St. 11.
V Gorici, v cetvrtek 13. marcija 1873.
^Tecaj
„So6&" izhaja v»ak cetvrtek in velja s posto prejemana ali t Gorici na dom posiljana z'a drumbnilce polit. drustva „Soca":
Vse leto......f. A.Pol leta . • .. . • • » %•-¦Ortvrt leta   .....    „ 1.10
Za nedi-utabnike:
Vse leto   r   .   .
Pol leta       .   .
Oetvrriefer     7
f. 4.50 „ 2.30
Posamezn* Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del jjeWedere 179" in „Via della caserma 60".
SOČA
Pri oznanilih se plaSujcza navadn* tristopno vvsto:
8 kr., &i se tiska 1 bat 7 „ „ „ „ Skrot 6   „.  „   „    ,.    3 krat.
Za vece crke po prostoru iu veak pot SO kr. za kolek.
Narocnina in dopisi naj Be Wago-voljno po&iljaio urcdniku; Viktorju JJo-lenm v Gorici, Con, delCristo 186 bliio Sivinskegatrga kderse nahaja tudi uprav-niStvo, — Uokopiai so ne vracajoj dopisi naj so llagovoljno i'mnkujejo. — DelaN ccm in drugim ncpremoznini se n&rofcuina snife, ako so oglase pri iwedmStvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Predelska zeleznica.
Kakor pomorska kaca se vlaci uze dolgo let vpra-Sanje predelske lelezntce po raznih zastopih; stopilo pa je te dni v fiisto oovi stadij, kajti po dolgoletnein dvoboju zedinila sta so dva prva trza§ica zastopa, tr-govska zbomicn in uiestno stireStnitvo v resoluciji, da se poda drzavnemu zbam in ministeratvu nujua pro-Snja, uaj drzavni zbor §o v tej sesiji sprejme eno ali, drogo crto, sumo da bo v svoji cell dolgosti popolno-ma neodvisna od juzne geleziiice in o pravem 6asu zagotovljeua gleJe na prav.eo prednostt, katera bo vzrustla drugo leto juzni geleznici. Bog daj, da ne bi bil priSel prepozno ta klic obupajocega, kajti kot tace-ga si zamoremo smatrati oao resolucijo pri sedanjem kritifioam polozaji; ker zalibog gresllo se je glede* toga za Trst in Gorieo prevaznega vprasaoja uieod prvega zacetka, ker S3 je vsa re6 nepraktidno, narobe pofiela in sodila z raztnb stali$d ugtvarjeuili po strankarskih interesih, po predsoilkik in po .nepoznanji stvari, naj-ve<5 pa je ziikrivila v (oai oluiru trcbvratna opozicija nekterih trzaikih strauek na korist tako zvatie losko zuleziiico.
Ce pa hoccmo biti nepristranski in pravitiai na veako stran, ne smemo ravuo.dolziti vse krivde doseda-ij *ga neaspeha all celo popud6euj.i zazoljeno izpeljave Uudolfovo zel«znice do uiorja onih dveb za Prcdel in Loko bojevajo^ih se stranek; se manje pa hocemo verjeti, da ono v vsaki drugi drzavi uetnogo6e zavla-6unje ima avoj tzrok v obzinh merodajnih krog.v do interesor francoske drnzbe juzne 2clezoice; ker predo-bro vemo, da kder se vuamejo strankarske sttasti, pb-itaoe obrekovanje dopusceno orozje in v Avstriji smo uze navajeni» da se kli^e precej po policiji in po kazen-skib soduijaii, ce gre za unicenje kacega politicnega nasprotoika.
Vkljnb mnogim Ieial860.po5en§ivratasipodajajo-6im ministerstyam in napakara, vkljub dudnemu postopa* njuraznibvtejzadevi interhovanih kronovin, bibiloven-dar mogoce koneCao skleniti zdaljSauje Rudolfove ze-leznice do morjfi 5e ? tej sesiji dr2. zbora, 6a no bi ztnerom trdile upltvae osobe v odsekili in v h si pos-lancev, da iinandno stanje drzave iu uezadostn i renta-biliteta predfhke in ariberske zeieznice ne dopuSfia njiju izpeljavo na drzavne stro§ke.
To oskosrdna mnenje ne daje ravno sprideva,la dr-iavni^ke spoaobaosti onim v inejah  na§e  drzave  ime-
LI8TEK.
Nektere  opazke ruskega   profesorja.
Spisal prof. <I. Bauilouiii   «le Courtenay.
(Nadaljevanjc.) XV.
Zdaj ho&m priobciti nekoliko opazek o duhovnih, katere se rai je posredilo videti na svojih potovanjih.
Duhovni so se dan danes sredisco in glavni pred-Btavitelji tako recene slovonske inteligeoeije na daSeli, in v nektenh okolicah celo edini omikanci. Izmej oko-lic, katere sem imet priloSnost obiskuti, se r.ajde samo v vipavaki doling na Notranjskem in v Tominu samem v obiluem stevilu tudi druga baza tako redene aloven-ske inteligencije: to so razni vedi posestoiki, trgovci, vladni in privatni uradnikt itd., z eno besedo vse to, kar spada pod kategorijo ^gospod", akoravno besedi ,,gospod" in ,omikanec* ne morete se na uobea nadio Steti ideotidni, kajti lahko najde se tndi neomikani „go-spod" ali pa omikani nnegospodM, omikani kraet, — V druzih pa obiskanih okolicah, na Gorenjskeia, in na Tominskem sploh (razen samega trga) slovensko inte-ligencijo predstavljajo (reprezontirajo) le duhovni. Mojo
nituim mozem in ce no^enio sumiti, da so pri naa za voditeljstvo sposobni manjSi talentje, kakor v drugih civiliziranih drzavali, niorarao se udati mnenju, da oni reozje, imajo(ii ediuost in moppcuost drzave vedno na svojih ustnieah, vso drugafie mislijo, kakor govore, in da je vse, kar govQr6 o patrijotizmu, le naga fraza.
Kajti vsaka knjiga o narodnem gospodarstvn udl, da nobeiio ljudstvo ve$o)joeg:» sveta ne more razvijati svojih naravnih pripomccnih virov in da tudi ne more dospeti do kake vi&je stopinje blugostanja in omike, co st) ne uiiek'Ziije svetovue kupdtje, po katcri §e le se zamorejo izdatno in dobro ukoristiti nararnt pri-delki in proizvodi kmetijstva in obrtnijo, da v ta name n to pottebne najobSiruejSe komunikacije, .nnjboljSe ceste in mnoge ^oleztiice in da pri sedunjem Btanji civilizacijo le bogata dt?.ava zamore postati' tudi mocna iu mogodna.
Iz ravno   recenega je tndi razviden vzrok,   zbog I katoi-ega so v zgodoviut zmerom prvo mesto zasodale take drzave, ki so v veliki obsii'nosti incjilo a murjem ter imolo dolg morski breg.
Uze mesta ttaregi veka, 'kakor Tyras in Kartago so postala imenitna in.so gospodovala na vsch tistikrat znatiih morjih in to le zaad njih sre^ne lege na mo-rji; ziiaria mm je tudi, da so drzavo in mestu, kakor Amalfi, Genova, Pisa, Banetke, hanzoatska mosta, Per-tugalska, Holatidska in Anglezka le zbog srecuegu po-lozaja glede avojo<5asae kupuijske poti, alt pa zurad iz-najtie kake nove pomorske krajse poti pridobilo si vebko veljavo, katero so pa ravno tako Intro zgubile, kadar je svetovua kupfiija nastopila drugo novo pat. Kedo dan danes govori §e 6b Atnalfi-ju in Pizi; po en-krat bogatih in kraaoik- njiju ulicah zdaj trava rasto; in kak razlocek je mej Genovo in Benetkami srodmegu veka, ali pa sedanjega easa!
Tisti dan, ko je na§el Vasco de Gama i.ovo kup-djsko pot okoli predgorja dobrega upanja, je bil ne-nstavljivo sklenen njiju piopad, in §o ctslo mogodiia Anglezka, kakor je ona sama zatrla Kizozeuisko in Portogaleko, jo zdaj prisiljena pj konkurenci druzih pomorakih dr?,av, deliti z njuni gospodstvo Crez morja iu bode morda s casoma morala stopiti v vrsto Nizo* zemske in druzih po nj<ij naznj potisnenih driav.
