Jože Stabej
SAZU Ljubljana
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDJA
paberkovati, paperkovati — Dalm., Biblia 1584, Register: Crajn/ki: Paperkovati, Coro/hki: grosdövje brati, ker bandivi zhes o/tane; potem v več slovenskih slovarjih prva ali druga oblika; padan, paden, padani (Plet. II., 2: padanji) — J. Sve-tokriški, Sacr. Prompt., Labaci 1707, 10: la/y je imel bele kakor padani /nejh; Hip., Diet. II., 168: Schneeweis, bejl koker padan /nejh. Niveus, incanus, nive Candi-dior; Cig. 1860, 1403: Schnee ... weiß, wie gefallener Schnee, bel kakor padli sneg, paden (nach Majar padani) sneg; J. Lovrenčič, Sholar iz Trente. Ljubljana 1939, 61: Eden [vrh] je cvetel rdeče, drugi pa ko paden sneg; v okolici Razdrtega pod Nanosom še danes govorijo: paden sneg; (zanimivo je, da V. Hruby, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, Wien u. Leipzig — brez letnice; verjetno okoli leta 1900 — navaja na str. 61 tudi iz nekega shrv. vira — Marc. Kušar, Čitanka za I.—IV. r. sr. šk. —¦ tale primer: Djevojka je visoka kao jela, biela kao padani snieg); padobran — Mažuranić-Užarevićev slovar 1. 1842, 160: Fallschirm, padobran; besede niso sprejeli ne Janežič ne Cigale ne Pleteršnik, še SP 1962 jo navaja kot besedo, ki za knjižno rabo ni dovoljena; paglavec — Hip., Diet. II. 181; Spizbub, Lästermaul, paglaviz; palača — Belostenec 1. 1740, Sušn.-Jambrešić 1742, 659: Palatium, Palacha. r. Pallast; Murko 1833 (iz Belosten-ca?): palazha; Zbirka 1835, 12: Palača, e, ž. aedes, palatium, Pallast, itd.; paliska —• Hip., Diet. II., 184: Staubmahl, peliska, pra/hna moka [farina subtilisj; Apostel, Diet. 1760, 194, 199; Mali... Staubmell, Moke v Melje prah, Paiyska; govori se tudi v Istri (Ak. Rj., Dio IX., 589); paluba — Murko, DslW 1833, stolpec 722: Verdeck, pokrita /tran, russ. paluba; enako potem Cigale 1860, 1741; Verdeck (russ. paluba); Obči Zagr. kol. 1846, str. 11/49 in slovarček: Pa/uba-Verdeck; O. Caf, Robinson 1849, 352: paluba, das Verdeck — pokritec; pamet — Meg.' 1592, Aj^: Außwendig lernen, mandare memoriae, /vunaj se vuzhiti. Cr.[oaticei na pamet vaditi; Hip., Diet. II., 114: Auswendig lehrnen. Je sunaj vuzhiti, na pamet Je vuzhiti. Edi/cere: memoriae mandare, infigere, in/eulpere; Meg.^ 1744, B5'', isto brez Cr.; Sušn.-Jambr. Lexikon 1742, 239: Edi/co, na pametjze vuchim. Auswendig lerne, odtod Apostel, Diet. 1760, 47: auswendig lernen, na pamet Se Vuztiiti; papiga — S. Kralj, Po/tilla Sloven/ka 1567, fol. V^ Ti [farji] Jo prave Papagoy alli papige inu kavke, katere pres uma /e govoriti üzhe; J. Svetokriški L, 2. sn., 157, ima italijansko obliko papagall; Sušn.-Jambr. Lex. 1742, 807: P/ittacus, Papiga, odtod Apostel, Diet. 1760, 239: Papagey, Papuga.e Papiga, f Papagay.aj Murko 1833: papiga (vzel iz Belostenca 1740); papiren, papirnica, papimik — Apostel, Diet. 1760, 239: Papier Mill, Papyiniza, e /., Papiera Stop, a, Papyini Mlyn... Mäher Papymik, a,- V. Vodnik, Lub. Nov. 18. VIII. 1789 pod Dunej: inu je imel... eno la/tno papirnizo magazin, s'zha/am sidal /he eno drugo papiinizo; para — Hip., Diet. L, 694: Vapor, dunst, dampf, sopäriza, päia; kot nekaka kletvica: Hip., Diet. II., 38: Cörper. ... merha, paia. Cadaver; Smigoc, W. Spri. 1812, 285: Pdra, e, Vich, d. i. Fluchwort; U. Jarnik, Kleine Sammlung 1822, 39: Paia, die Ausdunstung, vapor; Windisch gegenwärtig /parza oder /oparza; parjenik —
