GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV STO-ja
ži. 26.	Poštnin? plačana v gotovini	Trst 19. novembra 1947.
• Tako io v Nabrežini — Kaj je storil KES — Razredni interesi našega kmečkega ljudstva — Tržaški kovinarji na čelu naše razredne borbe — Kulturno nasilje pri Sv. Marku — Delavcc-kmet —• Navpični kordoni hrušk — Kmetijski opravki — Cepimo prašiče! — Koruzni molj —• Sovjetski prosvetni delavci — Kako ustanovimo zadrugo.
Spedizioni in abbon. postale II0 gruppo. Cena: 15 ML, 10 JI., 4 din
Dva zbora ena misel
sJ nedeljo, dne 23. t.m. bo-
,s*u števni skupščini tne;!-niKk'h delavcev in nu-L,, nccv ier kine fiiških de-n,v na Tržaškem ozemlju. s/,., e skupščini imata po u-■s'lovnem kontiresu E S STO ‘liii 1 ,e bila pred mesecem isf.1 'Svoj poseben pomen, lovin	da bo v zHo-
r0Lnešena sindikalnemu do f ‘J r>n vojni prvič prišlo da se sestaneta na ..skupščinah dve nai-j(b družini delavcev, ki nee?a'}?s hrbtenica sindikuT 0,hania pri nas.
Sef).!, dvoma, da je prav po-do Važno. da odpirajo pot Knnr'iani™c<ie naših stro-! 2rez prav kovinarji in ( de'avci. ki itiraio da-tlij..! {>'Vežnejšo vlodo v sin %.,.y pokretu in ki pred-*ti>0 V° Polcu vsema še brat-la»c ‘n edinstvo našemu de-hr\P,'0’etarca v mestih s kl;0 ''j1 slojem na deželi in 'ntuj ‘ztaža io trdno zvezo 'iiCs/, ^ ^venskim narodom v sb'o^■, 1,1 nil deželi z ituhian-ii(i)j‘ . ^obrednimi demokra heJj' 'P* oži čemi Tržaškemu l Ob teh skupščinah. a Ponovno jasno pri-hfe 1 ''sa stremljenja in na-U	delovnemu človeka
%0 ta jn na dežeU. ne mo \j. 'Pinio dejstva, da sta t>rav ti dve strokovni %an l}asih ES prvenstveno |,|>dov V *L‘žki borbi naših na-^doh-t obrambi njihovih le dioLi In l’ borbi za osnov-s(v6 okratične pravice Ijud-
W ^afilanka naših sindika-do danes je šla naša ?ac,/a skozi dolmo vrsto y n'11 oaporov. Pri tem so j^tniU področju političnih, so-Si- . In ekonomskih problc-Si^hno stremeli, da se fonih resn’čno bratstvo de l' (tg joppžic mesta in deže-(®vei. >l bil tudi naš delovni \> l'e deželi stvarni čini-fa >a f"i vsema našema Hud-r^kib dosemo naših člove
C'h',e\»Drav,c do dela in So ,Sfsf Vičnosti.
3 ihhy?. bi enotnost delov Si	^ dežele z delov
kfoh i,}?i Ca>ni v mestih u & d	centrih h
Vgv^nre. ki je sprem • 9 popore ES od n jih v
/»
ih bik dvo in enotnost ni olyo naključna frazi kfobh	Pni mol’h strem
)c,nveč so *e tudi iMo ..delovne množice res
[-<o	skupne bor
e*? naših demokra %'bodalc že v narodno kJtdih ,'V borbj in je
'i i,,» i ‘L množice res ti'Z.9	skupne bor
ikra dnu
kJHh J Z ,"°™i m ie pra ed;>le ..?a skoraj vsa tež pk •livnih partizanska tj le/) j
Sos bilo el} Povojnih le til Sii ^e kmečke delovni Vfstjz&onmromisno i h'h ,*,He ,,a?. borbi za uve hfoavic ai*ib demokratič
Sirk, )
v yfor a.luni Črkami za
^ktifakodovinsfo h n Ume
kihanja požrlvo
Oblast mora zajeziti brezposelnost
Mesec dni so tržaški godci krščanskega demokrata De Gasperija trobili hozano: V Trstu, tesno povezanem z materjo Italijo, padajo cene. Kmalu se bosta v njem pretakala mleko in med, pa jim je na mah pošla vsa sapa. Vrsta malih obrtnikov in srednjih podjetnikov je pognala čez noč na cesto skoraj 500 delavcev in delavk. Kaj je na stvari?
Mahinocije s cenami
Zares so pred tedni pričele povsem nenapovedano padati cene nekaterih vrst blaga: sladkorja, ma-
Ua’ijan.-ka letina je pripravita veleposestnike tako, da so vrgli svoje blago na trg za vsako ceno: iz. velike množine prodanega blaga so se jim natekle v njihove malhe nespremenjeno enako velike vsote čistih dobičkov, plodov dela njihovih kolonov in sužniev. Za manjše posestnike, prekupčevale in predelovalce blaga pa je nastalo vpra žanje, kako bodo še nadalje ohranili svoje dosedanje odstotke do bička. Na eni strani jim je obležalo spričo napačne špekulacije draže nakupljeno blago na zalogi, na drugi se jim je pojavila nevarnost, da jih bodo veliki proizvajalci in veletrgovci' spravili ob vse kupčije ih dobičke.
Na drugi strani pa je nenadna po plava nekaterih živil iz, prepolnih zalog zapadnih kapitalistov, ki jim gre Marshallova imperialistična gospodarska politika v klasje, ko so sP že znašli pred zagonetko lastno liipcrpr odukc i je, ki je privedla ev-
V Trstu spričo pocenitve nekaterih živil noben pameten človek ni verjel 'politično prozorni propagandi nepoboljšljivih šovinističnih grešnikov, ki so v teh dveh letih in pol v svoji zaletelosti napravili žo toliko lukenj v vodo. Če je kakemu delavcu ali nameščencu kljub skopim prejemkom, ki so slej ko prej ostali daleč pod realnimi izdatki za borno življenje, uspelo kupiti kilo gram sladkorja ali liter olja, se splošni gospodarski položni tržaškega delovnega ljudstva ni prav v ničemer spremenil. 30.000 brezposel-
valnost naših kmetov ki so s svojim kmetijskim sindikatom sta'i ob vsaki priliki tr dno ob strani industrijskih delavcev v njih borbi proti izkoriščen iu.
V lanski dvanajstdnevni julijski stavki so naše kmečke množice skupno z ostalimi delavci in nameščenci 'Trstu stavkale v ztlck solidarnosti proti brezvestnim barbarskim zločinom, ki jih je civilna policija prizadejala našemu ljud slvu.
Ob lej slavni dvanajstdnev ni stavki so naši kmetje napisali najlepše sprati/ v zgodovini sindikalnema nihanja in dokazali mloboko navezanost na sindikalni pokrel. saj so ves čas skrbeli za prehrano naših stavkajočih delavcev. Napeli so vse svoje moči. da so lahko tržaškemu. IrzAške-mu in noriškemu delavcu nudili kos svojemu lastnemu h ornemu kruha. Ko pa je civilno policija brutalno	nastopila
ščob in mesa. Pri sladkorju kar za polovico, pri drugih živilih malo manj. Ves pojav pa je ostal omejen zgolj na štirj aii pet vrst živil, pri drugih življenjskih potrebščinah so ostale cene docela nespremenjene, pri nekaterih so celo še nekoliko narasle.
Znano je, da je bila letošnja oljčna letina v južni Italiji zelo bogata, da je bilo pridelano tudi zelo mnogo sladkorne pese, in prav tako je znano, da sta Amerika in Nizozemska uvozile v Italijo na deset tisoče ton zmrznjenega argentinskega •mesa. mlečnih izdelkov in maščob.
ropske in v našem primeru italijanske živinorejce v enako težaven položaj. Tako prekupčevalci in predelovalci olja in sladkorja, kakor domači živinorejci in mesarji se skušajo izviti iz zagate z redukcijami svojih obratov, da bi rešili svoj kapital iz trenutno nedonosne panoge in ga bolie investirali drugod.
V evropskem gospodarstvu se pojavljajo tako prve blagodati Marshallovega načrta: padanje cen, toda 'zgolj onega blaga, ki bi se ga /anad rad rešil jn nazadovanje evropske produkcije celo v onih panogah, ki bi človek sodil, da se jih imperialistični monopoli ne bodo lotili, a hkratu z nazadovanjem produkcije tudi neizbežno naraščanje brezposelnosti. V zadnji posledici spet eno izmed kričečih protislovij kapitalističnega gospodarstva, da bodo ljudje vpričo cenejšega blaga propadali v bedi in pomanjkanju.
nih si ne sladkorja ne oija ne more nabaviti niti za najskromnejšo potrebo, pa čeprav bi jima cena padla še enkrat za 100%. Ma'i trgovci in naši domači mali živinorejci, ki si drobile svoj kruh z lastnimi žulji, pa bodo morali stisniti pasove. Prvim bodo skopneli prejemki, ki se jim nižajo .v>raz-merno s cenami, ker se množine prodanega blaga niso bistveno spremenile. Drugim, ki jih je že obupno pomanjkanje krme pritiralo do odločitve, da oddajo v zakol spet velik odstotek svoje živine, ko je šel spri-
profi tei dejanski sohdarno-sti. so naši kmetje branil! zbrano blaAo ter so s tem pokazu li vsemu svetu, da se je kmečko delovno ljudstvo v tem delu Evrope rešilo starih, zarjavelih nazorov ter stopilo odločno na not za obrambo demokracije in miru.	•
Nedeljski skupščini bosta ponovno potrditi Io večno bratstvo delavca in kmetu ter bosta prav resen opomin vsem onim. ki skušajo to enotnost razbiti. Danes stojita delavec in kmet skupaj v isti vrsti na braniku s krvjo priborjenih pravic prav tako. kakor sta bila še včeraj trdno eden ob drudem v krvav! borbi proti nacifašizmu.
Obe slavni skupščini, skupščina kovinarjev in skupščina kmečkih delavcev bosta nrav Uotovo znova potrdili in po iilobill povezanost vseh demokratičnih delovnih množic za dobrobit našema ozemlja.
Bukovec Ivan-Vojmir
čo nizkih cen po vodi ves zaslužek, ki so si ž njim že preračunali polento za vso družino čez zimo do prihodnje pomladi.
In kakor v življenjski borbj še nihče ni priznal, kje ga čevelj žuli, da ga nasprotnik ne bi sunil prav v njegov žulj, so srednji podjetniki in obrtniki te dni tako »zaradi zaključka sezonskih del« in podobno
To je tem huje, ker ie zadela pet sto ljudi usoda brezposelnosti prav na pragu zime. Pri vsem tem pa posamezna podjetja niso niti poskušala, da bi ljudem prizanesla, tako da bi skrčila zaposlitev ostalih in pridržala vsaj nekaj od teh še nadalje na delu. Nasprotno se je celo zgodilo, da so pri Alabardi skušali ostale delavce in de^vke pripraviti do tega, da bi delali čez uro. Z intenzificirano produkcijo in nižjimi produkcijskimi stroški naj bi se nadoknadil odstotek dobička pri surovini, ki jc šel spričo njene nižje cene v izgubo.
Okupacijski oblastniki pa so o-stali medtem zvesti svoji brezbrižni politiki, ki ji je usoda tržaškega prebivalstva lem mani mar, čim večja je njim »poverjena« ob'ast. Toda njena posredna, upravna odgovornost se v očeh ljudi in nepo-tvorjene pravice ni prav nič manjša, kakor je bila za one afere v preteklem poletju, od tobačnih in sladkornih do gradbenih. Končno sta v življenjskih pogojih tržaškega delovnega ljudstva zahrbtna špekulacija s cenami nekaterih živil, in množične odpustitve ljudi z dela in od kruha - afera najhujše vrste.
Poverjeniška oblast bj izpolnila samo svojo krvavo dolžnost, ko bi s pametno politiko vplivala na resnično in splošno pocenitev življenjskih potrebščin v skladu s tržaškimi delovnimi pogoji.. Trst bo lahko živel, poceni živel le tedaj, ko si bo svoje življenjske potrebščine Vealno kupil s svojim delom, ko že nima lastnih surovin in materialnega bogastva A kaj je vse doslej počela okupacijska oblast?