Le Avitrija se svojimi dolgimi mor&kimi bregovi in svojimi b;zstevilnimi segurnirmi luka.ni, iaiajocavse pogoje zivuhn?ga, direktuega prometa na vse kraje in na vse vctrove, le Avstrija zanemarja svoje  primorske
dezele in deia zeieznice - v Gorenji   Avstriji  in na Pemsksm.
Sicer pa legi Pemska oa morju, kakor imonitni Shakespeare v svojem proizvodu: nThe winters talett piSe; a ce mi onemu velikanu v drama tiki toga no moremo verjeti, je s tern le dokazauo, da zamore biti kak clovek velik dramaturg in §e vecl politikar, pa jako majhen geograf.
Mej torn pa ko se upotivbljajo brez vsakega o^ mahavanja drzavne garancije za manj vazno notro-zemske iulezuice, se nij zgoJilo od za^etka uitavne dobe do danes za Primorsko prav cisto nldv za nas tukaj na juzni meji eksistuje drzavni Lep, samo da ga pol-uimo, ker zuauo j", da imU krbnovina nij pasivna, ampuk aktivna.
Ampak c*e prosimo in molodujemo mi vsi in (Se vrh toga nasi poslanci §e posebno „salamelekeu mini-strom in ustavoveroem ugunjnjo in nj:m na korist po-stajajo npouitavoverice"; ce tedaj fie toliko <5asa na kolenih piazimo vsi skup, da bi drzavni zbor vrgel ou par miljonov m zidanje in dovrSenjo zekzniSko (5rte, katere veliki del je uze dovrfien, in kutera ima veli-kansko svrho in krasni namon, da sveze po naj kraet poti Indijo in Auglijo, potom srodnje morjc ?. severnim morjem kar, je Se vaznej&Sj in kra, adransko morje a kon-Itanskim jezeromin z vso obrtnijiko in jako bogato juzno Nemcijo in to vse po avstrjski zemlji in r pbmocjo avstrijskih Ink, — je odgovor kajna vse te na8e vazno, tehtno podprte prosujo? Non possumus! in ua tak nadin se sklepa na Dunaji jako hladnokrvno Avstrije izkljucba iz svetovnega trgovstva, ter se obsodi, da mora od stranij gleduti, kako ri druge drzave miijarde kujejo, na njen radun, ker sama no6e upotrebijati svo -jih lastnih prednosti, kajti zdaj morajo avstrijski politi-karji §tediti, (hraniti) da vojnemu ministru nolens vo-lens votujejo povisek proracuna za naknp uovih montur jako dvomljive koristi in ropoluoma dvomljivega okusa. Ce nodemo tedaj odrekati nasprotnikom predelskc ie-leznice v poslanskih krogih zmo^nosti razsojevati tr-govako-politicue vprasanja v vedoin Stilu, potam pajim moramo na vso zobe povedati, da jira res nij toliko mar za bcuoSuost Avstrije, kakor oni pri vsaki priliki zago^avljajo.
Kajti ocividno je, da bode Avstrija vilcd pomaij" kanja potrebnih komunikacij z jadranskim morjem iu po tern morju naprej z vsom Orieutom in z severno •> in juzno-amofikanskemi drzavami, zmerom bolj Gdvisnapo* stala glede svojih notranjih potreb od Hamburga in vsled
opazke o duhovnih ne morejo iraeti nobenega poseb-nega pomena, ker hocem popisati samo to, kako bo mene ti alt po oni duhovni sprejetnali in kako se z manoj obnas tli.
Nekteri izmej ujih so mo sprejomali, kakor hlap-ca, ter so govnrih z manoj osabno in neuljtidno, sicer njih §teviio bilo je^jako malo. Nekteri pa spet so se drzali z manoj preyt-o ponizno ter so nasprotno onim hoteli skoro hlapcevati meni. Pa vendar precejsna veCiua duhovuov so je obnaiala z manoj popoluoma pristojuo in do»tojno, kakor se spodobi omikanim lju-dem. Toda obnasanje se z manoj je re6 skoro Cisto osobna in noma n>beno posebue va^nosti. Veliko vaz-nejse je to, kako so me gospodje zastopili in kako so mi pomagaii v mojem opravilu.
Kakor veliko drnge gospode, tako so tudi nekteri duhovni mislili,' da me morajo postreci z jedmi in s pijacami, ter da mi bo zadostovalo to, kedar bom sit. Marsiktqri nijr"Jcolikor se mi zdi, celo verjel, da jaz odkritosrcno %^cm\ i ' C^nn m* 3Pl°n n,i toliko mar zaj«dt in pijafie, kolikoPsieQ^J> "^Si spoznal krajni dijalekt iu druge v zvezi s teu?9 v.najajoce se stvari. Nekteri pa, ce so tudi verjeli in zastopili namen mo-jega potovanja, nijso mi bili vendar vstanu nic" poma-gati, ker nijso znab, kamo bi me peljali iu s kakim mozem al pa zeno bi me spravili v kup, da bi mogel sli§ati od njih neko povest ali pa nekaj podobuega v doma6em dijalektu.   Temu se na noben nacin ne mo-
remo cuditi, kajti tezko je tirjati od duhovnov, da bi vsak izmej njih interusiral se zato, kar zanitna tega ali onega jezikoslovnega-norca": vsak ima svoje opra-vilo in se no potrebuje pecati z drugirai re^mi.
Nekteri gospodje, kedar so mi hoteli poinagati, so sis ovirali me in kvarili mi moj opravek, in to namreS vsled velike nezaupuost; Ijudstva, katero so si ti gospcdjo pridobili z osabntm iu v casih tudi necloveskim posto-panjem. V noktcrih krajih uijso krivi te nezaupnosti zdaj vladajoci gospodje, ampak njihovi predniki v tisti fari ali pa vikariji.
Sicer, 5e j« tudi gospod dober, sc ga vendar ljudstvo en malo boji, kajti on ima nad njim veliko oblast, more koristi ti ali pa skodovati. Ako ima kedo ofioi-jalen strah pred drugira, uze mu ne more zaupati tako, kakor cloveku, od kterega se duti neodvisnega iu njemn enakega. Zatorej vsak duhoven potrebuje straSuo u-metno in pumetno ravnati z ljudstvom, da bi, pri svoji oficijalni razmeri k njemu, pridobil si njoga prijatejj -sko zanpanje." Mej tern nekteri gospodje nikdac nijso v stann pozabiti, da sospovedniki svojih farmaoov, ter, na mesti da bi prijazno in nljudno z njimi govorili, je prav po ind..gatorsko izpraSujejo. Nij tedaj cuda, da se ljudstvo boji tacih gospodov in da je zadosti prica-jofinosti duhovnega, da bi jenjal vsak prijateljsk in od^ kntoarden pogovor,                     t                              .
V enem kroji mi je hotel puxaagati mestni gospod; | hodii je zmerom z manoj,   te* me je vodil k razriint
Bmlataja mwwA *t letadoietamnoze&b^e aetez-^fm^Avstrija s casoma vkupcijskem obziru sluzna oostati Nemcni, kakor bode od druge stram avstnjsko Primorje do Julijskih Alp vsled pomanjkanja ene od tefcne lefezoice neodvisne zeleznice, katera bi jo veza-la a drugimi avstrijskiiiii kronovinami, ravno^ po^ juzni zeleznici samo na Xtalijo navezana se svojo kup6ijo,m ha Btrae, na katero vleSejo interesi, vlecwjo tad* sim-patije. Gotovipa naj bodo nasi drzavmki, da ltanja ne pozabi ugodega slu6ajain dasi preskerbi rarez, po ka-tenh si prisvoji vse tistooa jugu, kar bi si lehko Avstrija pridobila in §e vec.
All hoftemo iz tega sklepati, da oni gospodje na parlamenlarnem iavladnein kranlu smatrajo za va2i>o red saino promet z Hedtfijo, nasproti pa promet z A-drijo zaprekarno stvar mkapital,ki bigazazadnjo do-fihli, za nesignrno nalozon? Ali pa da hocejo Pnmor-ce za to kasnovati, ker nijso tako srecn;, da jih rode neroSke aiatoro? To di bilo vendar prevehko in absnrdno razairjenje nasledkov prvotnega greba.