98
F. A. Breckerfeld, Krainer/che Namen... 1780 pod Aida oder Hayda (rokopis V AS): Parienek, ein schmackhaftes Brod; (glej tudi Plet. IL, 9); parmati = uspevati — J. P. Ješenak, Bukve 1821, 79: V pu/ti, medli, inu pej/heni semli nobena /orta shita tako dobro ne parma, kakor ajda; parnik — J. N. Konecny, nem.-češki slovar, Dunaj 1845, 125: Dampfer, painik-u m, v 2. pomnoženi in izboljšani izdaji, Dunaj 1850, 108, isto; pri nas verjetno naprvo zapisal L. Jeran v Zg. Danici 1. 1853 (VI. 1.), str. 153, 154: smo se na parniku »Kalkuta« iz Tersta odpeljali, »Kalkuta« je eden zmed nar bolših painikov avstrianskega Lojda; Ob šestih je pihal parnik mem Parence, itn.; Nov. 1854, 32, 64, 84, 1. 1858, 122; Cigale 1860, str. 1731: Va-pore, parnik; Janežič ima šele 1. 1867 v slovarju, str. 145: Dampfer, parnik, parobrod; popraviti je torej treba Breznikov zapis v Plet. II., 10, ad 6), ko je menil, da je beseda parnik »domača domislica«, ki je nima ne Konecny 1. 1845 ne Ma-žuranič 1. 1842, in da je bila prvič zapisana v Nov. 1854, 32; parobrod — Zbirka 1835, 12: Parobrod, a, m. navis vaporacea, Dampfschiff; Maž.-Užar. slovar 1842, 122: Dampfschiff, parobrod; Obči Zagreb. Kol. 1846 (slovarček): Parobrod — Dampfschiff; Janežič 1850-51, itd.; Ig. Knobleher v Zg. Danici 1. 1853 (1. VI.), str. 66: Iz Tersta se podajo v Aleksandrio na parobrodu lojdovim, itn.; po Ak. Rj., Dio IX., 655, je pri Hrvatih beseda parobrod s sestavljenkami šele 1. 1860 v Su-lekovem nem.-hrv. slovarju, kar, kakor vidimo zgoraj, ne drži; pas — v pasu biti = noseča — Rogerij, Palmarium I. (1730), 212: Eli/abeth... katera bila je tudi is Joanne/am u pajju; pasji dnevi — P. Trubar, Ta Slovenski Kolendar 1557: Serpan Julius 6 e Pa//y dneui; Nova Crainska Pratica 1741: Pajsij, Pafsjih d. (21. julija in avgusta); pasjeglav, pasjeglavec — besedi sta že okoli 1. 1416 v hrvaškem glagolskem rokopisu (Starine XXX. 1., Zagreb 1902, 288—333); več in pobliže o pasjeglavcih, tudi jezikoslovno, pove Leopold Kretzenbacher, Kyno-kephale Dämonen südosteuropäischer Volksdichtung. München 1968, str. 5—28; glej še pesjan; pašteta — pri Hrvatih naprvo v Belostenčevem slov. 1. 1740, potem v Sušn.-Jambr. Lex. 1742, 50: Artocreas, Me/zo-te/ztenicza, peregr. Pa/teta; str. 162: Cru/tularius, Pek ali kuhar Me/zo-Te/ztenicz pereg. Pajtet, in v hrv.-lat. delu: Pafteta, v. Artocreas, Paftetar, v. Cru/tularius; odtod je prevzel najprej Apostel v Diet. 1. 1760, 240: Posteten Testeniza, e f. Abusive Poshteta, za njim pa še iz istega vira Gutsmann v DwW. 1789, 212: Pa/tete, me/ote/teniza, ... Po}h-teta, Pastetenbecker, me/ote/tenizhar, pojhletar; Murko 1833 v nem.