Povsem v duhu lanskih Bowma-novih izjav, da si bodo morali Tržačani prav tako kakor Italijani (in v duhu Marshallovega osvaia’nega načrta) s krampom ih lopato prislužiti svoj trdi. hlapčevski kruh, mesto s svojo industrijsko produkcijo v svojih lad.iedelnie.ah, strojnih tovarnah in plavžih, je v nasprotju 7. vsemi njenimi lastnimi atlantskimi načeli in z vsemi osnovnimi določbami mirovne pogodbe, statuta in njegovih dodatkov ogradila Trst od njegovega naravnega zardiš, ki ima toliko potreb po njem in ki od njega mesto lahko toliko pričakuje. Mesto da bi tržaški industriji zmanjkovalo ljudi, kakor jih zmanjkuje v Jugoslaviji, Češki, Madžarski, Poljski v okviru njihovih gospodarskih načrtov, se je v Trstu število lačnih in bednih vpričo nižjih cen in polnih zalog b'aga čez noč povečalo za nekaj nada'jnih odstotkov.
ES v borbi proti nojevi politiki
In pri lem sl brezvestni hlapci imperialističnih mogotcev v vsem svojem slepem nacionalističnem šovinizmu še dovoljujejo cinične šale o gospodarski povezanosti Trsta z Italijo prav na račun lakote in bede teh deset tisočev.
Vodstvo, ki se zaveda svoje naloge, da mora vztrajno in odločno tolmačiti in hraniti življenjski- interese vseh tržaških delovnih ljudi, je naglo Ukrepalo Novi val nezaposlenosti, ki bi ga delodajalci utegnili izkoristiti še za svoje skrite manevre v trenutku, ko bo ob kon-
postavili na cesto stotine delavk in delavcev. »Stock Cognac« 32, slaščičarna Alabarda (očitno zaradi pomanjkanja sladkorja!) 5(i,' OMMSA' 25, Beltrame na Korzu okrog 30, milarna Adria (spet očitno zaradi pomanjkanja, maščob!) 18 in cela vrsta malih podjetnikov in obrtnikov še nadaljnih 300 in več.
eu novehibra spet postalo pereče vprašanje delovnih odnosov, mezd in plač, da bi izvajali še poseben pritisk na zastopnike delavcev in nameščencev, tako da bj spričo nevarnosti nadaljnih odpustov z dela utegnili pristati na njih izkoriščevalske pogoje, je treba nemudno in temeljito zajeziti. Zato so se zastopniki ES pred dnevi zglasili pri okupacijski oblasti, ki prav ta čas. ko je . potekel rok njenih ukrepov o blokadi odpuščanja ljudi z dela. (očitno s premislekom in namero) ni ničesar ukrenila, tako da so bili delodajalci sproščeni sleherne omejitve. Zahtevali ao takojšnje zaščitne ukrepe tem bolj, ker se nameravajo tudi še druga podjetja znebiti najetih delovnih moči, ki jim postajajo odveč. Delodajalci, k: so bili prav tako na tem sestanku, so se izmikali z jalovimi izgovori.
Okupacijska oblast pa je spe! vtaknila glavo v pesek in pričela zavlačevati vsak pravočasni ukrep z vsem mogočim preučevanjem vprašanja, skratka z vso svojo birokratsko cokljo. Zato je poslalo predsedstvo ES včeraj okupacijskemu predstavniku generalu Gaithcr-ju pismeno službeno in neposredno zahtevo, da neutegoma spet blokira množične odpustitve ljudi z dela. Med delavstvom je zavladalo spričo zadnjih odpustov močno vznemirjenje in je z vsa težo svoje moči podprlo zahtevo Enotnih sindikatov.
Politični pregledi
Prvi obračun
V	zadnjem času sta bili Francija in Italija središče svetovne pozornosti. Razburjenje delavskih množic je doseglo višek v raznih italh janskih mestih, kot v Milanu, Bologni, Turinu, Neaplju, Palermu, v Pugliji itd. V Franciji so delavske množice zlasti v Marseillu in Parizu odgovorile na novo poslabšanje gospodarskega položaja, ki ga je izzvala vlada, in na vedno bolj brezobzirno postopanje degolistov.
V	Milanu je prišlo namreč do tega, da je neki skvadrist iz zasede streljal na množico delavcev, ki je bila ravno ha poti na protestno zborovanje zaradi napada na njihove tovariše, v katerem je bil ubit delavec Luiggi Gaiotti. Toda to pot so delavci sodili sami, kajti, napadalec jim je prišel v voke in je bil pri priči likvidiran.
. Poleg drugih je bil tudi ta napad samo dokaz potuhe, ki jo daje vlada neofašistom, monarhistom ii\ sploh vsej reakciji na škodo delavskega razreda. Iz tega razloga je stopilo delavstvo v vseh večjih mestih Italije na ulico, kjer je na velikih zborovanjih protestiralo proti zločinom in vladi, ki dovoljuje, da se zločini nekazm.vanb nadaljujejo.
Medtem so delavci plinarn nadaljevali stavko povsod, kjer plinarne niso last mestnih podietii. Tov. To-t.liatU je na seji Centralnega komi-teta Kompartije poudari!, da tvorijo vsi zadnji napadi proti delavstvu veliko ofenzivo reakcionarjev, ki hočejo spraviti !jud:ke množice ob njihove gospodarske in politične pridobitve, priborjene v dolgotrai-(Nndaljevanjc na 2. strani)
Prve Marshallove blagodali
Velike ribe žrejo male ribe
Politična odgovornost- oblash
Tako je v Nabrežini
kjer so v nedeljo volili okrajni odbor ES
Med kraškim kamenjem in revnimi njivicami so si Nabrežinci sezidali svojo vas. Nebrežina se je pred leti še preživljala za silo. Tam je bilo važno železniško križišče, ki je neposredno vezalo Srednjo Evropo z, Italijo. V nabrežinskih kamnolomih sp pele svojo veselo pesem žage. in kamnoseška dletu. Nabrežina je živela od svojega kamna in železnice, saj je okrog Nabrežine le malo zemlje in prav inalo pravih kmetov.
Sedaj je bolj žalostna z.a te kraje. Posebno letos je huda in se bojijo, da bo še huje. Sonce je prepeklo in prežgalo še tisto ped zemlje; suša je skoraj vse pničila. Le Vina je nekoliko in je res dobro.
Vino na pašo, toda prekmalu bo kmet prisiljen prodati še tisti rep, ki mu je ostal v hlevu. Veliko je tudi pomanjkanje semena, posebno Semenskega krompirja, ki bi ga morali dobiti iz Istre, ker najbolj ustreza našim krajem. Pri zavezniškem kmetijskem inšpektoratu pa se prav malo brigajo za življenjske probleme kraškega kmeta.
Ko bi se odrekel rodni zemlj!
Pred nekaj desetletji je bilo zaposlenih pri železnici skoraj 200 domačinov, sedaj jin ni niti deset. Prišli so z daljnega juga tujci in pdžrli kruh domačinom, ki so si morali najti druge zaposlitve ali pa se odseliti V Italijo, če že ne čez mejo. Mnogo se jih je raje odreklo Službi, kakor da bi zapustili rojstni kraj. Mnogo jih še čaka v Italiji, da bi se vrnili na svojo domačijo. Toda železniška direkcija še ni opustila stare politike.
Železničar Vladimir Golja je napravil železniški izpit, pri zdravniškem pregledu je bil potrjen. Ko pa je vprašal za namestitev, mu je Malerba na personalnem oddelku
dejal:
»Sprejeli vas bomo v službo, če se odrečete državljanstvu na Tržaškem ozemlju in pojdete službovat V Italijo«.
To se je zgodilo pred nekaj meseci. Isti možje, iste metode kakor pod fašizmom!
Bfagodati okupacije
Ostali so na cedilu
Skoraj tisoč Nabrežincev in okoličanov je našlo pred meseci zaslužka pri gradnji nove ceste. Sedaj jih je na njej komaj 150. In še te bodo kmalu odpustili. Mnogi Nabrežinci so bili svoj čas zaposleni kot specializirani delavci v tržaški ladjetfeluici in v nabrežinskin kam_ nalomih, prijeti pa so morali z.a krampe, da bi se preživeli. Sedaj so še ti brez dela. Tako je doletelo tudi Franca Sardoča, ki je zadnje mesece krampal pri Italstradi. Pripovedoval je, kako so pred priključitvijo delali na cesti tudi mnogi iz. onih vasi, ki so sedaj v Jugoslaviji.
»Tajn so sedaj takoj dobili delo, eni v Sežani, drugi v bližnji okolici in v Gorici. Tu pa smo ostaii na cedilu«.
Prileten kmet se je pritoževal zaradi suše in pomanjkanja krme. Zaenkrat se še vleče, ker ženejo ži-
Po govoru tov. Voj mira je poročal dosedanji tajnik okrajnega odbora podrobno o njegovem delovanj*: V zadnjih dveh letih, ki sta bili polni težav in velikih naporov. Qkrajni sindikalni odbor je celo mo.ral zapustiti prostore Ljudskega doma na intervencijo civilne policije. Prav te dni so okupacijske oblasti odrekle uporabo učilnice za krojni tečaj, čeprav je soba, kjer bi ga priredili, docela prosta.
Ho vsem okraju, ki bo razdeljen na dve občini, je sedaj vpisanih v ES 3200 članov.
Nabrežinski okraj bo sedaj tudi ■sindikalno - organizacijsko razdeljen po obeh občinah, na Nabrežino, katere pbčinska organizacija bo imela podružnice v Sempolaju, Vižov-Ijah in Devinu ter na občinsko organizacijo v Zgoniku, ki ji bodo pripadale podružnice v Malem Rep-nu, Saležu in Gabi-ovici.
Okrajna sindikalna organizacija ima tudi svojo knjižnico, ki se bo še izpopolnila z novimi eteli.
Na zborovanju je mati padlega Colje podarila v imenu žena sindikalni organizaciji delavski prapor. Spominjajoč se vseh naših padlih za osvoboditev, so vsi obetali, da bodo zvesto čuvali pridobitve osvo-
Kaj je storil KES
za naše kmetsko ljudstvo
Preteklo je 26 mesecev, odkar deluje Kmetijski Enotni sindikat. Cc napravimo obračun njegovega dela in sc ozremo na vse, kar je bilo pred njim in kar jc nastalo v njegovem času, moramo priznati, da je storil mnogo.
Demokratizacija sindikata
Komu ob spominu na nekdanje dni no pride na misel, kako so svoj čas fašistični valpti s silo in grožnjami vklepali ljudi v faši-stovske sindikate, kako so jim članarino izterjevali kar hkratu z davki, kako jc na stotine privan-drimcev po sindikalnih uradih zmerjalo kmečkega človeka, ga tiralo pred sodnike za vsak, pa čeprav izmišljen prekršek, mu grozilo s konfinacijo in zaporom, če se jc sporabil s svojo materno govorico ali se le kar najmanj pritožil nad veleposestnikom, zaradi davkov pro 11 oblastem?
In danes? Danes prihajata kmet in delavec na sindikat kakor v
svojo hišo. Zu sleherno vprašanje najdeta na njem odgovor, ki jima ustreza, za sleherno skrb najdeta človeka, ki sc zavzame zanju. V sindikatu je zavladal duh demokracije.
Zavladala pa so demokratična načela tudi v njegovem ustroju in organizaciji. Kmetje svobodno volijo podružnice in centralne odbore, svoje- poverjenike, referente in delegate. V sindikatu obveljajo njihovi interesi, njihova volja in njihove težnje.
bodilne borbe in budno vztrajali na braniku neodvisnosti in demokracije.
Naloge sindikatov
V takih razmerah sq imeli v nedeljo sindikalno skupščino in so izvolili nov okrajni odbor Enotnih sindikatov. Kinodvorana je bila polna delegatov, ki so, z velikim zanimanjem sledili govoru tov. Vojmi-ra, ki je prikazal sedanje stanje .sindikalnega gibanja po svetu v borbi proti velekapitalizmu in novemu fašizmu. Prva posledica Marshallovega načrta je pri nas dozdev. no padanje cen, ki je združeno z vedno bolj naraščajočim odpuščanjem delavstva iz tovarn. Našim večjim tovarnam pri Sv. Marku, Sv. Andreju, arzenalu itd. preti sedaj resna nevarnost, da jih popolnoma zapro. Take so skrbi delavstva prav na pragu zime. Zaradi tega in pa ker delavske množice ne morejo dopustiti, da bi vodili politiko in odločali o miru in vojni oni, ki so V službi vojnih hujskačev, se naši sindikati borijo tudi na političnem polju za zmago demokracije in za narodnostne pravice.