He, mi nofterao tega verovati, temveB si hocerao red tako tolmaditi, da je vsakemu (Biiinenffindler) no-trozemcu teiko presojevati in dobro lazwneti prednosti ia fftittost poraorskoga trgovsta; ker je menda zadosti, da vedo, da pndojo kamenice (austerge) od morja. la zurad tega nocemo Se obupati uad zmago pravidnere-di, temve6 se nadjamo, da bodo zdrufcena § peticja tr-2a§ke trgovske kamore iu trziskoga sta»v§instva nasla fcoljSi odmev v odsekih in v hs§i posiancev na Dunaj', ker je zadoji cas; da se kaj resnegu in odlocoega skle-no v tej zadevi, dokler ne bo prepozuo in da zopet po zuaoora pregovoru Napoleona ne zaoslanetno za eno idejo in za eno zeleznico.                          Litcwms
,Kontumacirani*
6 t. ia. se je zgodilo v drzavnem zboru nekaj ne latliSanega, nekaj tacega, kar mora vsacega dobrega Avstrijana pa tndi vsakega ' pravico in poitavnost vnetega drzavljana globoko /.aliti in napoluiti se skr-bjo aabododnost Avstrijo: tako zvana ustavoverna svojat je ustavo prelomila, ker je en bloc (brez prena-redbe i bxez debate) sprejela nasim citateljem uze iz tunogib dlaokov znano postavo o neposrednjih volit-v»br Porodevaiec ustavnega odbora, dr. Herbst, prvi jurist nutavoverne svojati, tisti dlovek, ki je leta 1867 pri obravnavi o spremeinbi osnovnih postav odlofioo izrazil sc, ka direktne volitve bi bile ustavolom, ker imajo de/avui zbori pravico poslanco voliti v dr-iavni zbor, v katero pravico segati drzavni zbor nema postavne oblaati, ravno tisti dr. Hrbst je 6. t. ao.f komaj pet let pozneje, v svojem dolgem sporo-¦ dila nasprotao dokazoval, da drzavni zbor ima pravico in doiznost od dezelnih zborov neodvisnega proglasiti 89 ic skleniti postavo, po kateri se bodo iz ljudstva naravnost volili poslanci v drzavni zbor.
Lehko je soditi s kako puhlo soiistiko je dr. Herbst zagovarjai svoje novo stalisce, kako je po advo-katsko zvijal pravico: §Io ma je tako urno, kakor da bi bil zagovarjai najpravicnejso reC, kajti v svoji slepi strasti in- v svoji trmi proti slovanstvu zgabil je uze davno 6ut prava ; on mj vc>6 mirno tentajo6 in soded pravnik, marvec je hud fanatik, kakor nam jih zgo-dovina kaze v irancoskem konventu, in k»korsnih fa-natikov ima ustavovema svojat na kupe. Temu fauati-ku so - ploskah v drzavnum zboru njegovi privizeuci ter brez debate sprejeli postavo, kakor bi bili sprejeii
jndividuvom obeh spolov, od katerih je mislil, da bodo znali povedati nekitj za inene pripravnega. Se ve da je to imelo namen nblajsati meni mojo opravilo. Mej tern, ddbil sem ta^a jako malo in ko sem sei nazaj iz ti-stega kraja, srecal sem eno zeusko, katera mi je na-ravnost rekla: nCe bi bodili brez gospoda, bi uze nekaj dobili."
Sicer zarad resnice moram priznati, da sem Basel nekoliko duhovnov, ki za res znajo ravnati z ljud-stvom popolnoma zaupno. Taci gospodje sotudi meni veliko- pomagali. Ne potrebdjem jih tn se enkrat o-mepjati^ ker v&em tern gospodom, ki so mi kaj pomagali, sem se uie pepreje zahvaiil.
Zdaj pa pod konec tega oddelka, nekoliko prav-Ijicin resnidoib prigqdeb.
Pcra prigodba. Pridem k enema gospoda ter mu zaLnem popisavati, kedo sem in kaj da hodem. Ko sent Iu jeojal pripovedovati ter sem omoiknil, da bi sliSal njego\. odgovor, na inestt odgovora je rekel sa-tao: Biou, potle." To ,inu potle" ponavljalo se je ne-kolikokrat. Ko sem ma pa vse natanfao razldzil, me je vpraSal: „A kde je ta gospod?* Tedaj gotovo je mislil, da jaz sem le slaga in poslanec ter da resniem gospod professor mora cakati v lepi kodiji v paradni obieki ia poaosno gledati na bliznje bribe in doline. Tega pa, da sem vse pripovedaval o sebi v prvi osobi (z ,ijaz sem«,. wpri§el sem4* i. t. p.) ta gospvid nij ra-zumel. Vsled tega se mu je bralo na obrazu veliko zaeudeoje, ko je zaslisal, da ta ruski profesor, studi-rajoiBi dijalekte, sem namrec jaz, dlpvek,  ki je bil po
Vsak dekret, ki bi se glasil na pokoocanje vseh ue-nemSkih narodnosgj_v Avstrtji.
Pogle6ajmo zt&} na kratko, kako veljavo more ime-ti ona postava za avstrijske narode in na kakem ustav-nem prava sloni. V drzavui zbor je po Kollerjevem pri-tisku pri volitvah ni 6iskem prislo se precej mocno stevilo Nemecv; to mocno Stevilo pa zastopn !o ondot-no nem^ko manjSioo; enako zasUopajo poslanci iz Mu-ravskega samo nemsko narodnost na Moravskem; mej tein ko so OeM obeh kronovin, tedaj cez 5 miijonov drzavljanov 6eske krone vdrzavnem zboru nezastoptni. Euako nejmajo Tiroljci in Predarelci nobenega poslan-ca v dr^avnem zboru, tedaj zopet 1.300,000 drzavljanov nezastopaoib. Nadalje so Poljaki odsli in nijso zasto-pani v drz. zboru, zopet 3V» miijonov nezastopnili. Po odhodu Crneta srao tadi mi Slovenci 1/200,000 drzavljanov brez zastopnika ˇ drzavnem zboru. O'e stjjemo potem §o vedino drzavljanov iz Bukavine in dalmatins-ke Slovane, kateri so proti svoji volji za^topani v du-najski lesenjaCi in potem §e gori§ke in trzaike Itali-jane, dobimo tqdi tukaj 1% miljon drzavljanov, kateri so proti direktnim volitvttm, dasiravno so delotna ttjdi poslanci za to postavo giasovali. Pa tadi konservativna nemske stranka nagorenjem Avstrijskera in naStajera-kem ju uaaprotna tej postavi. Co tedaj primerjamo to stevilke, najdemo, da je v sedunjem drz. zboru velj iv-no zastopHndi k ve5emu 5 do U mitjonov iMlavoyernih Nemcev iz obeh Avstnj, SolnograSkega, Stajcrykega Koroskega in C'esko-Moi-nvskeka; cez 13 miijonov drzavljanov pa se ne udeleguje ostavoloma in ua glas protest nje zoper postavo, s katero namerava ustavo versa svojat prisvojiti st nad. 1 ado cez vse ne nemske narode ter v Avstriji prav toromticno gospodovatj.