-slov. slovarju, stolpec 532: Pastete, gen. pariteta, itd.; pavliha — V. Vodnik, Slov. Be/. (okrog 1. 1805): Don Quixote, Donkischot, pavlilia; Metelko, Lehrg. 1825, 63: pavliha, pavliiha ein Harlekin, odtod Murko 1833 v obeh slovarjih: pavliha, pa-vlüha Harlekin! Janežič 1850-51: Pavliha, Pavluha; Cigale 1860, 707: Hanswurst (tako že Janežič 1. 1850), pavliha, itd.; peč — za naše težko doumljivo ljudsko reklo: peč se je podrla = porod, rodila je, imamo zanimivo edinstveno naliko v Vodnikovem zapisu 1. 1805 v Slov. Be/., zv. 36/10'', kjer je med triindvajsetimi besedami za vulvo tudi izraz: pezh; peča — pri Hrvatih npr. Marulič, Judita (napisana L 1501, natisnjena 1. 1521), V. knjiga, vrsta 285: Pach razuiffci pece (= pak razvivši peče), t. j. robec, kos platna (< ital. pezza); pri Slovencih npr. Dalm., Biblia 1584, IL, 2^: te pezhe = Shlojerje, in v Registru: Crajn/ki Pezha, Coro/hki shlojer; Meg., Thes. Pol. 1603, IL, 234: Peplum, Germ. Schlayer-Sclau [= slovensko] pezha; v Belostenčevem slov. 1740 v pomenu: ženska povezača; Sušn.-Jambr. Lex. 1742, 689: Peplum Pecha, /en/zko glave pokrivalo, Schleyr, Weibliche Tracht bis über das Haupt bi/s auf die Schultern herab hangende
97
Flor-Kappe; Apostel, Diet. 1760, 298: Schleyer, das weise Tuch auf dem Haubt der Kreynerischen weiber, Pözha, e, i; Pohl., T. m. b. 1781, 7^ Pezha, e, \h., das Haupttueh, Velum capitis; iz Jambr. in Pohl. Gutsmann, DwW. 1789, 132, 533: Haupttueh, Schleyr, Pezha, itd., popraviti je treba Breznikovo mnenje v SJ I. (1938), 61, da beremo besedo peča prvič šele v Kastelčevem rokop. slovarju okrog 1. 1680; pečati se — Hip., Diet. L, 704: Umgang pflegen, umgehen, se pizha-ti; Pohl., Kr. Gram. 1768: Pezhej se s' brumnemi (1783^: Is brumnemi se pezhaj); Gutsmann, Wind. Spri. 1777, 104: Kdu /e bo s'vami pezhau, wer wird sich mit euch Scheren?; Kopitar, Grammatik 1808, 156: puzhati Je.(sieh abgeben) statt pezhati /e (Ital. impacciar/i); pri Hrvatih: pačati se; perla — hišna, dekla, kršče-nica — Med vsemi slov. protestantskimi pisci ima samo Bohorič, Areticae ho-rulae 1584, S 58: aceedo ad pedij/equas, Grem k'perlam. V slovar je besedo prvi prevzel Pohlin, T. m. b. 1781, Ys^: Perla, e, /h. Ein Strubenmagd. Aneilla domus, kar vnovič potrjuje, da Pohlin Bohoričeve slovnice ni le poznal, ampak jo je tudi rabil. Od Pohlina je prevzel besedo Gutsmann v DwW. 1789, 310, 532: Stuben-magd perla, od Gutsm. (Pohlina?) pa še Murko 1. 1833 v slov.-nem. besednjak, stolpec 328: Perla, die Stubenmagd; iz izvirnika jo je končno vknjižil še Plet., II., 24. V knjižnem jeziku je besedo uporabil A. Debeljak v prevodu: Balsac, Okrogle povesti. Ljubljana 1954, 182: Možanec pa zavesla v posteljo svoje perle ali krščenice. Hipolit je v izdaji Bohoričeve slovnice 1. 