Novi okrajni odbor Enotnih sindikatov
Pri volitvah so bili izvoljeni v novi okrajni sindikalni odbor kam-nosek Oskar Dobres, mehanika Stojan Caharija in Leo Cavo, kamnosek Edmondo Zaccaria, železničar Edvard Kobal, tehniški nameščenec Ferruccio Gratton, kmet Danilo Radavuč, trgovska pomočnica Helena Barič, železničar Ivan Di-lena in kamnosek Mario Blason, vsi iz Nabrežine, rudar Franc Trampuž iz Sempolaja, kmet Avgust Ra-detič iz Medje vasi kamnosek Friderik Peric iz Vižovelj, sodar Josip Kocman iz Saleža in kamnosek Ro-mej Sosič iz Sv. Križa.
bosta poročili o delu upravnega odbora ter o blagajniškem poslovanju. Nato bo referat o sindikalni mladini in ženah v industriji. Ob koncu bodo volitve v zvezni odbor ter slučajnosti.
Na skupščini kmetijske stroke bodo prav tako najprej izvoljeni delovno predsedstvo, volivna ter verifikacijska komisija. Tajnik tov. Grbec bo zatem podal poročilo o
delovanju Kmetijskega ES, P« ^ tero bo navezana razprava o trit' vem dosedanjem delu. Sledile t™* volitve novega odbora Kmetu-strokovne zveze ES za Tržaško ^ zemlje. S slučajnostmi se bo sW sčina zaključila. Oba občna z1*1
se bosta pričela ob 9. dopoldne
vinarji bodo zborovali v Trst« ulici Conti 11, kmetje pa v dvor> Arrigoni v Ižoli.
Prvi obračun
(Nadaljevanje s 1 strani)
Ustanovni
skupščini
kovinarske in kmetijske stroke
V nedeljo dne 23. novembra bosta ustanovljeni kmetijska in kovinarska strokovna zveza Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje. Na ktongresu kmetijske zve,|e sej bo zbralo nad 400 delegatov vseh kmetijskih sindikalnih terenskih organizacij iz obeh predelov Tržaškega ozemlja. Število delegatov, ki se bodo zbrali na skupščini kovinar, ske strokovne zveze, še ni dokončno dognano. Delavnice, ki imajo do 30 organiziranih delavcev, bodo poslale po enega delegata, one pa. V katerih je organizirano nad 100 delavcev, na vsakih 100 po tri. Vsakih 100 brezposelnih ali pa posamezno zaposlenih članov stroke pa bo predstavljal po en delegat. Ce delegata ne bo na skupščino, bo veljalo njegovo pooblastilo, v katerem pa mora biti zaznamovan njegov delokrog in se mora glasiti na določenega drugega delegata.
Na ustanovni skupščini Kovinarske strokovne zveze ES bodo najprej izvolili predsedstvo, verifikacijsko in volivno komisijo. Sledili
ni borbi proti fašizmu. Iz tega razloga, tako je Togliatti še posebej podčrtal, je moral italijanski prole tariat svojo demokratično borbo ne samo nadaljevati v parlamentu, marveč jo bo moral zopet prenesti na teren.
Razburjenje zaradi neprestanih terorističnih atentatov reakcije in zaradi zavlačevanja vlade, ki namenoma drži roke križem in noče ničesar ukreniti proti gibanjem, ki so odkrito fašistična, je doseglo 12 t. m. vrhunec v Milanu, ko je eksplodirala bomba na sedežu komunistične organizacije. Ko so delavci zvedeli z.a ta napad, so zapustili tovarne in priredili ogromne protestne manifestacije. Skupina delavcev ie predrla kolon karabinjerjev in vdrla v prostore ter uničila pohištvo in zažgala arhiv. Druga skupina ie napadla in uničila prostore MSI, ki je prav tako odkrito fašistično gibanje. Po protestnem zborovanju ie neka kolona inanifestan-tov vdrla še v prostore monarho-fašističnega lista »Mattino dTtalia« in tam prav tako razbila vse pohištvo.
Podobni dogodki so se zvrstili v Bologni. Modeni, Ferrari, Reggiu Emi'iii, Speziii in Neaplju T iv. Togliatti je novinarjem izjavil, da je postal položaj zelo resen. Vlada je na vse to ukrenila le to, da je odstavila mhanskeea nrefekta. poslednjega odkritega demokrata in republikanca. V zbornic; pa je notranji minister Seelba izzivalno .izjavil. da zahrbtni napad na milanske delavce n: imel Političnih razlogov. da je bil morilec v silobranu in da je bil nanj izvršen nanad polifonega značaja, na sedež komunističnega udruženia na da je bila vržena samo maihna bomba. Ko so ga poslanci vprašali, ali je morda
■ost«'
vel*'
komunističnega udruženja • j, bombo, je v vadregi obmolkni
medtem ko so delavski zastoj®® postavili v konstituanti v, steno, so se v Neaplju, BarijOi o|)i eeju nadaljevale delavske oe» straeije. V samem Milanu 5 . zbralo nad 100.000 delavcev in I morju rdečih zastav spremilo na ^ kopališče svojega umorjpnefj® , vuriša. V Turinu, Genovi. in Comu je delo počivalo, v hjj ^ nu in Vareseju so dernonstra® ničili kvalunkvistične prostor*.
Kako se čutijo neofašisti varJ;.
priča to, da so tudi v Gremo*®'
renzi in v Šesto San Giova*"'^ umorili nekega delavca in rl8l,jj|1|i mnogo drugih. Po demoiistrac delavstva v Viterbu in C*1, v((. proti fašističnim izzivačen' )e ..„j.
raj na kongresu Milanske
stične federacije govoril in izjavil, naj si oni, ki 1,1 bodo zopet obnovili fašizem, ^ nijo, do bodo sile delavskih ' y jic z njimi preje obračuna •
Grossettu pa je na velikem
vanju dejal lov. Nenni. da ic stvo, ki je pomanjkanje msta*'^ letih 1921, do 1922. plačalo Z diktature, s tremi vojnami m * j jaškim porazom, pripravi.'*^,, vsemi sredstvi preprečiti 0 lev črnega terorizma.	^
Podobni so bili dcgr.dk; v ^ .j-ciji. Tako je prišlo v Marše® ^ftli rudi incidentov •/ občinske*11 j? in proti delavstvu do vc* pa|•i,ll monstracij. V Mar ■milu i^ ^s4nic sta zopet padla dva tevariš* .j(( zato, ker sta se borila za ^',-ii'* de'avskega razreda. Glede h® . f godke so pristaniški del#^ p morščaki v raznih p>'i4;mi;"!\ltif
čeli protestno "Javko, prav
liikJ

di kovinarji, stavbni delavci' j
“»J!
ščenet tramvaja in zadnje dni velik del riim11'"jji verne Francije Tud; v nastopil degolistični val, ' j,ijr
francoskih doinokri fanov
jalskih socialistov nvotl P*\a stopnikom francoskih in (-;e ftf koristi — komunistom. Tud* gffr Cii; stoji za vso domačo iztegnjena roka polov in
nenaritnri -ai11!*1 ja1
skih plutokratov. Ni dvo'*1I* do francoske deimlmJ	*
ko piše moskovska »P1'11 .nF*
jih vodi de*avski razred' ^ ji"!8
čile zločinsko zaroto v-eh ^ lističnih fašistov
NA SINDIKALNI SKUPŠČINI v NABREŽINI
Bližnja prihndnmd delavstvu še težko boih'1, z njo tudi zmago!
zaman. V njej je ostalo od vseh n' kdanjih prisilnih članov le 20 ali 30 koštrunov, ki jim je liter petroleja bolj pri srcu kakor vsi interesi naše kmečko skupnosti.
V Kmetijskem Enotnem sindikatu pn je danes organiziranih že na deset tisoče naših kmetov iz obeh predelov našega ozemlja in samo iz spodnje tržaške okolico okrog 3500 ter iz nabrežinskega okraja ^>kn>g 32o0. Naš kmečki človek ve, kaj to pomeni, vse. da ie prav v t' m njegova moč, poroštvo njegovo zmage.
Nsrodnostna enakost
Enotnost v kmetijski stroki
Nihče danes ne sili kmeta, da so vpiše v svoj sindikat. Nihče mu no grozi ne s konfinancijo ne s sodiščem. Nasprotno: žolta družba v nekdanji fašistični zvezi malih poljedelcev nastavlja ljudem vse mogoče vabe, si v službi izdajalske Delavske zbornice *n s potuho imperialističnih oblastnikov na vse načine prizadeva, da bi spet zagospodarila v kmečkih vrstah. Toda
V svoji sindikalni organizaciji so naši kmetje našli popolno narodno enakost z italijanskimi tovariši. Na svojih sindikalnih sestankih obravnavajo vsa vprašanja v svojem maternem ježku in le na sestankih v krajevnem, marveč tudi v okrajnem in teritorialnem merilu. Po svojih ljudeh so zastopani v vseh sindikalnih forumih. Izkaznice, akti, dopisi, vsi posli s« opravljajo v obeh jezikih. Slo- . vensko kmečko ljudstvo trna skupno z ostalim delavstvom in na-meščenstvorn tudi, svoj slovenski strokovni Ijst.
V trdni zvezi z delavskim razredom
Kdo se ne spominja, kako si je fašizem vse do zadnjega prizadeval, da b; izkopal čim globlji prepad med delavcem in kmetom? Kdo jc že pozabil, kako so fašistični biriči ščuvalj delavstvo proti kmetom, kako so jim vcepljali sovraštvo in prezir proti «barburom» in !.rovtarjem.i ?
A kaj sod; danes naš industrijski delavec o kmetu? Ze v narodnoosvobodilni borbi sta se srečala eden poleg drugega v isti borbi, na isti fronti proti skupnemu sovražniku. Ko pa se je lani v juliju po tržaških tovarnah ustavilo vse delo, jc okoliški kmet pokazal tak solidarnostni čut, doprinesel Za svojega stavkajočega tovariša tako žrtve, da se Je skovala med njima neuničljiva vez bralstvu in sožitja. Nihče ne bo pozabil -naših Brcžkicv ki so pri Sv. Ani vpričo Čerinov raje razlile vse mleko, kakor pa da bi ga oddale mestnim madamam skupnih izkoriščevalcev namesto delavskim gospodinjam? In nihče na svetu ne bo več zavedel tržaškega delavca, da bi okoliškega kmeta smatral za svojega neprijatolja ali vsaj za zno-
s tal ega rovtarja, demokratične in vesti.
ki
progres1
nc,V^
ni*11® f ^
riš^,
Na gospodarskem 1°^ p#
Zo takoj <>d početka
Ujski ES pričel' boriti
.	«	..	; . i __ .-rti1* .
kodnevne interese našcBJ J*!® f
.	-r*... t.- V '.llfll*

pri Upsej, ki Je na
vala kmetom krmila in ^ n1' jji s0 Jim bila namenjš>nfl’p() F prodajala na črni boi m jj 12 kratn; ceni.	, igAs*
Po dolgi in neodneh11	cPj
KES pripravil oku^^v^f
do tega/ da jo napeU®1^ ii*.rjii
v Miljo’in^ra^^ v Savljah, Ricninnjih, Kr .j-drugod, razdelila po n . ja I||* nekaj plemenskih b|K spovala za obnovo nek11^ |i gospodarskih poslopij. ,jvoi "p
Ostro se Je boril s‘'dej®^^ škodi, ki je bila P‘‘^u šim kmetom pri «ri*d iisO1 V bliske ceste čez	jr#
proti Devinu- Ncpop1 nvll1! .o11)
ri tud; za poravnavo V ^
škode, ki Jo po njival1 s
kih povzroča vojaščina ^
JSSSf*
**
vajami jn
(Nadaljevanje
Delavsko-Umečka enotnost
Strem 3
ŽIVELA ZVEZA TRŽAŠKIH DELAVCEV IN KMETOV!
