročki igračni voziček kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod Si 170-7 "14 ' Opremljeno sobo s separiranim vhodom iz stopnjic oddam v Ciril-Metodovi ulici štev. 19/1-4. 31049-23 Lepo, zračno sobo z uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30972-23 Sostanovalca v veliko in zračno sobo sprejmem na Starem trgu št. 22/1. 30642-23 Gospodično eno ali dve, sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31229-13 Opremljeno sobo oddam na Večni poti št. 17 31291-23 Dve sobi eno prazno in eno opremljeno oddam v sredini mesta za pisarno solidnemu gospodu. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 31315-23 Sobo s souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31331-23 3 prazne sobe oddam v novi vili za Bežigradom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31407-23 tkypi*i Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezorc, Zagreb, pošta 3. Informacije in prospekte pošilja proti vpoela ni poštni znamki za 10 Din 213-24 Gostilno z vsem inventarjem, veliko in dobro idočo, v centru mesta na Koroškem (Avstrija) proti večjemu odkupu takoj oddam. Zelo pripravna za vinsko klet. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Umsatz 64.000«. 30999-19 Gostilne, bifeje, trgovine s papirjem, restavracije, mlekarne, men-ze, trgovine, vinotoče, vse vrste obrti, n« dobrih mestih v centru mesta prodamo ali damo v zakup proti odškodnini za inventar po najugodnejših pogojih. Vse informacije daje »Kolumbus«, Krvavi most br. 2, Zagreb. 30301-19 Lokal trgovski odnosno pisarniški (3 prostori), se odda v najem z avgu-stovim terminom. Leži na zelo prometni ulici Ljubljane. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 31365-19 Lokal 7,3 poljubno obrt- oddam v Florijanski ulici štev. 22. 30563-19 ftanvvania Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddam v Kamniku Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiSo »Stanovanje v Kamniku«. 30684-31 Stanovanje lepo, oddam za avgust. Ciglarjeva ul. 17, Udmat. 31059-21 Stanovanje 3 sob. kuhinje in priti-klin, vodovod, elektrika, oddam v Rožni dolini, cesta III št. 19. 31216-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31358-21 Za odvado pijančevanja stane Avinal 235 Din, Ni-koprost za odvado kajenja pa 76 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 3. 218-6 Za orožne vaje Vam nodi najugodneje nnl-formske potrebščine, kakor sablje, opasače, epolete. čepice Itd. A. K a s s i g v Ljubljani, Židovska ul. 7. 222 M«»MHH»« Telefon 2059 5e Premog suha drva Pogačnik, Bohoričev« it. 6 Dva gospoda sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov se izve v ogl. oddelku »Jutra«. 31286-23 Lepo zračno sobo z dvema posteljama oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 31276-23 INOSTRANA TVORNICA aluminijskog posudja i jedala traži za veča mjesta Jugoslavije mjesnog zastupnika za pojedine Banovine provizionera-putni-ka koji dobro pozna gvoždjarsku i galan-terijsku struku te onu kratke robe. Obratiti se na »Una« Kostajni-ca, Savska banovina. 31383/5 Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. 230-29 Ivan Dolmovič Novo mestc sprejema vsa naroČila v gostilni Ivan Košai. Cen.i brezkonkurenčna. Telefon št 11. 30197-37 Ivan Dolmovič Novo mesto, nudi potni kosn udobno potovanje s svojima dvema 4 in 6—7 sedežnima limuzinama. — Telefon št. 11. 30196-S7 Selitve v Italijo in obratno, kakor tudi pre- j voz vsakovrstnega biaga v 1 mestu ali na deželi, prevza me z jamstvom in po zelo zmernih cenah (Posestni fei t če hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z doiomitiiiin peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri »Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z želez-nino, Stari trg 11. »Jeklo« telefon št. 2845. Svarilo! Vsled izrednega učinkovanja kipelnega in filtracijskega aparata »Filtrup« so se našli ljudje, ki istega ponarejujejo. Ker je aparat pod št. Pr. br. 998-P 63/31 patentiran, bom vsakogar, ki bi na istih principih aparat ponarejal, sodnijsko zasledoval. Iščejo se razpečevalci! Vprašati pri samo-prodaji D. MARUŠIC, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 40. 8683 Mladi in močni ljudje se Vam smejejo ker ste slabi. Znameniti zdravnik dr. Schm°l-der in njegovi sodelavci so pokazali, kako se more tndi vsak slabejši in starejši moški (» tudi žena) naravnim potom pomladiti oiiroma okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE ŠE ČAS, za brezplačno pojasnilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SW 48, Friedrich-strasse 19. 8272 Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah m samo na debelo (Premog &CcVaŠfci premog JCoGs tovarniški, plavžanki in plinski (Brifcete domaČi in inozemski, za domačo kurjavo in industri/ske svrhe vseh vrst „Dfirkopp" »Torpedo" „WaHenrad" kolesa iz najboljšega ma-terijala najceneje kupite vendar le pri ,Tehiiik( Josip Banja! LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 20 — Palača Okrož. urada Gramofoni in plošče v največji izbiri! S756 oanaoDDaaDanaGaaDnanDDonaDannaanDDnDmnnonaD Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi s Ljubljani.