1715, 221, perle spremenil napačno v mojškre; pesjan — P. Musi, Navod v'branje. V Zeli 1832, 55: Alj je ne bo/h Pejjanov bal; St. Vraz v pismu P. J. Šafariku 24. V. 1838: Die Sagen von den Pesjanern (Pesjani), einem wilden teknophagisehem Volke, sind auch noch im frischen Angedenken (ZMS I. [1899], 99); glej še pasjeglav; pesnik, pesništvo, pesnitev, pesniti — F. Vrančić Diet. 1595, 79: Poeta, Pifznik, odtod Meg., Thes. Pol. 1603, II., 286: Dalm.[atiee] pijsnik; P. R. Vitezović, Kronika. Zagreb 1696, 33, 34: Lukanus pefnik umre (iz Vramčeve Kronike 1578?), Persius pefnik umresse; Vodnik, Slov. Be/. (1805 1.): Dichter, pejnik, Dichtkunst, pejniftvo. Zbirka 1835, 12: Pesnik, a, m poeta. Dichter, Pesničlvo, a, n. poesis; Maž.-Užar. slovar 1842, 125: Dichter, poeta, pesnik, — in, f. poetinja, pesnica; Dichtkunst poezia, pe-sničtvo; Drobnič v slovarju 1846-49; Janežič 1850-51; zunaj slovarjev Bleiweis Nov. 1846, 196, Vrtovec, Kmet. kem. 1847 40, itn; J. Stritar, SG 1867, 57: pevec ali poet ali pesnik (kakor imenujemo zdaj po hrvaško take može); besedi pesniti, pesnitev je po Breznikovem zapisu v Plet., IL, 27, prvi rabil šele Aškerc; pester — Po Brezniku, Jezik v kmetski povesti, DiS 1. 1930, je besedo pester = pisan uvedel iz ruščine prvi U. Jarnik, Versuch eines Etymologikons 1. 1832, 181: pe/tr; za njim ima Murko samo v nem.-slov. slovarju 1. 1833, stolpec 210: Bunt, pi/an, pe{ter; Janežič ima besedo le v slov.-nem. slov. 1. 1851, 263: Pester, bunt, bunt-färbig; Škrabec (Cvetje X., 9, Jezikoslovni spisi I. zv., 494) pa je menil, da »je tudi pester« (t. j. pisan) domačega, slovenskega korena, prav tega kakor »pisati«, celo deblo pa imamo ohranjeno v besedi »postarv« ... o stoji očitno na-mestu starega o: postarva; po Metelku, Lehrg. 1825, 43: posterv, Forelle, {pestri Pohl, bunt, gefleckt), pa je besedo pester zapisal že Pohlin — kje, ni bilo mogoče takoj dognati, T. m. b. 1781 je nima — in je torej ni prvi vpeljal šele Jarnik iz ruščine; pešadija — Apostel, Diet. 1760, 214: das fussvolkh von Soldathen Pey-sezka Vojska, v Pejsadia, iz Sušn.-Jambr. Lex., 1742, 684: Peditatus, pejfadia; petolizec — SN 1874, 181. 1; pevovodja — Nov. 1863, 341, 349; piha — Res, čudno
Š8
pot imajo nekatere besede, med njimi tudi piha. Plet., II., 35, je zapisal: piha, f. die Hoffart, C, misleč, da je beseda slovenska, ker se je popolnoma zanesel na Cafove zapise, ki pa so pogosto površni, nezanesljivi. Zgodba besede piha pa je tale: Apostel je v Diet. 1. 1760, str. 148, pri geslu Hochfahrt zapisal: Preusetno/t, i oholost. Abusive offert. B.[ohemice] Pyha, gysdo/t; besedo je vzel iz Megiserje-vega Thes. Pol. 1603, II., 588: Superbia. Germ, hochfart. Boh.|emicel pycha, hrdo/t. Pol.[onice] pycha; k samostalniku piha si je Apostel še domislil pridevnik: B. Pihav. Caf si je v juniju 1. 1843 izpisal veliko besed iz Apostlovega slovarja, med njimi tudi piha, ne da bi se bil zmenil za Apostlovo B.[ohemice], in tako češka piha še zdaj straši v Plet. slovarju; gysdo/t, zapisano po B. Pyha, pa je vzel Apostel iz Sušn.