Razredni interesi
našega delovnega kmeta
Odkar je v Parizu padla krivična "dlojltev, da xe Trst pe priključi k Jugohlaviji in ne vključi v njen 'kmokratični politični in gospodar-okvir, in odkar skuSajo impe-nalistične sile Tržaško ozemlje porediti svojemu izkoriščevalskemu ?as‘*iui ga znova vkleniti v verige ^ističnega robstva, so nastali tudi j* kmečko prebivalstvo novi vienjski pogoji in nove neposred-naloge.
Mir in demokracija
^1 r*a^k° kmečko ljudstvo se ne bo 3j, °** odreklo načelom neodvisno-^Miudske oblasti, naprednega go-^ndarstva, demokracije in miru, ki in'11* ^^ko zajamčijo gospodarski ^ kulturni razvoj. Nikoli se ne bo reklo agrarni reformi, narodnostih enakosti, življenjski zvezi z de-vei ;n delovnimi intelektualci, ki edini poroki končne in.resnič-tv Pnlitične in socialne osvobodi-
Zveza vseh delovnih ljudi
Ved^ko kmečko ljudstvo Se za-« ostrine borbe, ki ga čaka na Ve.ei11 mejniku dveh svetov. Za-rož'9 Se'	nje§ovo glavno o-
HI ,e v tej borbi njegova enotnost, šk«°vu tesna zveza z vsemi trža-deljvni1»i ljudmi v skupni, I vjer^* organizaciji, ki se bo uprla Poskusom razbijanja in raz-Ijj a' Zaveda se, da bo v svoji bor-Sre ?Pe!° ^golj s pomočjo vseh pro-I ^ltih1Vn'^ ltd' delavskih in razumni-la ’ slovenskih, hrvatskih in ita-Vse-kih, s pomočjo svoje SIAU in M jn'f>nili množičnih organizacij p,, .domačim krovom ter vseh na-s(,^Tn'h ljudskih sil in še prav po-0 jugoslovanskih — na zunaj.
bi,P*č° političnega dejstva, da je '■ni rtPr,-tavljono skupno z vsem osta-ia;, elovnim ljudstvom v okvir Tr-tg bzeinlja,
se mu postavljajo [)„ ,J'žn.io bodočnost tudi neposred-čaj. ;ivne naloge strokovnega znali l.^uterih izpolnitev ne bo konč-Orh- ' ?alr' Pa uspešno sredstvo v 1 za boljšo bodočnost.
Agrarna reforma
je '*ryk> del Tržaškega ozemlja sl popolno agrarno reformo liu <Vojeval. Vse tržaško delovno t)ust|.Vo jo bo dosledno in nepo-b0 hvo branilo. Se več, boidlo se iPjcno razširjenje na ves ostali ržaškega ozemlja. šjfj1 ^eiu delu našega ozemlja je '"Hi 113 reforma še specifično ute-in nujna. Ogromna večina - je še vedno v rokah zemlji-
ških rentnikov, ljudi jn ustanov, ki sami nimajo nobenega opravka z zemljo, razen da izkoriščajo delo, ki ga opravijo drugi, in si nagrabijo najlepše sadove, ki jih ta zemlja daje. Peščica odvetnikov, indu-strijcev. trgovcev, bank in mestna občina posedujejo daleč večji del naše obdelovalne zemlje kakor tisoč in več naših malih poljedelcev.
Zemlja, ki jo obdelujejo ti mali poljedelci, je do skrajnosti razdrobljena. Na Krasu odpade na našega poljedelca, če obračunamo puste in trnjeve griže ter ostali nep'odni skalnat; svet, kvečjemu po en hektar obdelovalne zemlje, v tržaški spodnji okolici pa lahko na prste preštejemo one, ki utegnejo pridelati na svojih tleh toliko, da bi zadostovalo za preživljanje njih družin, medtem ko morajo ostali tisoči životariti ob sezonskem in priložnostnem zaslužku pri javnih delih in drugod.
Agrarna reforma mora vzeti zemljo onim, ki Je imajo preveč in je ne obdelujejo, ter jo dati tistim, ki je imajo premalo ali nič in ki si iz nje z lastnimi žulji priborijo svoje borno življenje.
Zadruge
V svojem novem političnem in gospodarskem položaiu naše kmečko ljudstvo še ni tako daleč, da bi moglo socializirati obdelovanje zemlje in ga s tem načrtno uravnavati ter olajšati svoje delovne in življenjske po‘goje. Kljub temu mu bodo gospodarsko-socialpe organizacije zadružnega tipa nujno služile v borbi proti izkoriščevalcem in imperialistom.
Zato je v njegovem bistvenem interesu, da se pospeši ljudsko zadružništvo, ki mu bo oskrbovalo sezonske in dolgoročne kredite, stroje in orodje, plemensko živino in krmo, semena in gnoji'a, mu pomagalo graditi sodobna racionalizirana gospodarska poslopja in naprave, meliorirati zemljo, pogozdovati goli, intenzificirati sadjarstvo, tipizirati njegova vina ter organizirati zadružno prodajo njegovih pridelkov, ki ga bo lahko obvarovala brezce-nia in špekulantskih prekupčevalcev.
Izobrazba in prosveta
Med osnovne interese našega kmečkega prebivalstva spada njegova osnovna izobrazba, ki je v njej spričo fašističnega robstva hudo zaostalo. Potrebni so mu kmetijski strokovni tečaji, večerne šole, pre davan.ia v kmetijskih in drugih strokah, poskusne kmetijske postaje, vzorni sadovniaki, selekcijske živinorejske postaji', specializacija kmetijskih delavcev, strokovno knjižnice.
Kaj je storil KES
"tfoijeuanje z 2, strani.) to- "'"bjkanjc krme In predvsem na v našem kmetijstvu ir, , s"še, ki se pojavlja žc trcl-<t'cn tzm'd najtežjih ,^'vLnorcjci so prisiljeni Ve,; ž. ti iz svojih hlevov vedno h tJlvine v zakol. Ker je prav našega kmetijstva med ''"st, i° nastala rosna nevar-"Va \ 1x1 okoliški kmet popol-Hg Vv Obubožal. Zasedbena oblast d,> danes ni napravila no-*"J kl!. /'braka, da bi odpomogla S'"Dni|.Zl' Teden 7* tednom so za-% Kmetijskega ES na nje-h* bil; "0'i.1skem oddelku in. če jj1' je ^bžcnl kakršnj koli uspe-"ta, ib to prav zasluga sindi-
V ^°'0^aj zakupnikov
lvpli;ki>v <e*,,ven Je problem za-tk' ^jih 0WolujejQ tujo zem-, stanovanjske razmere so v kiji .r,1’‘'e lastniki njihovih hiš V«,	nitj najmanj brigali
koli opravila ali obno-'no pj, je jjjij, tetn ,m_ iaveoni njih zakupnina
povišana najprej za 10 do 12, v zadnjem času pa celo za 28 krat v primerjavi s predvojno. Cc so takrat zemljiškim rentnikom plačevali n. pr. po 2000 Ur na leto, jim jih morajo sadaj odrajtati po 56.000. KES je nastopil z vso odločnostjo. Zaenkrat mu je uspelo le, da je bila pri sodišču ustanovljena komisija, ki.rešuje In mestoma v indivklulnih primerih nekoliko omili to neznosno breme. Krivica Pii je prav v tem primeru nad vse kričeča! Namesto da bi okupacijska oblast rontniški gospodi odvzela zemljo in jo dala v last zakupniku, ki sc na njej ubija, hoče očitno pregnati našega kmečkega človeka z zemlje, ga pritirati v propast ali pognati v tujino. Mimo vsega pa jo KES uspelo rešiti vsaj nekaj nastalih sporov nepo-sred^n med gospodarji in zakupniki.
Borba polovinarjev
Od nekdaj je bil položaj polovinarjev težaven, še najbolj podobo« položaju nekdanjih tlačanov. KES je takoj po osvoboditvi pri-
Na sindikalnem polju
Dokler v severnem delu Tržaškega ozemlja ne bo dosežena agrarna reforma, bo moral Kmetijski ES priboriti našim polovinarjem novo polovinarsko pogodbo. Zboljšati se bosta morali pogodbi za sezonske delavce ter vrtnarje in cvetličarje. Izvojevati bo treba vsem, ki obdelujejo zemljo, zavarovanje za pri-
mere bolezni, brezposelnosti, starosti in smrti. Izločiti bo treba izkoriščevalsko prekupčevanje blaga med kmetom in potrošnikom. To velja še posebej za prodajo zelenjave in sadja nep isredno na tržaških zelenjadnih trgih. Doseči bo treba brezp ačno živinozdravniško pregledovanje in zdravljenje živine. Zaščitit, bo treba tipične domače. pridelke pred brezvestno konku-
renco iz. Italije uvoženega blaga. Tržaškim zgodnjim pridelkom bo treba znova izvojevati njih izvoz na evropska tržišča.
Opisali smo le nekaj glavnih potreb in interesov tržaškega krneč kega ljudstva. ES se bodo borili za njih izpolnitev. Pri tem pa ne bodo nikoli prezrli njegovih osnovnih teženj: borbe za ljudsko oblast, za gospodarsko neodvisnost, za svobodo in mir.
- 1 —- -           * —       -  IHJ.I,.-.--   n.,
Tržaški kovinarji
na čelu borbe našega delavskega razreda
V nedeljo bodo imeli tržaški kovinarji že šesto veliko strokovno zborovanje po osvoboditvi. Prvič so se sestali ob koncu novembra istega leta, ko je začela kriza zavzemati prve ostre oblike spričo zastoja v industriji, naraščajoče draginje in nevarnosti, da bodo obisti deblokirale množično odpuščanje delavcev. Ob koncu februarja 1946 je bila druga taka konferenca, ki je beležila borbo za novo delovno pogodbo,, stavke proti dejansko začetemu odpuščanju ljudi iz tovarn in še posebej iz manjših podjetij. Pet mesecev kasneje, ko je reakcija prešla po našem zmagoslavnem 1. maju prvič v ofenzivo in doživela spričo velike julijske stavke tudi svoj prvi veliki poraz, je zasedal kovinarski forum, ki se je znašel sredi borbe za osnovne demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva, in bil sam priča zločinskega razdejanja prostorov svojih sindikalnih organizacij. In zopet je poteklo nadaljnjih sedem mesecev. V letošnjem februarju so se tovarniški odbori in zaupniki znova sestali. Bilo je v času, ko se je razvnela prva borba za sindikalni spor razum, ko je gospodarska kriza z vsem svojimi posledicami: inflacijo, brezposelnostjo, draginjo zavzemala prav katastrofalne oblike.
Njih tradicije in njihova moč
Toda tržaško kovinarstvo ima sijajne tradicije in bogate izkušnje. Od vsega poČetka je bilo na čelu tržaškega proletariata. Kakor je bilo že v prvih letih po prvi svetovni vojni v okviru Italije prvo za torinskim ne le po številu (7500) svojih zavednih strokovno organiziranih članov, marveč tudi v borbi za politične in sindikalne interese delavskega razreda, tako sta tudi sedaj njegova borbenost vpričo vedno ostrejše politične borbe in vedno večjih gospodarskih težav le še bolj naraščali.
Kakor ni klonil leta 1925., ko je sredi fašističnega robstva nastopil sedemdnevno stavko s 13.000 kovinarji iz Trsta in Tržiča in izsili) povišanje svojih bednih mezd, tako
pravil novo polovinarsko pogodbo. A čim jo nastopila sedanja okupacijska oblasti je bilo jasno, de, bodo življenjski pogoj, polovinarjev ostali povsem taki, kakršni so bil, pod fašističnim režimom. In tudi Do Gasperijev ukrep je bil spričo čistih in celili troh odstotkov priboljška ljudem le pesek v oči.
Kljub temu K/ES ni odnehal. Uspelo mu jo doseči vrsto posebnih sporazumov, ki so v posameznih primeriti polovinarjem olajšali njih položaj. Poslednji tak sporazum jo bil po 6 mesecih ostre borbe izsiljen pri mestnem kmetijskem podjetju. Naši polovinarji so prav v tem primeru še posebej spoznali, da so bili ti uspehi izključno le plod njih trdne enotnosti in sodidarnosti, vpričo katere je moral nasprotnik proti svoji volji popustili. A še je mnogo polovinarjev na zlasti na posestvih inž. Pucalovicha, kjer se že leto dni borijo proti sramotnemu tlačanskemu izkoriščanju.