Blizo 6 miijonov drzavljanov je po Scbmerlingo-vem volilnem redu s takimi praviiegiji obdarovanib, da ima jo blizo 10G scdezev v drzavucm zb:>ru, mej tem, ko pride na 13 miijonov drzavljanov samo 07 posiancev ; in oce Submerling je preskrbei za svoje potomce tako izvrstno, da jih zadosttije 100, da Itdiko sklepa-jo in ogromno vedino drzavljanov kontnmacirajo. Nova volilna postava pa ta pvevdegij Je Se zviSuje, ker po njoj bode sicer stevilo posiancev vzvisano na 351, in vendar bo §e zmerom zadostovalo Stcvdo 100 posiancev za vse sklepe, ce tudi obsezajo preaaredbo nsta-ve. Jasno jo tedaj, da po novi volitni po.itavi je onih 13 miijonov drzavljanov kontumaciratiih, da v novem drZayoem zboru za njih pravice in tozajene bodo oasli drugega nego posmeh. Kujbi tedaj iraeli iakati poslanci one ogromne opozicije v lesenjadi pred Skotskimi vra-ti ? Je li morda dastno za kaki naro I, da njegovi poslanci hbdijo moledovat na Dunaj in da tarn Cakajo na drobtinice, katere padajo z bogate mize ustavover-cey? Ne! to se je morda dozdaj godilo in zalo3tuo je, da je bilo treba tolikih izkuieuj, preduo so se vsi ti poslanci prepricali, da v Schmerlingovi ustavi uij prosto-i*it za pravice onih drzavljanov, katere oni zastopajo. Xalostuo pa je tudi, da so ravno slovanskj poslanci krivi, da se je sedarija vlada utrdila, kajd lansko leto so nekteri iz tnej njih vzdrzali miaistertsvo, ki je bilo na poskokn, ker so glasovaii za postavo o posil-n;h volitvah in m^j temi je bil tudi poslanec gonskih Slovencev, g. Orne. On nij sicer dosledno ostal v ustavovernem taboru in ker \e imel priliko od blizo poznati menenje svojth volilcev, je hotel letos popra-viti, kar je lani zakrivi!; to bo gotovo njegovim voliU cem in vsem Slovencem po godu in njegovi volil-ci smejo biti zadovoljni z uspehom svojega odlocnega postopanja. Sicer pa je se zmerom vprasanje, ce bode g. Crne odslej zmerom solidarno postopal z drugimi vloveuskimi poslanci, kar bi bib zeleti in  pricakovati.
svoji obieki in celi zunanjosti v njegovib oceh le sluga gospoda profesorja.
Druga prigodba. Stari gospod, ki je nek.j casa konkuriial tudi z mestnim krcmarjem, dokler mu nijso tega prepovedale dotifine oblastnije, se je mej drugim izrazil proti nekemu kmetu: BEn taksen gospod, ki je pr;§el tako dalec z Kuskega, bi moral tudi moji ku-harci nekaj §enkati.tt , Tedaj gospodje, ki pribajajo z Raskega, morajo razen drugih opravi), skrbeti tudi za stare kubarice.
Pravljica, V nekera kraljestvu, v trideseti drzavi se je pred muogo in mnogo leti bilo osnovalo neko sveio in pobozno drustvo, kt?ro se je ravnalo mej drugim po lepih nacelih: „denuntiare se invicem", nsis uti baculus in manu raagistri" ltd. To drustvo, skroec* za izvelicanje du§ vsega clove§tva, je prevzelo tudi v svoje roke odgojo mladega pokoljenja, je povsodi na-rejalo svoje sole in druge ucne zavode ter prav po ocetovsko je skrbelo za to, da bi uniciio v mladih in starih uuiih celo zadnjo mrvico samostalnega in neodvisnega misljenja in na tanacm otelo je uplivu hudica in njegove tovaruSije.
Kakor vse na sveti^ ta!;oge„"**,.i moc tega drustva nij mogla trajati vekomaj %. je s Lasi zaiibog vel-.ko oslabela, mej drugim je zgubilo to drustvo svoj upliv na n a rod no omiko, katera je postala skoro izkljucivuo odvisna le od vlade in samega ljudstva. Pa vendar ti skrbedi odetje so obdrzali v svojih rokah vsaj del svoje moci: tako mej dragim tao si ustanovili zavod za sta-novanje in hrano teh ugencev javnih s^i, kateri bi s
0 dalmatinskih poslancih, kateri so lani s Crne-torn vred odlucdi zmago ustavovercer in so dosledno tudi ietos glasovaii z.» voliino reformo, sodbo izreSi je nepotrebno; izdujice so na Slovanstvu in pomilotanja vrednt.; oni so ravnali na svnj.) roko ue oziraje se na menuuje naroda, katerega zastopajo: kaz-n , zato jim ue odide; predno pridejo domov, dobe vsi nezaupnice, 6q smemoverjeti hrvatskira, dalmatinskim in trzaskim lis-tern* (Glej.pofit. pregled.) Zanimivoje to, dajdisecelo ^Cittadino'in^Progresso" obsojata. 0 Coroniunju in o Pa-scotittiusmeujo trditi, da sta tudi ona 2 glasovala proti volji volilcev; pa saj ta dva gospoda bosta zmerom glasovala za vlado; zalosfcno je le, da volilci tega ne ve-do ali nete vedeti.
Sicer pa so ubogi «Sudlanderji«* ustavovercem le paralo delali, ker brez njih jih je §e zmerom bilo 106 hudih Uitavovercev, kateri bi bill tu li zudo^tovali, di kontumacirajo opozicijo.
A odslej je pot zaznamovana, katero mora lioditi pp brezobzirnosti ustavovercev okrepCaua opozicija, Ti-sto pot, katero go Oehi uie davno nustopiti, mora zdaj edina hoditi vsa drzavnopravna oposioja, po^ebuo pa vsi mi Slovani, ce moLemo hlap^evati u^tavovercem, Naj bode enkrat po tolikih skuSnjah edinost mej Slovani, ker le tako bode nogoct', da mi piide,j;o v Avstriji do one veljavnosti, katere aiao viedni kot najvazu^jSi f.iktor za vsdrievanje avstrijske drza-ve. Nemogocc jo frkoraj, ila bi cesar potrdd postavo, katera jo izraz najvece krivicnosti, saj mu to zanikava konst dizave in la^tne dinastije in morda bo krona 3d v zadnjejQ tfenutku kreuila na drugo pot, kajti ce ke-daj, je potreben zdaj klic naSuga cusarja: „Naredite mir mej mojiini n.irodi!"
Vendar pa moraino biti mi Slovani oavse priprav-Ijeni. Vsak slovanski poslanec naj bodo proglaSen iz-dajica, kateri bi Lel na Dunaj na podlagi direktnih vo-litev; potrpiiuo in cakajmo boljdih casov, kateri morajo priti, ce smo doslednji in marljivi; rn^'j tem paizo-brazujmo narod, pomagajmo mu do blagostanja in ne-odvisnosti, da se bodo vse uakaue ustavovercev rnz* prsdd nad nuso resno voljo. Kuntumuciranje naj uas ne strasi!
„Narodna sola."
P. Tako se imenuje preteLeno jesen v Ljubljani osnova o drus>,vo, katero ima namen: materijalno podpirati slovensko ljudsko solstvo. Slovenci so snujoc to drustvo posnemali svoje nemske so-sede, kateri posebno na bliznjem Stajerskum vsako leto ua tjsode goldiuarjev nabero v podparo revuim, solo obiskujocim otrokom, katerim kupujejo potrebna udila in obleko. Zbira pi se tak denar (Nemci ga imenu-jejo nSchulpfenuiga t. j. sold za solo) prav na pri-prost nacin. Po kremah, kavarnah, bralnih druitvih in sploh po krajih, kder se zbira vec ljudij, se napra-vijo pusice, kakor jth vidimo po nasih cerkvah. Kedar sedi vesela druzba pri bokalu, pri drni kavi ali pri igri, vzame eden izmej druzbe pusico v roke ter gre od mize do mize (kakor cerkovnik v cerkvi od klopi do klopi) pobiraje soldza §olo. Vsak navzo^uih mora darovati vsaj en krajcar; daruje pa jth lahko tudi 10 ali pa se vec, morda celo 1 gold. Vsak mesec enkrat se potem pusica oiprt>, denar seSteje, sbrani in kedar se ga nabere mala svota, nakupijo se knjige, zvezki, peresa, svtncniki i druga u«5da, ob zimskem casu se da narediti tudi nekoliko zimske obleke, sukeuj, kril, crevljev i dr. in vse  to  se potem   razdeli o posebni
casom hoteli us topi ti namrec v tisti stan, skrbeci za dusevno in moraino blagostanje ljudstva. Hitro se pravljica poveda, ne-hitro se stvar izvrsuje. Po mno-gih in mnogih letih je prigual hudtc v to mirno dezelo nekega norca, ki, hode po svetu, je zapeljaval postene ljudi ter je tiijal od njih, da bi mu pripovedovali prav-ijice in druge t. p. roci. Hudobnost tega norca, — od katerega so po pravici pripovedovali nekteri, da je antikrist, — je dosegla ufce to stopinjo, da se nij ob-mejil samo na zapeljavanje ljudstva; ampak je zaLel uciti novo vero, in je namrec nugovarjal razue moze in mladenice. da bi mu pomagali v tem njegovem o-pravilu, to je: v zapeljavanji ljudstva. Ker pa cloveska uatura je sploh veliko vec naklonena k slabemu, nego k dobremu, tako tadi mnogi raozje in mladeuici so -dali pofluh nngovarjanja norca-antikrista ter so ma zaceli po§iljati razne zbirke podoboih stvarij. Spride-nost mladine je bila tako velika, da celo v nedriji omenjenega zavoda za bodofie voditelje ljudstva na poti -k izveliciinju so se nasli predrzni fantje,. ki so se od-locili pomagali omenjenemu norcn. Mej drugim do-padla je temu norca eoa zbirka ter se je hotel sezna-niti s tem fantom, ki jo je postal. Pa ocetovski va-ruhi tega zavoda so prepovedali fautu, obiskavati norca, ter so mu zapovedali, da mora doma sedeti. Gotovo vsak posten iu bogabojeL clovek mora le odobriti to odlocbo, ki je imela namen, oteti mladino spridenosti in nepotrebnema pacenju uma in sea. Sicer vse to je le pravljica, av pravljici po navadi nij ni6 tesniSnega,
priliki mej pddne uboge solske otroSice. In tako se naredi veselje ubogim starsem, d.i svoje otroke raji t Solo posiljajo, pa tudi otroci imajo radost, da se prid-ueje u6e in da raji v solo ho'dijo. Gotovo je tako drustvo lepa, dobrodelna, da prav, krsc\tnska naprava. Nobenega skoro nic ne velju in vendar se z njo veliko dobrega stori. Nij cuda tedaj, da na Stajerskem skoro nij kraja, kder bi se sold z.i solo ne nabiral iu celo v malih raestih se nabere v enem leiu 4—500 gold., tako da se o zhnskem casu 50—60 otrokom zimska obleka napravi in.u&la nakupijo.