-Jambr. Lex., 1742, 962: Superbia, Gizdozt. Mikavno je, da je po Ak. Rj., Dio IX., 835, že 1. 1583 zapisal S. Budinič v Summa nauka kristian-skoga, fol. 120'': Oholost ili piha; pika — piko dreti — Vodnik, Slov. Be/., zv. 19/3'' in zv. 56/3'': der blaue Montag... ihn halten, v'Krain po dile iti, piko dreti, in tako še pri geslu Nachdurst, kar je z navedbo avtorja sprejel tudi Cigale 1. 1860, 1062; piko imeti na koga — Hip., Diet. L, 567: re/idua et vetus /imultas, ein alter groll, ena stara pika, enu staru sovrahstvu; J. P. Ješenak, Bukve 1821, 140: V eni va/i /o bili tri fanti, vsak od bogateh /tari/hov, pa /o smiram piko eden na drusiga imeli; Murko 1833, nem.-slov. slovar, stolpca 388, 389: Groll, er hat einen Groll auf mich, piko imä do me, slov.-nem. slovar, stolpec 342: Pik, ne imej pike na Jvojiga blishniga, habe keinen Groll gegen deinen Nächsten; Cigale 1. 1860, 671, pri geslu Groll, itd.; pipec — J. N. Primic, Nem/hko-Sloven/ke branja 1813, 10: jas /em moj noshik {pipez) sgubil; Murko 1, 1833 v slov.-nem. slovarju, itd.; pisanka — Apostel, Diet. 1760, 237: oster Eyer Pysanke Sync. Psanke; Dajnko, Lehrb. 1824, 50: pisanca der Osterey, in Kmet Izidor 1. 1824, 102, v sestavku 96. Leseno jajce, itd.; pisatelj — Zbirka 1835, 12: Pisatelj, a, m. scriptor, author, Schriftsteller; Maž.-Užar. slovar 1. 1842, 69: Autor, autor, začetnik; pisac, pisatelj, pisalac; M. Majar, Pravila 1848, pogostno, npr. str. 12, 14: pisatelj, pisatelju, pisatelji, pisateljev; Janežič 1850-51, itd.; pivar, pivarnica, pivo — po Plet. 11., 45, ima besedo pivo v pomenu: opojna pijača, že S. Krelj; F. Vrančić, 1595, 18: Ce-ruilia, Bier, Pivo, odtod Meg., Thes. Pol. 1603, L, 243: Cerevifia. Sclau.[= slovensko] oil. Dalm.[atice] pivo, Boh.[emice] piva, Pol.[onice] pywo. Lu/at.[ice] pi VC; pri Hrvatih — Kajkavcih: Habdelić 1670, Belostenec 1740, Sušnik-Jambre-šič 1742. itd.: piva, M. A. Relkovič 1767, 440: Pivo, Bier; Apostel, Diet. 1760, 71: Bier, ouu, v Vou croat. Pivu olou. Koroshku Vou Je ni pyti vrednu; Breyhaus Pivarniza olavniza; Bierbrauer, olavez, Pivar, kar imajo že Sušn.-Jambr. Lex. 1742, 100: Cerevisarius, Pivar, Bierbrauer, in M. A. Relkovič 1. 1767, 420 (slovnica): Pivar, Brauer; T. Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain, IL, 1791, 308; Dajnko, Lehrb. 1824, 110; Metelko, Lehrg. 1825, pivo Trank, Bier, von piti, auch piva weibl.; Vodnik prej že v Babi/htvu 1. 1818., XVI., itd.; obliko piva je zapisal še 1. 1862 v Nov. V. Zarnik, Originali iz domačega življenja; pivnik — Vodnik v Slov. BeL, njegov poznejši pripis s svinčnikom: Löschpapier /u/hivnik? /u/hivni papir: piavnik, pivnik, pivni papir, kar ima pozneje tudi Janežič v nem.^ slov. slovarju 1. 1850, str. 216, 346: Fließpapier, Löschpapier, pivni papir, o čemer je mislil Breznik (zapis v Plet. II., 45) da je Jč^ne^jč s,ani,na^pdil po Gutsmannu, DwW 1789, 177: Löschpapier, pijezhni papir.' " ' " ' ~    ^ *   '
.uti i>i6üEv. Cl in,3,B5S v voJjivBiz dUuj   Se bo nadaljevalo.
99