Vrtnarji in cvetličarji
Ves čas fašističnega režima je bila skupina strokovnih in specializiranih vrtnarskih in cvetličar-
je sedaj, ko se ponavljajo za las enaki poskusi imperializma, da bi ga znova priklenil v politično in delovno suženjstvo, nastopil na čelu vsega delavstva vrsto mezdnih in političnih stavk, ki sta bili dve izmed njih odločilnega pomena: lanska velika julijska in letošnja septembrska. Obe sta reakciji prekrižali njene račune. Prva je položila zadnjo utež na pariško tehtnico, da se je vprašanje na izločitev Trsta iz italijanskega okvira, druga je rešila isto vprašanje na tržaških tleh, kjer bi naj bile fašistične bombe pripravile novo da-nuncijevsko pustolovščino, in hkra-tu je obračunala s Cosulichevo svojatjo, ki se je zarotila proti razredni delavski organizaciji v tovarnah.
Uspehi in borbe
Moč tržaškega kovinarstva je v tem ozračju borbe dosledno naraščala. Od 10.009 v novembru 1945 se je njegovo članstvo v ES povzpelo na 10.500 v februarju 1946. na 10.800 ob koncu junija, na 11.900 v februarju 1947 in na 13.020 ob začetku letošnjega novembra.
Razredna borba, ki jo je tržaško kovinarstvo vse doslej zmagovito dobojevalo, pa je še bolj kakor v številkah žela svoje uspehe v dejanjih. Mar niso bili kovinarji oni, ki so po nastopu sedanjih okupatorjev, po izgubi ljudske oblasti, po prosluli uredbi št. 11, ki je ukinila sleherno demokracijo v javni u-pravi in obnovila staro fašistično zakonodajo, po nasilni ločitvi Trsta od vsega njegovega naravnega srednjeevropskega zaledja, ki so prvi spet visoko dvignili delavski prapor in se pogali v prvih vrstah vsega tržaškega delovnega ljudstva s še večjo zagrizenostjo v borbo za osnovne interese vseh tržaških delovnih ljudi? Mar niso prvi nastopili stavko, ko je oblast ob ukinitvi »Primorskega dnevnikai) v decembru 1945 brezobzirno prtteptala našo svobodo tiska? Mar niso bili med prvimi, ki so v marcu 1946 po cele dneve oblegali medzavezniško komisijo in terjali priznanje ljudske volje? Mar niso bile lanske prvomajske manifestacije, julijski obračun s fašisti, ki so se pred delav-
skih delavcev brez vsake delovne pogodbe, brez najmanjše sindikalne zaslombe, izročena na milost, in nemilost tržaškim mogotcem in še potem jih je smel gospodar tudi po 20 letih službe čez noč pognati na cesto brez vsake odškodnine. Medtem ko jo naš mali poljedelec plačeval poljskemu delavcu, ki mu je priskočil na pomoč, po 500 lir dnevno, mu dajal enako hrano, kakor sl jo je pripravil za samega sebe, in isto streho kakor samemu sebi, so E-conomo, Cosulich, Ralli, Tripco-vieh in vsa ostala kompanija plačevali strokovno kvalificiranim in specializiranim vrtnarjem in cvetličarjem po 1000 do 1200 lir na mesec, jih hranili z ostanki s svojih miz, jih ilačili v podstrešne luknje.
Toda nazadnje so se znašli, trdno so se organizirali v Kmetijskem ES; solidarno in ostro so nastopili. In danes imajo svojo delovno pogodbo.
Ze ves čas pa se naši poljski čuvaji zaman borijo, da, bi jim oblast priznala njih stroko in jih plačevala. Kljub vsem tisočem policajev, ki nimajo drugega opravka, kakor da preganjajo m tlačijo tržaško delovno ljudstvo, so tatvine na poljih in po nasadih v vinogradih in sadovnjakih v zad-
skimi modrimi in zamaščenimi tu-tami poskrili kakor podgane, in borba za sindikalno združitev v letošnji pomladi, zadnja prvomajska herojska baklada skozi vrsto bombnih atentatov in septembrska borbena stavka same zmagovite etape na njih poti do zmage demokracije in svetovnega miru?
Tržaški kovinarji se niso zbali žrtev. Naraščalo je število brezposelnih iz njihovih vrst v tisoče, padali so njih delovn; tovariši sredi borbe, polnili so zapore, a niso se ustavili. Niso jih zmedli ne fašistično nasilje ne navali policije ne krivične obsodbe njih prvakov. Njih borba ni veljala njim samim, marveč je bila zgled in pobuda vsem ostalim.
Na strokovnem terenu
In nič manj veliko in uspešno je bilo njihovo prizadevanje na sindikalnem, gospodarskem in organizacijskem področju. Po tovarnah in delavnicah so njih delovni kolektivi trdno pod vodstvom 34 tovarniških odborov in nad 140 zaupnikov. Izvojevali so v poslednjih dveh letih in pol dve delovni pogodbi. Rešili so mnogo tovarišev brezposelnosti, čeprav jih je ostalo nad* 3000 brez dela. Uredili so nad 2350 individualnih delovnih sporov in zagotovili prizadetim odškodnine, ki gredo v milijone. Kljub rehabilitaciji fašistov v tovarnah, kljub vsemu nasilju gospodarjev in policije, kljub mahinacijam žoltih izdajalcev delavskega razreda so si pri sindikalnih volitvah zagotovili 68% vseh glasov. Kljub zaroti izdajalcev, Sosulicha in vojaškega sodišča, ki je pred kratkim pahnilo v ječo njih najboljše tovariše, so o-’ hranili svoje osnovne organizacijske in sindikalne pravice v tovarnah. In so pravkar spet v ostri borbi proti novemu porastu brezposelnosti, ki jo hočejo prav srednji in mali industrije!. Kovinarji vedo. da se prav v tem do pike ponavlja isti manever kakor pred letom dni: ob koncu novembra se bo znova načelo vprašanje delovne pogodb*. Toda delodajalci se motijo, če računajo. da bodo z odpusti delavstvo pognali v kozji rog.
njih letih občutno narasle. Ljudje p« nimajo ne sredstev ne moči, da bi se jih vsaj sami obraniM.
Poljski delavci
Zanje je KES lani izvojeval novo delovno pogodbo, ki jim je prvič zagotovila ustrezajoče socialno zavarovanje, višjo plače in družinske doklade. Posebno je prišel ta uspeh do izraza v tržiškem o-kraju, jer je bil položaj poljskih delavcev, hlevarjev in drugih vse dotlej brezupen.
Toda vse to so le uspehi, ki imajo komaj relativno vrednost. Naraščajoča delovna kriza, draginja in vsa ostala gospodarska in socialna protislovja v kapitalističnem sistemu luhk« vsak čas poženejo naše kmečko ljudi v šc hujšo bedo in gospodarsko suženjstvo. Zato ostane tudi njim edin; izhod iz sedanjega pložaja slej ko prej in vedno: dosledna, nepopustljiva in nenehna borba za ljudsko oblast, za gospodarsko osvoboditev, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku. In v njej bodo neizbežno zmagali, če bodo neomajno enotni in neločljivo poveaani z delavci, in delovnim; intelektualci v skupni fronti: v Ljudski fronti vseli ljudstev, v Enotnih sindikatih vseli delovnih ljudi .sveta,	n. r.
®toan 4
-nczasssrrrr
-=3
KULTURNO NASILJE
pri Sv. Marku
Zanimalo nas je, kako uspeva kulturno življenje med delavci pri Sv. Marku, zlasti po naj zadnjem poskusu Cosulicha, da ustanovi svoj krožek in zaneti razdor med delavci tudi na kulturnem polju. Mlad delavec nam je rad dal podatke in tu pa tam dodal svoje opazke na račun vodstva.
Pri Sv. Marku je mladina že pred časom sama nabrala knjige in Ujstanovila svojp knjižnico, v kateri jih je sedaj nad 500 in si jih delavci jemljejo na posodo in prebirajo doma. Večkrat sq zahtevali pri ravnateljstvu, naj jim od-kaže primeren prostor, a vselej zaman. Knjižnica še vedno živrtari v majhni, bedni baraki.
Delavci pri Sv. Marku imajo tudi svoj poseben krožek. Ta pa sploh nima svojih prostorov. Ui se Irh-ko pogovorijo ,se morajo zbirati y delavnici. Sah, žogo in idruge stvari morajo hranili na svojih ric.;-niovih. Od Cosulicha so že zdavnaj zahtevali, naj jim da na razpolago prostore v tehničnem uradu. Toda gospod je zavlačeval in se iz-mikal, nazadnje pa Je sam ustanovil svoj »Circolo aziendnle ricrca-tivo«. Sam je Imenoval vse njegovo vodstvo, tajništvo krožka pa jc izročil bivšemu fašistu Renatu Ruggieriju, ki je bil svoj čas vnet funkcionar »dopolavora« ter zvest služabnik Cosulicha in protidelav-skega režima. Pozval jc delavce, naj se vpišejo v ta krožek. Odzvalo pa se je le nekaj uradnikov in članov Delavske zbornico. Povsem naravno je, da delavci nočejo ničesar slišati o tem krožku, 'rl jc povsem enak nekdanjemu »depo-lavoru«. Gluha pa so ostala Cosuli-cheva ušesa za vse zahteve skoraj 1500 delavcev, ki terjajo prostore za syoj kulturni krožek.
Cosuiichev protidelavski krožek ima svoje prostore v ul. San Fran-cesco. V knjižnici imajo knjige bivšega »dopolavora«. Pri vsem tem pa se njihovo delovanja nikamor ne premakne. Kadar koli se sedaj delavci oglase pri Co.sulichu, jih odbija: »Saj je že tam vaš krožek; lepe prostore ima; vse do. bite brezplačno. Vanj se vpišite!«
Pravo kulturno nasilje kakor v času fašizma. In delavci majejo z glavo:
»Vse je kakor prej. Vse' hočejo ukreniti sami, vse narekovati In ukazovati od zgoraj«. Prostori bivšega dopolavora pritičejo po vsej pravici njim in vse drugo tudi. Saj so vsa s silo iztisnili iz delavskih Žuljev. Cosulich si ne sme lastiti njihovih pravic, še manj pa vsiljevati delavcem, kar je proti njim in česar oni ne marajo.
Kulturno delovanje pri Sv. Marku bi vse bolj zaživelo in lepo uspevalo, če ne bi gospodarji lari. jedeinice stalno ovirali in vsiljevali ljudem fašistične metode in fašistično kulturo. Sramota je za sedanji čas, da se morajo delavci Zbirati v delavnici, da se lahko pogovorijo o kulturnem delovanju.
amotno je. Ha/ monajb hraniti svoje knijge v revni baraki, da nimajo nobene dvorane nq čitalnice,
medtem ko so na drugi strani prazni prostori in ni v njih nikakega kulturnega udejstvovanja.
Mladina sli želi izobrazbe. Potrebni so tečaji. A tudi zanje nujno potrebujejo primerne prostore. Delavci hočejo napredka, svoj lastni krožek, ki bo ustrezal potrebam 1500 delovnih ljudi. Lepe na-
Vprašanje strokovne usmeritve pretežnega dela našega kmečkega prebivalstva je spet na dnevnem redu. Načel ga jc zvesti hlapec svojih kapitalističnih gospodarjev Baz-zaro iz Delavske zbornice ki se je pri tem oprl tudi na predsednika /veze malih poljedelcev, nekdanjega tajnika istoimenske fašistične organizacije Santaniella.
V Trstu in na njegovem ozemlju deluje prav po prizadevanju kapitalističnih agentov poleg Enotnih sindikatov š<5 drug« organizacija, ki samostalno posega tudi v neposredne življenjske interese kmečkega prebivallsva, omenjena /veza malih poljedelcev.
Fašistična zveza malih poljedelcev (Confederazione fascista dei piccoli col.tivatori diretti) je bila ustanovljena le. ta 1S2G., v okviru fašističnega korporacijskega sistema, ki je stlačil v eno stajo na i i-dez ločene organizacije delavcev in delodojalcev, pri, čemer pa so do skrajne brezobzirnosti zagospodarili poslednji. Frjmer zveze je bil v tem občem okviru le še tem bolj kričeč, ker so bili tudi najmanjši poljedelci, ki s svojih pet pedi zemlje niso pridelali niti toliko, kolikor jim bi bilo treba iz rok v usta, pa so morali kot čreda koštru. nov v hlev veleposestnikov, da so jim s svojo številčno težo proti svoji volji pomagali tlačiti kmečkega proletarca, poljskega delavca, kolona, zakupnika, čeprav bi po vsej pameti in po enako krvavi žuljih spadali v njihove vrste. Pri tem jih je fašistična veleposestniška pijavka slepila s prgiščem, semen ali modre galice.