Na.Kranjskcm sta vrla ueilelja, g. Ivan Lap a njo i g. Feliks Stegnar, prva v Idriji tako drustvo osuovala in prav dobro se je oponeslo. Vendar se je pokazalo, da Idrija nij pravi kraj zatako napravo, za-torej se je drustvo preteceuo leto v Ljubljano preseli-jo, kder je pod iioenom „Nurodna Sola* svoje delo-vauje pricelo; v 4 inesecih je nabralo. eez 500 gld., za katere je mnogo ucil nakupilo i mej uboge Sole razdelHo.
Uas je mendu, da tudi na Gori&kem obudiino k zivenju tako lepo napravo. „Narodna Sola" jo g. dr. LavriSa v Go.iei za svojega poverjeiuka izvohla in rou tudi eno pnSico poslala, katero je gospod doktor v goriski citalnici obesel. in glej, v malib dneh se je v. njej nabralo okoli 6 gld. brez vse agitacije. Za ta detrnr se je napravilo 10 drugih puSic, katere se bodo te dni v vefie kraje na GoriSkem razposlale, dase bode zbiral sold za solo.*
Nabranega deuarja mi goriSki Sloveuci, se ve, da ne bodemo v Ljubljana „Narodui soli" poSiljali, nego porabili ga bomo v podporo sloveuskih ljudskih Sol ua Goriskem.
Vaa pa, vrli rodoljabi, katerun je kaj na tein leze5e,da se povzdigne oaSe ljudsko solstvo, poprimite se te stvari, nabirajte marljivo sold za Solo, pa agitujte za to, da ga bodo tudi drugi pridno zbirali. Pomagali bomo 8 tem priduim pa ubogim Solarjem i Solaricam, pa tudi revnejsim uciteljem in koristili tako nurodu sameinu, saj ljudska Sola je podlaga ujegove srece, njegovega naobmzonja, njegovega blagostanja in vse njegove kulture.                           ,.
Dopisi.
P. lL Gorioe 10. mar. [Izv. i\op.] (DijaSka bmda.) Nasi vrli dijaki imajo uze dalje Lasa prelepo navado, da napravijo vsako leto oukrat besedo, pri kateri so-d-.ujejo same dijaSke moci. Take besede so iz veS oisirov koristne i zaniraive. Prvic pokazejo i njimi dijaki slaved velike, za slovcnsko domoviuo zasluzoe mo-m svoje rodo'jubje, svoje spostovanje i deScenje geui-jalnih dubov, kar se mladini tako lopo poda; drugid so nam dijnske besede porok, ka se naSa vrla mladi-na ne zanima samo za znanost, kijouco solske knjige, nego ka ima tudi dutece srce za lepe umetnosti, za po^zijo, petje i govornistvo; tretjid dajo take slavnosti prilozoost mladini gospodom, stoje&m na prehodu v burno iivenje, da se nauce lepega vedenja i kretanja, kakorSno se na svetu zahteva od vsakega izobrazenega cloveka, kakorsnega si pak priprost siovensk mladenid za svojega Solanja ne more vselej lehko pridobiti.
K besedam pa je treba vabiti, trebajegoste spro-jomati iu tu pa t:tm s povabljenmu kako beseJo iz-pregovoriti, treba je deklamovati, peti, igrati — in to vse cloveku pomaga, da si pridobi tisto socijalno o-miko, ki tako dobrodejno loci naobrazeneg.-i inoza od okornega surovcza in ki je tudi v pozuejsih lctih mar-sikateremu, (se ve, da poleg njegovih dusuib zmozuo* 6tij) lestvicn, po kateri se propne do castnega mesta t eloveski druzbi.
Beseda, katero so napravili goriski dijaki 8. t. in. v naSi citalnicni dvorani, ja \s\\ prav lepa; da, neka-teri, ki so biii uze veckrat pri takih slavnostih, celo pravijo, da jo bila najlep'a mej vsemt besedami te vrate na Goriskem.
Program, katerega je uze zadnja „Socatt priob&la, je bil tako okusno sestavljen, da de!u dijakotn i njih tstetidnemu okusu vso cast. Pevski del je obsegal 4 Nclvedove, 1 Jenkovo i-i I Maskovo pesen, tedaj samo komposicije nas.b najboljih skkdateljev. Pevski zbor pod vodstvotn g. pripravuika Carlija se je prav dobro i pohvalno obnesel, dudih smo se posebno krop-kemu i krasnodooecemu basu II. (g. To mat u.) Ned-'sdov »Mdi kraj4 ja zbraaemu obcinstvu tako dopal, da ga je moral zbor ponoviti.
G. Kragulj (osmosolec) nam je z deklamacijo PreSirnovega .Povodnjega moza* pokazal, da je pridno i temeljito Frick^jevo dekiamutoriko studiral, pa tudi navode g. dra. Lavri^a o govornistvo uspesno posluSal. Pohvala, katero je zel, bila je popoluoma sasluzena i pravidna.
Igra nNovci zn diplomou sejetako dovrSeno pred-stavljala, da je pri obdinstvu oasla mnogo vesele po-nvale in vzbudila veliko glasnega veselja. Vsi pred-8tavljalci gg. Kragulj - Far Ian (osmosolec), Sim6i6 (SestoSolec), G r gp 1 e t (pripravnik) i G olo b (osmosolec), ki je imel tudi slavnostni govor, so se svojim iBvrstnim igraoj^m pokazali, da so svoje naloge dobro premi8lili.ter je potem tuli z zivahnim veseljem pred-•ta^ali.             v                                        *
Vsi so do duse zasluzili pohvalo, s katero so je i povabljeni gosti i njih sodijaki odlikovali. Meoim pa, ka ne bodem kratii hvale ostalim gospodom, 6o iz-recno poudarim, da nam je g. Go lob posebno dopal.*)
Predstavljal je stnjca Gvicnika, katerega zvite studentovske duSe opeharijo za lepe deuarce, pa tako-naravuo, thi smo uusega tolminsko - cerkljanskega bri-bovca i poStcnega sloveuskega o5anca stare koreniue (moz si „SpogaH se kratko pipo, gobo i kresilni kamen pa rudfco marelo; pndo v Prago, da bi videl tisti most, kder so „sv. Jtuieza v vodo vrgli") kar zivega pred soboj gledali.
