GEOLOGIJA 33, 13-14 (1990), Ljubljana
Akademičarki Vandi Kochansky-Devidé v spomin
Dne 26. februarja 1990 je v Zagrebu
v 75. letu starosti umrla Vanda Kochan-
sky-Devidé, redna članica Jugoslovan-
ske akademije znanosti in umetnosti in
upokojena redna profesorica paleontolo-
gije na zagrebški univerzi.
Njena življenjska pot se je začela 10.
aprila 1915 v stari kuriji na Kaptolu
v Zagrebu. Po materi je bila Slovenka, po
očetu pa Hrvatica s poljsko-češkimi
predniki. Že zelo zgodaj je vzljubila na-
ravo in življenje v njej. Po gimnazijskih
letih se je posvetila študiju biologije na
zagrebški univerzi, tam leta 1938 diplo-
mirala, leta 1943 pa doktorirala iz bio-
stratigrafije. Od 1. 1935 je delala v Geolo-
ško-paleontološkem zavodu zagrebške
univerze; najprej je pomagala pri vajah
in urejevanju paleontološke zbirke kot
demonstratorka, od L 1938 do 1953 je
bila asistentka, leta 1953 je postala do-
centka in 1962 redna profesorica za pale-
ontologijo. Svoja prva znanstvena dela je
posvetila terciarnim mehkužcem in se
k njim vračala tudi še pozneje. Njeno glavno področje pa je postalo raziskovanje
fuzulinidnih foraminifer, ki jih je najprej spoznavala pri terenskih delih na velebit-
skem karbonu in permiju v ekipi prof. M. Salopeka. Po začetnih težavah s to zahtevno
fosilno skupino so se hitro vrstili uspehi. Z izsledki in tehtnimi razpravami se je
uvrstila med najboljše poznavalce te pomembne karbonske in permijske fosilne
skupine na svetu. Opisala je več kot 150 vrst, med njimi 33 novih vrst in podvrst iz 66
rodov, se ukvarjala z njihovimi zapletenimi filogenetskimi problemi, hkrati pa
obdelovala tudi spremljajoče male foraminifere in apnenčeve alge. Napisala je 200
razprav in člankov, od tega okoli 100 znanstvenih del, med katerimi jih je kar precej
tudi o fosilih s slovenskega ozemlja. Sama in s sodelavci je v Sloveniji objavljala
v revijah Geologija, Razprave IV. razr. Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Rudarsko-metalurškem zborniku in v Proteusu.
Z veliko vnemo se je lotila tudi zgodovine naravoslovnih znanosti na Hrvaškem
14	Anton Ramovš
ter tamkajšnjih raziskovalcev in s 17 deli zapolnila veliko praznino. Zavzeto je
raziskovala tudi zgodovino Lipoldovega rodu in življenjsko pot prvega slovenskega
geologa Marka Vincenca Lipolda. Geološki bibliografiji Hrvaške je posvetila sedem
člankov. Napisala je dva učbenika za paleontologijo, prvega skupaj s prof. M.
Salopekom, in iz njih smo se učili paleontologijo tudi starejši slovenski geologi. Bila
je urednica Geološkega vjesnika od 1959 do 1973, revije Palaeontologia Jugoslavica
1969 do 1989 in urednica Buli. sci. Yugosl. A od leta 1978 do 1989.
Mnoge generacije hrvaških geologov, magistrov in doktorjev znanosti je črpalo
njeno izredno znanje, ki ga je tako nesebično in dobrohotno razdajala. Tudi slovenski
geologi in raziskovalci so bili v veliki meri deležni znanja iz njene zakladnice in njene
nesebične pomoči pri paleontoloških raziskavah, ki so pripomogle k natančnejšim
stratigrafskim razčlenitvam. Vso skrb je posvečala tudi našim študentom 3. stopnje
in magistrantom, ki so pri njej poslušali mikropaleontologijo.
Slovensko geološko društvo je Vando Kochansky-Devidé že leta 1966 izvolilo za
dopisno članico, Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa leta 1975 za zunanjo
dopisno članico. Bila je deležna priznanj doma in v tujini, najprej pa prav v Sloveniji,
ko je skupaj z A. Ramovšem leta 1966 dobila nagrado Sklada Borisa Kidriča, leto
kasneje nagrado Ruder Boškovič in leta 1975 nagrado Sveta za znanstveno delo
Hrvaške za svoje življenjsko delo.
Čeprav je Vanda Kochansky-Devidé živela v Zagrebu, je vzdrževala tesne vezi
s Šentjernejem (med drugim je tam nabirala miocenske okamnine in v Proteusu
objavila članek o njih skupaj z zanimivo zgodovino raziskav tamkajšnjih najdišč) in
Lenartom v Slovenskih goricah. Zelo rada je z možem obiskovala naš planinski svet,
v katerem jo je posebno zanimala flora in je občudovala rastlinski svet; privlačili pa
so jo tudi fosilni ostanki.
Ta drobec iz znanstvenega dela in življenja zavzete ter znanosti predane, skromne
in srčno dobre Vande ne more dovolj osvetliti njenega obsežnega dela. Njeno delo bo
vtkano kot žlahten prispevek v narodovo in občo naravoslovno zakladnico. Sloven-
ska geologija in naravoslovje bosta s toplo zahvalo ohranila v lepem spominu izvrstno
paleontologinjo in plemenito ženo, cenjeno tudi daleč zunaj meja domovine, Vando
Kochansky-Devidé.
Anton Ramovš