Ves čas je zvezo teh polproletar-cev vodil slepo po ukazih grofov in baronov in njih fašističnih valp. tov barijski rojak Santaniello, ki mu je stalo ob strani nad 300 uradnikov, samih pristnih protiljudskih elementov Z juga, ki so si z njim na čelu pridobili velikih zaslug za fašističen režim. Koliko se je pa vsaj že zaradi videza zavzemal za interese svojih prisilnih članov, vedo najbolje naši kmetje iz bližnje in daljnje okolice. Dovolj bo, če navedemo iz vrste neštetih primerov krivic, ki jim je prizadejal, le naslednjega:
Nekega poletnega večera 1. 1940. se je vreme pripravljalo k nevihti, vse njegovo veleposestvo ne meri niti pol drugega hektarja, je imel seno pokošeno in posušeno. Temno nebo mu je povzročalo hude skrbi, pa je na cesti pred hišo ustavil sosede, ki so se vračali iz mesta in jih poprosil, naj mu pomagajo v nagli-
črte imajo ,toda ovire se pojavljajo znova in yediio z ist'e strafci. Cosulich in njegovim ni mar za delavca, za njegovo izobrazbo, marveč hočejo le razkol delavskih sil in še njili kulturno zasužnjen j e.
Rre/i vhodom v ladjedelnico je vzidana marmornata plošča z na. pisom: Slava ljudskim herojem! in dolgo vrsto imen delavcev, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo in zmago nad fašizmom. Delavcem so imena pddlih vzpodbuda k vztrajnosti v borbi. In vztrajali bodo tudi v borbi za svojo —- delavsko kulturo.
ei pospraviti seno v kupe, da ga nebi bližajoči se naliv pokvaril. Res je več rocolskih mož prijelo za grablje in vile. Tisti hip pa se je pojavil med njimi Santaniello na motociklju in kakor vedno v družbi policijskega agenta. Prijel je delavce in gospodarja. Zaman so g» prepričevali o nasprotnem. Santa-niello je poljedelca, ki je bil prisiljeno včlanjen v zvezi, prijavil oblastem, češ da je delavce svojevoljno proti plačilu najel, ne da bi jih po predpisih prijavil fašističnemu delovnemu uradu. Severju je sodišče prisodilo globo, ki bi v današnjem denarju znašala 20.000 lir.
Po osvoboditvi je • zveza ostala, kar je bila: črtala je formalno fašistično oznako svojega naslova, a ostala zvesta svojim gospodarjem v Trstu in v Rimu. Le člani so ji ušli. Ostalo jih je komaj 20 do 39.
N.a drugi strani so začeli takoj po osvoboditvi prav tedaj ustanovljeni ES organizirati v svojih vrstah poleg poljskih delavcev, kolonov in zakupnikov tudi male poljedelce, polproletarce, ki jim njih neznatna in borna zemlja ob njihovem lastnem delu redko kdaj toliko obrodi, da bi skromno preživi 11 sebe m svoje družine. Dejansko so tudi mali poljedelci prav kmalu spoznali, da spadajo po svojem gospodarskem in socialnem položaju v,vrste ES. Sindikat jih je sindikalno-politično postavil na mesto, na katero so že davno spadali v okviru delovnega ljudstva. Sindikat jim je' s svojim demokratičnim ustrojem omogočil, da so z volitvami in na zborovanjih uveljavili svojo skupno voljo in svoje skupne interese. Sindikat se je nenehno boril za njih gmotne interese. Bilo je zaradi tega lasno, da je priliv naših kmečkih delavcev in polproletarcev v ES vedno bolj naraščal, tako da je danes, če vzamemo za primer le tržaško spodnjo okdlico, naraslo število članov kmetijskega ES od 1000 y jeseni 1945 na 3500 in več v oktobru .194? in ta čas zlepa ni poljedelca, ki bi ga ne bilo v njegovih vrstah.
Zakaj mali poljedelci tudi dejan, •sko spadajo med nas?
Naš mali poljedelec je delavec, kt gara od zore do noči na svoji zaplati zemlje, da ji s svojimi lastnimi žulji iz.trga, kar najnujneje rabi za svoje in za življenje svoje družine. Naš mali poljedelec ni zemljiški rentnik, ne izkorišča druge delovne moči, ki jo najame v pomoč le v skrajni sili, ko ga k temu prisilijo sezonske okoliščine. In tedaj mu priskočita na pomoč kvečjemu eden ali dva začasna delavca, ki prisedeta k njegovi mizi in živita pod isto streho ter prejmeta vselej več, kakor jim to prisoja delovna pogodba.
Isti vidiki so obveljali še v vse širšem merilu <udi pri napredni italijanski z.ve/i dela, ki spadajo v njeno kmetijsko stroko iFederter-ra) tudi vsi mali poljedelci, ki imajo edo dva stalna delavca in domala toliko sezonskih, kolikor je članov v njihovih družinah.
Kakšen je pri vsem tem namen Santaniellove zveze? Razcepiti trdno povezane vrste tržaškega kmečkega delovnega ljudstva, ga znova docela vpreči v voz izkoriščevalcev, da mu bo protiljudska oblast potem spet lahko naprtila breme neznosnih davkov, ga zrinila z njegove borne zemlje in postavila pod kup, ga pognala po svetu. Zato daje Santaniellu še danes rimski proti-Ijudski režim vso pomoč, poverje-niika vojaška oblast v Trstu pa vso potuho, pa čeprav kljub petro. leju in melasi za čebele in čevljem za klečeplazce nikogar in že nikogar več ne predstavlja.
Strokovna šola v Kopru
POUK NA VAJENIŠKI STROKOVNI SOLI V KOPRU
-Na pobudo ES so odprli te dni v Kopru večerno strokovno šolo za vajence. V prostorih osnovne šole še zbira vsak večer skoaaj 80 mladincev, ki si hočejo pridobiti potrebno znanje za svoj poklic. So. la bo trajala do meseca julija. Poučujejo trije profesorji. Učenci so
razdeljeni na tri razrede: pripravnico, prvi in drugi razred. Ves pouk in potrebščine dobijo brezplačno. Mnogo vajencev je iz mizarske in mehaniške stroke. Vsi obiskujejo pouk z velikim veseljem. Učijo se italijanščine, računstva, risanja, zemljepisja in zgodovine:
KMET - DELAVEC
Večerni tečaji v Istri
Na polju je vse mirno in tiho. Življenje na vasi se je stisnilo za nekaj mesecev med hišnje zidove. Toda po istrskih vaseh je zaživelo drugo življenje. Začeli smo s »Tednom kulture«, ki sc je pravkar zaključil. Začeli so se številni tečaji po vseh večjih vaseh in vse kaže, da bo to življenje še vse bolj oživelo.
Na elkraini prosvetni odsek \i začela prihajati statistična poročila. Uradnik je kar začuden. Več poročil dobiva, bcslj se mu smeji obraz od veselja. .Svoj suhi nos vtika med paifrje, nag\o piipvr.uje številke in si zaznamuje podatke. Svoj radovedni nos vtaknem še jaz vmes in si zabeležim nekaj številk. !V. nekaterih vaseh pnihaj«ao na analfabctske tečaje starčki in ženice v starosti tudi do 65 let. Končno bomo enkrat za vselej odpravili to sramoto, ki nam jo je prizadejala italijanska fašistična okupacija.
Napotim se proti Kortam, od koder je prišlo prav laskavo poročilo. Stara istrska vasica v Piranšči-ni, ki so jo sezidali že pred stoletji, se kopiči na starem griču. Po številnih kačjih pentljah dospeš V Vas, ki ti ves. čas čepi nad glavo. Lep razgled je od tod. Spodaj ozka, skrbno obdelana dolina in cesta v Buje. Na drugi strani na še bolj strmem hribu štrli v nebo Padna.
Grem v šolo.. Učiteljice si pripravljajo večerjo. Zc prihajajo u-čenci. V naglici bodo povečerjale, potem pa znova pouk in vaje pozno v noč.
Staro in mlado pred tablo
V pritlični učilnici je tečaj za nepismene. Mlada učiteljica piše na tablo velike črke kakor v prvem razredu. Kmalu se jih nauči vsak, saj so najlažje. Danes je šele druga ura pouka. Odrasel mladenič, ki svoj čas ni hodil v šolo. Že pozna nekaj črk, sedaj po še pozorneje posluša in z okorno roko riše v zvezek velike črke, ki mu bodo odprle nov svet. Vsaka črka jo novo odkritje. Pogovarjam sc z učiteljico. Zadovoljna je s svojimi učenci, ne nekoliko neprijetno ji je, da še ni onih starejših ženic in moških, ki so se prav tako vpisali v analfabetski tečaj. Sramujejo se še nekoliko, ne vedo, kako naj bi začeli. Ni jim prijetno kfciruti svojo nevednost mlajšim
Naši vzgojniki
Pred dnevi so se zbrali prvič po osvoboditvi slovenski in hrvaški učitelji ter profesorji Tržaškega ozemlja, da se medsebojno spoznajo in porazgovorijo q problemih naše šole. Razpravljali so, kako bi naši šolski decl in dijakom nudili čim več in čim boliše šolske vzgoje. Pogovorili so sc o novih metodah vzgoje in o nalogah, ki so se postavile pred vzgojitelje po zlomu fašizma. Razpravljali so tudi o slovenskem življu na Tržaškem onem. lju ih o delu prosvetnih delavcev za kulturni podvig vsiega naroda. Razkrinkana je bila vsa umazana politika anglo-ameriških okupacijskih oblasti, ki namenoma ovirajo svobodni razvoj naše kulture. Z druge strani pa je bilo jasno razvidno, kako se lepo razvijata priv
fantinom, ki zahajajo z. njimi vre<^ v tečaj. A tudi to bo odpravljeno-Odrasli bodo imeli tečaj zase, l10" tem starejših ne bo več sram.
V /gornji učilnici je nad; -ieV^" ni tečaj. Soba je prostorna, tuo* učencev je vedno več. Stiskajo »o v klopeh; morali jih bodo razdelil1 na dva oddelka. Učiteljica nareku' je in sprašuje, da se prepriča, kV znajo. Ze gre, vsem se mudi, ra'-1 bi se čim več naučili. Lepo bi bn° znati dosti koristnih stvari, pi53.1 v lepi slovenščini, poznati zgr,d°vl’ n/n svojega naroda, sprijazniti se z težavnimi računi. V tečaj zalajajo po večini mladi fantje in kleta .Največ jih dela do 6. poP0’ dne v tovarnah v Iz.oli. Pohvale s° vredni posebno oni. ki redno Prl' bajajo v Korte iz sosednjih vas|C'
Dve uri pouka sta kmalu P11 koncu. In že prihajajo pevci. ilD. II bodo vaje. Kakor vsi Istran1' ljubijo tudi oni godbo in peoc' Pevski zbor šteje 70 članov.