Slavuost so s telegrami pozdravili: Luka Cvifinik iz Gradca, ljubljanski pripravniki, ljubljanska viSa gim-nazija, g. Laharnar iz Trsta, TrzaSki dijaki, lokavska Citalnica, njtlovski svobodnjaci, Slovenci i Hrvatje iz Pra-ge; osmoSolci iz Novega mesta, gg. dr. Majtinger i prof, Zupan z Keke, slovonski vojaei iz Trsta.
Besedo so se udeleziti razen dijakov tudi; gg. rav-natelja Sehaffonbauer i RajakoviS, slovenski pro-fessorji z gimnazije, realke i pripravnico pa mnogo slo-venske intelligoncijo iz mosta in okolico,
Po dovrSoni slavnosti so se podali dijaki viSih raz-rodov s pevskim zborom k skupni vet'erji v gostilnico npri zlfttom angolju", kder so se v druzbi svojih uci-teljev poleg zlate kaplje s petjem i prijateljskimi pogo-vori feselo zabavljali. Vsak pa, ki so je bosede udolefcil, mora priznati, ka je naSa vrla mladina zbog svojega lepega, moSkega vedenja vso J pohvalo vredna.
Iz Trsta 8. marcija. [Izv. dop.] Veselice, ktere je odbor v preteklem predpustu v ditalnici napravil, bile so vso prav lepe, dobro obiskane in prav zanimive. Imeli smo dve veselici s tombolo, eno z besedo in vo-liki pies; razen tega pa vsak teden dve plusni vaji. NsjIepSa in najboljc obiskana jo bila veaeliea z besedo due 8. februvarja in vsi so se od uje z zeljo lodili, naj bi odbor precej zopet tako zauimiv vecer napravil. SliSali smo pri tej priloznosti zopet naSo zalo gospo-dicino Anko Kastoldevo klera je izvrstno na gla-soviru igrata in obcudovali smo posebno njono tehniko. Samo zeleli bi bili, da bi nam bila kaj narodnoga igrala, kar nam boljo k srcu govori. Kar pa smo pri njej pogreSali, dalu nam je v veliki obilnosti druga krusna gosnodidina Anka Mankoceva. Ko ona na oder stopi in z gosp. Massenbiloblerom izvrstno sestavljen vencc najlepSih narodnib pesnij & voliko ob-cutljivostjo na citte igrati za6ne, bralo se je na lieu vsen navzodnib, kako mocno je ona zn&la k srcu go~ voriti in popreje nezuane cute vzbuditi. Kaj takega nij tiibce pridakaval od nje, ki se je pivikrat javno producitala. Kedar je kon5ala, smo jo glasno pohva-lili in ploskanje nij hotelo nehati, dokier nij zopet na oder stopila in nam igranje ponovila.
Pri tej priloznosti izrekamo tudi naSo bvalo gosp. Massenbucbleru, kteri, akoravuo uemskega rouu. je znal tako krasen potpourri slovanskih pesnij v prav kratkem casu sestavitt.
Tudi naS pevski zbor, kteri se je po prestauku dveb let zopet zbral, se je ta vecer pod vodstvem vrlega gosp. Dolinarja prav dobro obnaSal Vse nam je kazalo, da naSa citahiica se zmerom na dobrili nogab stoji in da potrebuje samo podpore in mladega duha, jo k novemu vosolemu zivenju vzbuditi. Nalcja-ma se, da to bo sedaj temvec mogoce, kor je odbor uze krasno sianovanje v najbo'je prikladnem kraju mesta v naj em vzel, katnor se uitaluica uze 21. pn-hodnjega avgusta preseli. Tako se jo. spolnila zelja ktero so udje v zadnjein obdtiem zboru izrekli in pri-dukovati smeino lepo napredovanje tukajSnjega narod-nega zivenja.                                          (Dalje prill.)
Politicni pregled.
6. t. m. se je tedaj sprejela v drzavnem zboru postava o direktnih volitvah en bloc (ua dobelo) s 120. glasovi proti 2. glasoma trzaskega Morpurga in tirolskega Fedrigottti-ja; mej onimi 120. je ogromna vegina ultra-ustavovercev, potem 5 Dalma-tincev; 2 rutenska kmeta, goriski Coronini, tr&ski Pascatoni, kateri je na povelje grofa Andrassy-a moral glasovati za ono postavo, nadalje dveh Istri-janov in par Bukovmcev.
Poljaki so precej, ko je priSIa na dnevni red volilna reforma s protestom odsii; imenovali so to postavo ustavolom, vsled fosar se zamore z goto-vostjo soditi, da ne pridejovpo novi postavi sestavljen drzavni zbor. S Poljaki je od§ei tadi Crue; a ditalo se je v nemskih listih, da bode on precej po koncani debati zopet udelezeval se sej drz. zbora, kar bi bila zopet nedoslednost in bi kazalo, da se Crne vendar se nij popolnoma odpovedal ustavoverni politiki. Bomo videli!
*j| Pa jo vendue kratit?, g. dopi>mk! Zakaj ne omenite pri vsaki igri pofrebnega jpod cdrom depofiega, nobenega uzitka ne iraajocega — Sepetalca'? Pohvalimo naj ga pa za to mi in to Btoriuio s tem, da poverao, ka ga ta ve^er — prav nic ^j"10 *&•
Klubdalmatinskihnarodnili dez.i poslancevje v veaih listih energicno protestoval xoper postopanje onih 5 dalmatinskib M. poslancev: ' ta jasna ne-zaupnica bo menda vendar enkrat primorala one ustavobezneze, da so odpoved6 poslanstvu in ne zlo-rabijo ve6 svojih mandatov. Sicer pa je po vsej Dalmaciji razdrazenost velika in vsi hrvatski, pa tudi italijanski listi te izdajice ostro oStevajo, ~~ neaaupnic dobe na cente.
Zdaj sklepa drz. zbor o novem volilnem redu in v gospodski zbornici. pride te dai do debate o volilni reformi; sli§i se, da l)ode v gospodski zbor-nici ta postava naSla mofino opozicijo.
Drzavni zbor bode po najnovejSih oficyoznih vestib meseca maja zacel svojo drugo letoSnjo sesijo; vlada hoCe namrei tujeem razstaviti tudi na§ parla-ment; lep pojem bodo dobili tujci o naSem ustav* nem zivenji, ce bodo videli polovico praznih klopij in izvedeli uzroko te praznote.
Zadnje tedne je proces SkrejSovskega bil na povrsji poliWCnih razgovor. SodnJJa jo dela Skrej* fiovskega v preiskovalni zapor, kder je uze 210 dnij; obdolzen je bil sleparije, da jo namroft erar prikrajSal za davek od inserator vpraSki ^Polltiki"; dohodki toga lista so bbili ve5 (asa pod sekvestrom in vkljub temu nij mogel erar priti do pMla; zatozba je tedaj SkrejSovskega obdolzila, da je oh lastnik in izdavatelj wPolitiko", pa da jo namesto sebe druge iiguranto postavil, sam pa sokvestratorje za nos vodil in jim odtegail mnogo dohodkov. In-fioratai dolg ^Politike" je bil sicer kesnojo popla-fian, a politicni uzroki so veljevaii, deti SkrejSov* skija, glavnega agitatorja in talentiranoga, pa enpr-gifiuoga in bogatoga moza pod kljnc, sslasti pa zdaj, ko je Slo za tako vazno ro5, kakor je volilna reforma. Oni teden je bila konefina obravnava, tra* jala jo 7 dnij, price so vso aji v korist SkrejSov-' skoga, ali pa tako konfuzno govorilo, da nij bilo mogoce obvoljaviti dokaza s pricami; potem pa je, do Skrejdovski v mojsterskem govoru ssatozbo tako razrudil in on in njegov zagovornik dr. Klaudi so- ¦ dklfo tako podudil in prepriM, da ga je nekrivoga* spoznalo. Kakor se vidi iz vsoga je imel pa proces politico Muje in dr. Klaudi ima, kakor se slifli dokaze v rokeh, kateri mo5no kompromitujejo se-danje ministerstvo.