Žene iz Gažona
Marljivi so Kortcžuni, toda Ga-žonei, posebne ženske \so jih krat prekosile. Stare ženice in ,111) Žakarji, ki so se vpisali v anali11; belski tečaj, se niso ustrašila jih sram. redno prihajajo vsak čer k pouku. Stare žpnice s° kmalu sprijaznile s črkami. T0 niso šale. na stare dni učiti -G ._ sati in citati, to je že nekaj. letni ženici se kar neverjetno z ! da bo le z nekaj desetimi črkal3 lahko napisala, kar bo sama i1® la, in da bo znala citati čnsoP*5i Prej je morala poslušati le, kal ^ je kdo drugi bral, sedaj pa se . počutila kakor doma v Usten1 sanmi gozdu malih in velikih V nekaj mesecih se bo nauč'la> tem pa je ne bo več sram. ^ se več čutila manj vredna K8 ^ drugi. Tudi beseda možakar!0’ . do sedaj ni znal čitati, bo o1*' več veljala. Na belem papiUT . ne bo več križal, napisal bo s s jo pestjo lastno ime. In še r00
nje bo lažje.
icft°
Bivši kolon si misli: res še nam je bilo treba. Zemlja je ■ njegova, da pa bo na njej ne0 sen, pravi gospodar, je treba, a ^ nauči tudi pisati, brati in i'aeu . da dvigne svojo kulturno i'aVl
so zboroval
svetno delovanje in splošna JJ ^ kultura v istrskih krajih, ska oblast stalno podpira ^ '^aIr kulturno pobudo Zbrane ^ jud’ ske vzgojnike sla nagovori 3 |ienl Italijana prof. Forlan v . SIAU-ja ter prof. Weiss v '.j, jc Enotnih sindikatov, v kale včlanjeno vse naše učitelj51 pj-c' Zbrane učitelje so prijfch1 jiiij senetili tudi naši pionirji, ki -^jei1 prinesli pozdravno pismo 1	. pi3'
mnogo uspeha. Tudi itanja,lfijll pu' nirji so napisali lepo pisi»° pfE0" kazali, da razumejo bratslv“ dov na Tržaškem ozemlju* se p času pa so znani tolovaji) jd11' krivem bahajo z dvatisoile^^g ^ turo, napadali mirne	P1
otroke, ki so na Velike111. 0 slušali svojo delavsko goCl0
Navpični kordoni hrušk
^eg vinogradništva, vrtnarstva in ^Vinpreje zavzema na Tr^aSkem o-JJiu sadjarstvo važno vlogo. Pod-l'’ ne) laine in tržne razmere so a e’ <ta lahko trdimo, da ima sad-^rs v,> na našem oezmlju vse mož-Stl’ postane ena izmed glavnih ^n°K našega kmetijskega gospodar-sj'a' ^a,'or v vseh panogah kmetij-s|Va tud' v sadjarstvu ne smemo biti ^rokopitni. Treba je preusmeriti-sedanji natin dela in gojenja sad-11 dreves.
Prv‘ svetovni vojni so posku-. 1 ^ikaveri napredni kmetovalci UhvZiVneie "0;i:i sadna drevesa, i. ,0 se reče, da so bili uspehi ze-0 dobri,
u y“’ to velja predvsem za niz-sa(i,l*e*3l;!nalc hruške. Donosnost.
P® se je z intenzivno vzgojo pij ^ po *ako zvanem sistemu nav 'n'h kordonov povečala
2°° in
že kar za
1^— ve'' odstotkov na ha. Danes t^ih 'r^'mo’ c,a ie način vzgoje DjgJj.^ftisk najbolj donosen in
za-
pognojiti s hlevskim gnojem ali kompostom. Izmed umetnih gnojil se je dobro izkazalo gnojenje s super-fosfatom in kalijevo solja. Običajno pri nas primanjkuje zemlji apna (rdeča kraška zemlja), čeprav so zemljišča nastala ob razkrojitvi apnenega materiala in je običajno spodnji sloj zemlje apnenčaste narave. Ta tako zvana kisla zemljišča moramo peskati s peskom, cestnim blatom ali drugim apnenim materialom..
Pred saditvijo skrajšamo sadikam korenine in obenem odstranimo vse gnile, suhe in nepravilno razvite korenine. Poganjek odrežemo 40 cm nad cepljenim mestom, lik nad očesom, ki gleda v nasprotno smer kakor nabreklina cepljenega mesta. Pred saditvijo namočimo korenine v zmesi kravjeka in ilovice. Saditi ne smemo pregloboko. Cepljeno mesto na noben način ne sme priti v dotike z zemljo, ker je nevarno, da po-
ženejo korenine nad cepljenim mestom iz žlahtne sorte (hruške). Na ta način bi podlaga izgubila svojo vrednost.
Cepljenke sadimo v jarke ali v jamice na popolnoma prekopanem zemljišču. Pred saditvijo zemljo zravnamo ter nato z vrvico in količi zaznamujemo mesta, kamor bomo sadike vsadili. Paziti moramo tudi na lep zunanji videz sadovnjaka, na estetiko. Vrsta mora biti od vrste in drevesce od drevesca enako oddaljena. Razdalja med vrstami naj ne bo daljša kakor dva metra, v strmih legah 1,5 m. Razdalja med posameznimi drevesci naj bo po 60 do 100 cm. Točne razdalje so odvisne od vrst hruške. Maslenke Kleržo (Bu-tira Clairgeau) lahko sadimo v razdaljah po 50 do 65 cm. Viljemovke, in plemenite krasane (PasaCrasan) v razdaljah po 70 do 75 cm. Dobro Luizo Avranško in Zimsko Dekatl o v razdaljah po 90 cm, Pastorovko pa v razdaljah po 1 m in tudi več.
(Konec prihodnjil)	F.J.
v	cepljena na kutini
Spev!Cna v navpičnih kordonih, nadaljnjega po vsem i ju; 0zemtju. Vsako zemljišče ji p to, ^'i suho, peščeno al; ilovi
SVetovn,.?"ni ali v visi»h legah. C ati i« treba le močvirnata raio ZernIiišča, dokler se ne asai skujj °slei 80 se dobro obnesli r Kil, J*0 Vipavski dolini tDornbei aiberk), na Krasu (PadrT
D	.
>ica>.
Sib ^ie) in še po nekaterih
%
ob morski obali (Kc
Po srtiu*!'1 113 na5em ozemliu-'Olinio dela.
*	ozemlju, us
> | le Pri poskusih. Treba je,
podlaga iz kutine
01 cino hruško gojiti po
%ti
Po. ’ ;° moramo cepiti na t Vu.e a! dreves obrasle kutine
vo!j j, ’ ,da si nabavimo več ko ^ajen .a'5’ ^ul‘na se množi s VinC'- ^aiprikladnejšj čas. d; VCv.’0.Zadoslno število po ^intK ’ !e pozna jesen. Poga
'»ti
»i«,
'te, r: .
loj.,. , Im vzamemo za r. debel23 ^0t)laS° hrušk, morajc ^	1 kakor svinčnik. Dovo
b^ea
d s
fess
Sq j , . -vui nrn. uuvoi
Ho y "	30 cm. Pozimi jih
^Sek et'. kjer jih zakopljen
Nhiij, P0;al'nien -ev zadc
»o
i	ev zauu;
gnotlb‘0 .obtie,ana *n Prav(
Popn„. 'juudana in pravi ^ '"a2„lena ni‘vica. Težka, ilot
1 % ' m ...........................
° Hidit ’ mo' v'rna zemlja za
ij,	» »i .
%0 'a Pr*kladna. Potaknj
‘•O c.
0 ^m-adi v vrste, odda
W -V	UUUtf
|)j(, ena od druge. V v: lO „^razdalja med potakn
Prirežemo jih tik
>	:	»»acAcmu ]1I
5l|)linem^ llk P°d njim. v zi v potaknjenca do dve t S le*2 C!0lJiine, tako da mi
<■ vv u 7,/me. tako ju1'. ai cez. Ko smo g, t^t in 'arno zemljo nekoliki ^ iSf- V poletni su
večkrat opleti
Pripravim«

C olso. M ^epimo na mesi 'tv'"0 Žg ,, ° nePe mladike ^ ‘ Prvem letu, os , ''Poročij;vo pa
Pe^PVeRa ,';,p
drug. , a Presaditi potai ' " leho

v razdaljah

if ,ett) 1nas!ednje leto
C »»,T°«««
o, cs
sadovnjal
C Pii s aim0 ,'b9 sPomiadi kt
So, ^Ijišče 'S3 vsak n
br. ai, .... c. kjer bodo
r5<)r,,i aV''VSecfiv
Pokopati
in ga
Se o pogozdovanju
V zadnjih dveh številkah smo objavili kratkj razpravi tov. dr. Oblaka o osnovnih pojmih jpo-gozdovanja pri nas, o vprašanju tal in podnebja, o gozdnih vrstah, o najprikladnejšam času za irogozdovanje in o načinu zasajevanja sadik, v nasled-nem so razprava o zatajevanju in ravnanju s sadikami nadaljuje.
Starost sadik
Najpriklatlnejša starost sadik v času, ko naj se posadijo, je odvisna od posameznih drevesnih vrst. Čeprav je za to stvar pristojen strokovnjak, ki upravlja drevesnico, bodo naše pogozdovaVe nedvomno zanimali podatki vsaj o najvažnejših vrstah, ki jih pri nas običajno uporabljamo pri umetnih nasadih.
Jelka, smreka in cedri morajo hiti v času zasajevanja stari štiri do pet let. (Sadika je bila že enkrat presajena v drevesnici, ko je bila stara dve leti). Črni (kraški) bor mora bili star eno ali bolje dve leti. 1'rcsajevnnje v drevesnici zanj ni potrebno. Macesen mora biti star dve do štiri lela, cipresa dvc lili (v drevesnici je bila presajena po prvem letu), oreh pet let (v drevesnici je bil presajen po drugem lotu), robinja (akacija) čud, največ dve leti. javor in lipa eno ali tudi dve leti.
Kako ravnamo
s sadikami
1’spch pogozdovanja je v veliki meri odvisen od pravilnega ravnanja s sadikami v času, odkar jih izkopljemo v drevesnici pa do trenutka, ko jih presadimo na stalno rastišče.
Pomnit; moramo, da so korenine živa stvar in da moramo zaradi tega ravnali z rastlino kakor z živim bitjem. Kakor je vsem znano, črpa rastlina potrebne hranilno snovi iz zemlje s svojimi naj-
tanjšimi, skoraj nevidnimi lasnimi koreninicami. Če se te koreninice izsušijo ali kakor koli odpadejo, ostane rastlina tako rekoč brez ust. Zato naj veljajo za ravnanje s sadikami v omenjenem času v glavnem naslednja pravila:
Od trenutka, ko izkopljeno sadiki v drevesnici, pa do trenutka, ko jo vsadimo v gozdu, naj preteče čim manj časa! Ce je lc mogoče, dvigajmo sadiko v drevesnici postopno, po potrebi. V nasprotnem primeru moramo sadike, čim smo jilv prinesli na kraj, kjer jih bomo uporabili, spet zakopati v nalašč za to pripravljeno jamo, kamor jih polagamo v vrstah. Korenine 'zasujeino z vlažno zemljo.
Nekateri priporočajo, naj se korenine sadik, ki jih čaka dolg prevoz, vtaknejo v nepreredko brozgi), sestavljeno iz blata in krav-jekov. To pa nj vedno potrebno. Na vsak način je zelo škodljivo namakati korenine v čisti vodi, ker bj s tem spravili z njih koristno zemljo, ki obdaja tanke koreninice, in te na ta način izpostavili nevarnosti, da so osušijo in odpadejo.
Zrak in sonce sta strup za korenine. Torej jih moramo obvarovali pred zunanjimi vplivi tako, da jih primerno pokrijemo z vlažnimi ovoji (žakljevino, slamo, listjem. mahom itd). Tudi sadivei naj imajo košarice al; posode, v katerih korenine sadik lahko primerno pokrijejo! S seboj pa naj ne jemljejo več sadik kakor jih potrebujejo za nekaj ur zasajevanja !
Ko prinesejo sadike iz drevesnice kakor običajno v posebnih ovojih, je treba t(. ovoje tako odstranili, drugače se korenine pregrejejo.
Kako sadimo
Predvsem moramo pazili, da do. bijo korenine pri sajenju oni naravni položaj, ki so ga imele v drevesnici al; kakor je potreben za naravno rast sploh, Zares je pri zasajevanju sadik najpogostejša napaka ta, da sadivei zvijajo korenine. V takem primeru bo pozneje tudi rast drevesca težavna,
čeprav bi sadika sploh oslala pri življenju.
Da bo delo čim bolje opravljeno, mašujemo na dno jamice, v katero bomo položili sadiko, kupček najboljše zemlje. V ja kupček zataknemo v ravni smeri osrednji, po navadi najdaljši del korenine. Postranske vejice korenin polagoma zagrebemo z dobro zemljo. Ne bo nam žal, če dodamo zemlji, ki neposredno obdaja korenine, pest gnoja ali pa nekaj listja, če ni drugega pri roki. Na lak način bo imela rastlina takoj na razpolago najpotrebnejše snovi, tako da si bo toliko opomogla, da si bo lahko sama preskrbovala pol robne hrane. Obenem pa bosta gnoj ali stelja zadrževala vlago, kj bo rastlini ob nastopu suše zelo koristna. Zemlja mora priti dodobra v dotiko s koreninami. Zalo jo bomo, ko bo jama polna, z nogami dobro potlačili. Sadika je pravilno vsajena tedaj, ko je ni mogoče izruvati, če jo na lahno skušamo dvignit; iz zemlje.