Tisti dan, ko se je publicirala razsodba proti Skivjsovskemu, je bilo pred sodnijo na tisuce ljtid(j zbranih, vsa prazka posadka je bila pod oro2jem, . kakor da bi se bilo bati kake prekucije; ko je Ijud-stvo sli§alo, da je Skrejsovski nekriv spoznan ; je t dvorani in na ulicah zagrmelo: „Slava Skrejgovske? mu i« telegrafovalo se je na vse vetrove in od vsefc krajev je do§lo nestevilno castitilnih telegramov ^Politiki* in drugirn ceskim listom; po celem Oe-skeui jo viadalo veselje cox to novico; dokaz to, da Skrejsovski mora biti vistinijako upliven in fasten moz, pa tudi dokaz, da se ga ministerstvo jako boji. Vkljub temu, da je nekriv spoznan, ga Se zmerom noSejo spustiti iz jece, ker je drzavni pravdnik ro-kuriral proti razsodbi prve instanco; Skrejsovski pa je tudi rekuriral, ker mu nagiti razsodbe nijso po godu. Ko bo vse dognano bomo morda zvedeli, kako daleS seza strast ustavovercev in ali se postavo v Avstriji se.kaj spoStujejo.
Na mnoga vpraSanja zarad pravil igralnega dru-Stva, odgovaijamo menda najboije 8 tem, da ja v svo* jem listu natisnemo in tako vsem na enkrat odgovori-mo, ki so so do naB v tej zadevi obrmii; morda se polem osnujejo taka drustva po mnogih krajih in da. se s tem zupro duri dunajskim in trzaskim eleparjem. Evo Vam tnkaj kratka pravila:
§.1. Vsak druzabnik ia kot prvp vpla&lo 10 gl rtudi 5 gold.); p tem pa vsaki meBec po % gold, (all igW.)
Vsak druzabnik dobi bukvice v katere mu uprav-nife potrjuje vplacila; dobro je, da bo v bukvicah tudi tlskana ali spisana pravila.
§. 2. Tisti druzabnik, ki ne placa mesecnin 3 me-sece zaporedoma, jenja s prvim dnevom cetrtflga meseca uzivati pravice druzabnika; s takini druzabnikom' 8e obra5uni ter se mu izplaca vplacaneniu denarU pri-mereu delez na loze, ki se v biagajuici nahajajo.
Ta delez se izrafiuni tako-le: fcA^ je vpladal dve mesecnini, tedaj s prvtm vpla&looi vred 14 gold; ker pa nij placal uze 3. meseonin, se izbrt§e; DrttStvo Steje n& pr. 20 udov.   Pogleda se v knjige, koliko je
znaSalo premo*enje dokonca tistega meseca, koje BA." zadnjic placal meseSnino; najde se, da jedotiste dobe yplocalo 20 druzabnikov 280 gold., za katereje odbor kupil 3 loze in ostalo je v blagajuici gotovine 10 gld. Vreduost lozov se raduni po kurzu tistega dne, ko je A. jenjal biti ud draSlva; karz je listacena, po katen 90 tisti dan lehko prodajo lozi v Gorici (ah y Trstu.) Po tej ceni so na pr. omonjeui 3 lozi vredni f. 260. kateri znesek in gotovina 10. gold, se razdeli na 20 delov in pokaie se, da pride na vsak delez 13 f, 50. in da tedaj „A" iz blagajuice toliko dobi.
Ta znesek se „AB-u izplaca precej, ce je toliko denara v blagajnici; 6e ne, pa mora iakijuceui ud toliko casa cakati na izplaeilo, da doh:g«jo raesGcnine. Na eiiak naeia ae izplaeivjejo delezi prostovoljno od-stopiv&m, ah pa naslednikow unirbh uduv.                .
§. 3. Van druStvena opravila vodi odbor 3. udov, kateri zastopa drustvo v vseU zadevah, za katere je po §. 1008. drzavljanskega zakomka potrebno posebno pooblastilo.                                              ,
Odbor izvoli izmcj sebe ravnatelja m opravtuka; odborniki poslujojo brezplucuo; pa vendar ae povrnejo upravniku vsi stroSki storjeni v drustveno konst po iklepu odboiovera, Odbor je odgovoren obcnemu zbo-*u iu mora njemu vsako leio enkrat, So eetvrtina udov zahteva, tudi veckiat uatanfine racuno poloziti iu pre-mozenje iskazati.                                '
Tudi nakupuje odbor loze uli diuge vrednoslne papirje, glede kakovosti teh papirjev pa se mora zme-rora ravnati po sklepih obenega zbora.
Po takem nacinu ukupJjene papirje hrani predsed-nik; a on mora izro&ti nataneen lzkaz iu potrjilo omh papirjev uparvnika, kateri zopet mora dati prepis izkaza vsakemu udu, ki bi ga zahteva).
§, 4, Obcni zbor se skbee vsako leto enkrat in sicer tisti mesec, v katerem se je zacelo druStYo, iz-vanradno pa mora odbor sklicati obcni zbor, ce ga zahteva tretjina udov.
Da se zamore sklepati mora biti navzocno nad-polovidno Stevilo udov. Sklepa se z vecino glasov; pri :jjako8ti glasov razsodi glas predsednikov.
Ker zamore imeti 1 ud tudi ve6 delezey, velja VMak delez I glas; pa noben ud no sme imeti eez 4 delete.
Obdoi zbor jemlje na znanje sporocilo odborovo, pregleda letne raeuoe, voli odbor, sklepa glede kakovosti in Stevila lozov in druzih papirjev, ki se imujo ukupovati v prih. leta; voli, 6e je potreba, 3 pregle-dovalce racuuov, razsodi o prepirdi mej druzsbniki in sklepa ob vseh zadevah, ki nijso previdene v pravilib. - §. 5. Dobitke srecek, ki ne znaiajo saj 500 gold. in obresti razuih papirjev se ne razdeljujejo mej ude. ampak se poratojo za nakup novih effektov (vrednost-uih papirjev). Yefie dobitke se primerno razdele, a pred vsem se iz dobicka nadomesti ona srecka dobitka.
§.6. Na zahtevanje 2j3 udov, se druStvo razide in premozenje razdeli; ce pa zahteva samo po-lovica udov kaj tacega, se z njimi ravna v zmishi §. 2, in sicer se jim izpladajo delezi v obrokib, tako da vsak izstopuik dobi vsaki mesec na svoj delez iz vpla-2anih mesecnin enak in proporcijonaleu znesek, da mo-lajo vsi izstopniki enako casa dakati na popoloo iz-pladilo.
§. 7. Obcni zbor lehko skleue, da se ne vplacujejo ve6 meseLnine; enako zamore ta pravilaprenarediti; a zmerom le tedaj, ce so 3[4 vseh udov navzocne in ce od oavzocnih 3{4 udov 2(3 glasujete za preuareditev.
§.8. ue kedo preda svoj delez, mora to odbom nazuaniti, da to prodaju vknjizi in delez na novo ime prepise; koliko deiezev zamore imeti vsak ud, odlo-duje |. 4.
§. 9. Vsi delezGiki se v prepirih podvrzejo raz-sodbi odboi a v prvi instanci; cejim ta ne ngaja, smejo apeloyati na obcni zbor; proti razsodbi obcnega zbora pa nij vec nobene pritozbe in se podvrzejo vsi udje njegovi konecni razsodbi.
To so tedaj glavne tocke pravil za igraluo drust-vo, katera se pa lehko tu in tam po razmerah kraja prenarede. Naj pa se omenimo, da igraloa drustva ne smejo steti toliko udov, kakor droga drustva, zadostijih je 20, ali 1c ve^emu 40, ker 6e jih je vec, se dobicki •prevec razkupijo in vsak ud prav malo dobi. Na enak nacin se dajo osnovati tudi drustva za narodne papirje, kakor na akcije wSloveoije", .narodne tiskar-ne% in druzih narcdnih zavodov; vsakteri l)i rad imel kak naroden papir, pa ga ne more ukupiti; a po me-sednih ulogah vendar lehko v teku prvega leta pride do taldh akcij, katere drugtvo zaporedoma kupuje in kadar jih im*- toliko, da pride Da vsakega uda po enn, jih razdelij intere3i, katere drustvo dobiva na take papirje, ostauejo v dru5tveni blagajnici za nakup novih akcij.
\Na tak nacin je inogoce vsakemu tudi manje pre-mofnemu udelcziti se narodnega napredka n» gmot-nem polji.
v Pri nakupevanju srecek, ali lozov je na to gle-dati, da so ti papirji dobii in zadosta zavarovani; mi aasvetujemo. siedece effekte: posojilo od leta 1854,. vejjajoz f. 99; posojilo leta 1860 velj.i 1t5 loz f. 123, posojilo od leta   1864.  velja loz f. U7.;   potem lozi
kreditne banke (Credit-Loose) po f. 188., lozi p03<yjila trza§kega tnesta po f. 118. itd. Vsi ti papirji so do-bro zavarovani iu nekteri izmej njih dajo tudi obrest', uajboljsi papir so lozi od leta 1860.
Na DOge ledaj, bratje, zdruzojte se iu vardui boil ite, kajti narod, ki zna hraniti in si op*mwre gra >tno, postane tudi zaveden in politicno neodvisen.
C<i kedo potrebuje se kakih razjasnil, naj se obr-ne do nas; nit vsakemu radi po mogocosti pomagamo z dobrim svttora.
Razne vesti.
(«ol«l «n S«l«.) 7* ozirom na vvodui clanek nNa-rodua Sola* prosirao tiste domoljube v vecdi krajdi ua GonSkem, kateri bi radi prevzeli nabirauje solda za Solo, da se v kratkem oglase pri g. dr. Lavricu, a!i pa pri urednistvu nSo6o-. PoJale se jim bodo pot*»m pu§ice z napisom: 9Za wtvoHno Mo na GoriSJcem" i prilozila se tudi drustvena pruvila. Domoljubi! Po-tuislite, kako vazua za omiko sloveoskega narod» j; ljudska Sola; pomishte pa tudi, koltko otrok v nasih hnbih in na Krasu §o!o za tega delj zanemarja, kpr jim starSi ne'morejo kupovati potrebne obleke in najpo-trebuejsih nMI Glede na vse to se uadt-jamo, d» se bode naslo na Gonskem mnogo tako vrlih moz, ki bodo nabiranjo Solskpga solda prevzeli, pa tudi na stotine takih, ki bodo vec nego en sold za solo darovali!
(Kuzpisaim niuliin.) Na visi gimnaziji v Gorici je do 10. aprila razpisano raosto uditelja za klasifino jezikoslovje.
je kupila od gospoda M. 2vanuta hiSo st"ev. lb*0 pri Ijubljanskem kolodvoru za f. 10.009, v kateri je bila Vkdaj mazilna tovarna (Schmiorliibrik). Banka Siovenija je tedaj lastuica Stirih hiS v Ljubljani.
(Umutij«ki pwilndijivi ffovor) v Rifenbergu bo due 19. nmrcija, to je na sv. Jozefadan pop. po kon-cani sluzbi bozji. Govoru predmet bode: 1.) Vaznost dobrih kletij in skrb za vino v kleti. 2.) Sredatva za povzdigo sadjereje. Opominjarao p. t. obcinstvo ?, Vi-pavskega, da se v obilnem ytevilu udelezi tega kme* tijskega zbora.
(I'ravila IffruluegA tlniilva) gmo danes tiati-snili na drugemmestu in s tern gotovo ustregli zeljam naSih citateljev. Kakor sli&imo se namerava ustano-vitev takih dru§tev v Gorici, Trstu, v 1'roseku, v Se-zanil Osnovana ko uzo taka druStva v Vipavi in Ajdov-scini in sicer 4; in v Kanalu 1, Nadejattse jedatav-zgled kmalo poznamejo tudi di uge vece obcine na Goriskem.
las urednikove liatnice.
G. Krai v LjuUj, gg. St. i %., g. M. MtX v Zg.: Opro-stite, danes vasih dopisov nij bilo mogoce natisnitc; pridejali M bili Iistn prilogor pa je tiskarnica tako z delom preoblozena, da je nij mogla izgotoviti.
v Gorici na,Travniku, it 286, V PATERNOLLI-jevi Kisi
dob6 te dni bogato zbirko masin za sivanje:
1.  ^VHELKER & WIMSON s pola-truzico ;
2.                        „              s truzico za premikati v podobi cilinderskih damnih miz za pisarije;
3.  WHEELER & WILSON za navadno truzico;
4.  HOWE & BAECKER za  drnMne in obrt-
nijska dela;
5.  GROYER & BECKER za obrtnijska dela;
6.  SIEGER za fanzine ;
7.  rocne masine z dvojnim   sivom   na verizieo
in sa stepanje.
Tudi imajo v zalogi masinske nitke, svil-ne nitke, olja za mazanje in prevzamejo vsa-kovrstne masine v popravo.
Ob enem opozorujejo cestito obCinstvo na njih bogato zalogo izdelanega perila za gospo-de in gospoje. Naro&la se takoj izpeljejo in pray .natancno in vestno.
Pri balah za neveste se dobi vse po ni-zji ceni in odbije se se primeren rabat za nevesto.
Mavatelj in odgoYorni nrednik:  YIKTOR DOLENEO.   - Tiskar: PATERNOLLI t Gorici.
doktor medicine in ranoceljstva, uiagister porodoslovja in za odi naznanja, da se je preselil
ZA MESNIOE.
(runlrnilii nittcelli.) At S0.
Ordinira na domu od 9. do 12. ure dopoludne.
Liebigov izvirni Kumis-ekstrakt,
od dunajske sdravniike oblasti kot posebno zdravilo priz-iian in od krakovske uctna dru2be posebno priporo^an, po vecib raedicinskih tvvtoritetuh poskaien in vuled pisem in spriM kot izvrstno   zdravilo priznan,   zdravi   prav   bitro
yledece bolezni; JtxtlUa, tubi'.rUuU*%o, uuienlu Uvhinoff* inosga, kwielj ¦ krwja,   Iislwili^gil   In  trevnt   k»«Mr, suiico,   HNtll IIIm,   ilir«r«nfj(tct t   poiK«nJkMiij« krvl, lil«i«rljf>, »l»boin«tiil trufiln In iivtitsv,
Cena 1 steklenice f. 1. Doti<5ne knjige se dobi brezplaSilno. Odposilja ga v zananjo kruje
Glavni zalog (General-Depot) bei A. Steinkamp,
Wi<»n, McIilciriitUlil*u«ae %, ««,
Olavna zaloga na Dunaji v lekarniel Weisa, Tuchlauben .27.
ft'
«LAYW1A"<
f^r  w~ "*r^ -*r ^r ^r ^
Ibanka
m
l^ktera se sedaj uze sme pristevati najraz§k-i J^jenejsim enacim zavodom v avstrijsko-ogrskih^ jCdezdah, za^yaruje:                                           ^
»       L dohodke,
^       II. dolofiene istine za dozivetje i smrt,] fW      III. istine upisane v vzajemna m ^tanjska drustva;                                             i
^ IV. poslopja i premakljivo blago zoper, ^skodo po ognjn.
Wy Ta zavod slovenskemu obcinstvn na no-^ j^vo priporocati, reklo bi se vodo v morjefe Lw nositi, kajti banka „SLAYIJA* sijesesvo-ZT :^Xjim solidnim postopanjem, redovitim preis- -r^rkovanjem i vestnim porrafianjem skod prido-^, r-^bila v vseh vrstah sloveuskega obcinstva^i ^obilo prijateljev. Obracamo samo pozornost nai'"
*&   „posojilne oddelke"
g^ktere je banka „SLAVIJAa ustanovila, da bi< ^delavnim rodoljubnim Slovanom pripomoglai L|f do lepse prihodnjosti. Y ta namen daje po-( KJ^sojila za „kavcije" in na „osobni zaup" ^(kredit.)
f& Posojila za kavcije daje banka „SLA-^VIJA" tako vim v driavni ali pritatni sluibi ™»stojecim uradnikom, kteri so definitivno na-^mesceni; posojila na osobni zanp po vsaki f-j^osobi, ktera se i gotovim, ne menecim se ^vletnim dohodkom izkazati zamore. JK Banka „SLAVIJAa se je pri vseh tvS/Slovanih avstrijsko-ogrske dr2ave neobmejene ^zaupanje pridobila, kar je vsakakor veselo' j)^zuamenje od dne do dne vzrasLajoco slovan-^ske vsajemnosti.
Wf Kedor bi hotel o kterikoH zadevi z». banko BSLAYIJ0* v dogovore stopiti, nsj^p se blagovoljno obrne na njeni glavni zastop^j ,za slovenske deMe, kterega pisarne so v, ~^ spitalski ulici v Ljubljani.
glavni zastopnik.