Zemlja mora dosegati ono višino sadike, kakor jo je v drevesnici. Na vsak način bomo jamo napol-
nili nekaj cm vise, ker se bo zrahljana zemlja polagoma že sama sesedla, Na Krasu imajo navado položiti okrog sadike tri ploščate kamne. Ta navada je dobra, ker ob suši varuje zemljo pred izhlapevanjem, v mrazu pa pred dviganjem. Paziti pa moramo, da kamnov ne položimo preblizu sadikam, kep bi to pri upogibanju, ki ga povzroči veter, lahko ranili.
Pripomniti je, treba, da niso vse vrsle. enako občutljive. Sorazmerno bolj je treba paziti pri iglavcih* med katerimi je ceder najbolj občutljiv, druge vrsle presaditev laže prenesejo. Tako lahko n. pr. sadimo robinjo (akacijo) s «kolom».
Mnogo vrst drevja pa sploh ni mogoče presaditi, ker razvijajo preobsežne korenine že v prvem letu rasli. Tak je n. pr. primer pri nekaterih obmorskih borih in pri vseh vrstah hrastov. Pri teh se moramo posluževati namesto zasajevanja sejanja, o katerem bomo o priliki še spregovorili.
Pogozdovanje je draga stvar. Zalo je treba lem bolj paziti, da ga opravimo vestno in pravilno, da naš (rud nc bo zaman
'ib-. O. S.
Kmetijski opravki
v decembru
VINOGRADNIŠTVO
Prekopljimo zemljo za nove nasade ; količimo in obrezujmo trte 1 KoliCe je treba pred uporabo namočiti v raztopini modre galice ali pa jih namazati s karbolinejem odnosno s katranom (vsaj oni del, ki se zatakne v zemljo). Naši vinogradi so se v zadnjih letih zelo izčrpali in jih je treba zato pognojiti s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili.
POLJEDELSTVO
Kdor še ni preoral njiv za pomladansko setev, naj ne odlaša! Kakor smo že večkrat poudarili, njive ne smejo ostati nepreorane preko zime. Speljimo na njive in podorjimo hlevski gnoj! Dokler ne pritisne ostrejši mraz in zemlja ne zamrzne, je čas, da ojačimo ozimna žita z nitrati. Na vsak hektar potrosimo v dveh obrokih po 30 do 40 kg apnenega dušika ali nitrata. Gnojenje nadaljujemo v februarju, ko mraz popusti. Čistimo »n odbirajmo semena za pomladansko setev 1 Pazimo, da nam v shrambah krompir ne zmrzne! V ta namen pogrnemo krompir z žakljevino, slamo ali s čim drugim. Obenem izločajmo gnilo seme; enako ravnajmo z repo in korenjem!
TRAVNIŠTVO
Brananje travnikov s travniško brano in železnimi- branami se nadaljuje. Na ta način bomo odstranili mah in zravnali krtine. Nagrabljeni material spravimo s travnikov in ga uporabimo za kompost Vlažne in močvirne travnike regulirajmo (kanalizirajmo !) December je najprikla-dnejši za gnojenje travnikov s kompostom in umetnimi gnojili (super fosfatom. Thomasovo žlindro).
SADJARSTVO
Preorati In globoko prekopati je treba zemljišča, namenjena za nove nasade. Dokler ne pritisne mraz, ob-rezavajmo še nadalje sadno drevje 1 Postržimo ž njega mah in lišaj z jekleno ščetko! Osnaženo drevje ie treba poškropit; z «antiparasitom», ki v zimskem času odlično uničuje razne škodljivce, glivice, mah in lišaj. Dobro sredstvo za razkuževanje drevesnih debel in večjih vej ie tudi zelena galica (železni sulfat). <'Kodravost» breskev uničujemo na
ta način, da jih škropino s 4%no raztopino modre galice. Pri tem pa moramo skrbno škropiti tudi vse mlade poganjke.
VRTNARSTVO
Preorjimo in dobro pognojimo s hlevskim gnojem zemljišče, namenjeno za pomladansko setev 1 Povrtnine potrebujejo spomladi že docela predelano hrano. Obvarjemo jih pred mrazom s slamo in drugim prikladnim materialom. Cas je, da pripravimo zimske gredice za vzgojo zgodnjih sadik. V gredice lahko vse-jemo že v decembru razne zgodnje zelenjave. V zavetnih legah sadimo lahko tudi že zgodnji grah.
KLETARSTVO
Vino prvič pretakamo. Skrbimo, da bo v kleti .primerno toplo (7 stopinj Celzija). Naši kmetje premalo pazijo na čistost sodov. Prav zaradi tega se ni treba čuditj, da dobi vino slab vonj in okus. Vinu, k| rjavi, dodajmo še pred pretakanjem kalijevega metabisulfita, Prazne sode dobro izperimo! Ko se posušijo, jih še požvepiajmo! Prazne, neuporabne sode žveplamo vsak drugi mesec,,
ŽIVINOREJA
Skrbimo, da bo v hlevih primer no toplo (15 do 18 stopinj Celzija!)] V' prehladnih hlevih in svinjakih porabijo živali več krme kakor v gorkih prostorih. Ce v hlevu ni prezračevalnih naprav, ga je treba prezračiti po nekajkrat na dan. V hlevu mora biti tud; dovolj svetlobe. Na-' pačno je mnenje, da se živina v temi redi. Hlevi z okni, zadelanimi s slamo in celo z gnojem, so v na-. sprotju z najosnovnejšimi načeli higiene. V večini naših krajev je zelo razširjena spolna bolezen goveje živine —- vaginitis. Bolne krave je treba predvsem ozdraviti. Letos, je veliko pomanjkanje krme. Treba je varčevati ž njo in imeti vedno v rezervi nekaj močnatih živil za breje živali in za tiste, ki imajo tepčka. Isto velja pri svinjah za rejo. Perutnina mora biti spravljena v suhem in pred mrazom zavarovanem prostoru. Nikar ne odlagajmo cepljenja perutnine proti kokošji kugi 1
Dr. Fran JurHcvi?.
Cepimo prašiče
proti rdečici ter perutnino proti kugi in koleri
V našem Časopisju je mnogo govora o teh nalezljivih bolezni. Pojavljajo se v poletnem Času, ker se povzročitelji razvijajo ravno v vročini. VroCina živali fizično oslabi. Ker vode primanjkuje, se tako rekoč kopljejo v mlatu in nesnagi. Tako smatramo n. pr. prašiča za umazano žival, ker rije po gnoju in se valja po gnojnici in blatu. Nikomur pa ne pride na misel, da žival to počne le, da bi se osvežila. Enako je s perutnino. Spričo nesnage je samo ob sebi umevno, da se žival naleze tudi različnih bolezni. Danes se bomo u-stavil; pri najbolj razširjenih, pri prašičji rdečici, kokošji kugi in perutninski koleri. Te bolezni so že letos zahtevale mnogo žrtev. Povzročenih je bilo našemu gospodarstvu
vi smrdljiva, sivkastobela driska. Pred smrtjo jo popadejo krči. Žival lahko pogine v enem, dveh ali treh dneh.
Kako prepreč mo
razširjenje bolezni
Kugo. in kolero prenašajo odpadki in izcedki bolne živali. Glavni prenašalec bolezni pa so nezakopane, poginule živali in nerazkuženi ter onesnaženi kurniki.
Nikol; dovolj ne opozarjamo, da je treba posebno poleti vse bolj čistili in razkuževati kurnike. Proti
obema boleznima ni drugega uspešnega sredstva razen zaščitnega cepljenja, kj pa prihaja v poštev le, dokler je perutnina še zdrava.
2ival je treba cepiti vsaj deset dni pred okužbo. Njena odpornost proti bolezni traja 3 do 5 mesecev. Cepljenje ne stane mnogo.
Kmetje, ne odlašajte! Prijavite takoj vso perutnino, ki jo nameravate cepiti, ,;n zahtevajte, /iaj pride živi-nozdravnik v vas. Cepljenje navsezadnje ni tako težka in zamotana stvar. Zadostuje le nekaj dni prakse pod živinozdravnikovim nadzorstvom in lahko se zanj usposobi v vsakj vasi po več ljudi. Cepite perutnino, dokler je še zdrava! Nikakor se ne izplača čakati, da se bolezen pojavi.
lir. Fran JiiriSeviH
Kužno splavljenje pri kravah
(Haitska mrzlicaJ Brucelosa)
več milijonov škode.
Kij je treba vedeti o prašičji rdečici
Te bolezni nam ni treba natančneje opisovati. Naši kmetje jo dobro poznajo. Rdečico povzroča svojevrstni bacil. Bolne živali se nehajo krmiti, temperatura se zviša do 42 stopinj Celzija. Žival tudi naglo pogine. Normalno se j; pojavijo po vsem telesu rdeče pege.
Edino uspešno zdravilo je pravočasno zaščitno cepljenje. S prvim zaščitnim cepljenjem postanejo živali imune (odporne) proti rdečici za dobo 3 do 4 mesecev. <5e v času 8 do 14 dni živali docepimo, ostanejo varne pred boleznijo za vse leto dni. Bolne živali večkrat rešimo z zdravili in cepljenjem.
Ne zadostuje pa le poklicati živi-nozdravnika, ko je bolezen že v svinjaku. a nevarna bolezen se pojavi vsako leto in vsako leto pogine mnogo prašičev zaradi nje. živinozdrav-nik je navadno v najbolj kritičnem času prezaposlen in ne more vsem ustreči. Mislimo torej na cepljenje o pravem času 1
Drugo, kar se nikoli dovolj ne poudari. pa sta čistoča in razkuževanje svinjaka. Red, snaga in razkuževanje svinjaka so najboljše sredstvo v borbi proti vsem nalezljivim boleznim naše živine v splošnem.
Kuga in kolera pri perutnini
Lahko rečemo, da naše ljudstvo ne pripisuje posebnega pomena boleznim perutnine. Kurniki so povsod zelo enostavni. Ponekod spijo kokoši po skednjih ali v zaprtih, tesnih. nehigieničnih, okuženih prostorih. Povsod vladata nered in nesnaga. Naše gospodinje sploh ne vedo. da je treba kurnike razkuževati. Kokoši so včasih prepolne raznega mrčesa- kj fizično živali zelo slabi, tako da nazadnje niso več odporne proti raznim, posebno nalezljivim boleznim, kakor sta ravno kokošja kuga in perutninska kolera. Tudi letos žanjeta ti bolezni mnogo žrtev. So primeri, ko je kakemu kmetu poginilo po 50 kokoši in kur. Za narodno gospodarstvo je to ogromna škoda.
Kaj moramo vedeti o njej
Kokošja kuga napada kokoši in kure, za kolero pa zboli lahko vsa perutnina. Kokošjo kugo povzroča posebno mlkroskoplčno bitje — virus. Bolezen se naglo razvije, tako da pogine žival v treh ali štirih dneh. Spoznamo jo po nasledkih znakih: žival težko diha in prt tem hrka, iz nosa in kljuna se ji cedi sluzasta tekočina, roža in podbradek postaneta temnomodra, 'žival se o-poteka in poveša glavo, izgubi tek. Redkokdaj se pojavi driska, ki je nasprotno prf^koleri reden pojav.
Pri koleri poveša žival perutnice in ježi perje. V začetku bolezni so odpadki zelenkasti, pozneje se poja-
V zadnjih letih sta s<: kužno splavljanjo pri kravah in inalt-ska mrzlica močno ražširili v na-žih krajih. Mrzlica je dobila svoje ime po otoku Malti na Sredozemskem morju, ker sc je tam največkrat pojavila.
Vzroki splavov
Pred približno C0 leti je bil odkrit bacil, povzročitelj maltske mrzlice, ki so ga našli v surovem mleku bolnih ovc in koz. Nekaj let pozneje so našli bacile iste oblike in istih lastnosti, ki pa povzročajo kužno splavljanjo pri kravah. Se pozneje so odkrili podobne bacile, ki ■ povzročajo kužno splavljane pri svinjah. Po mnogih raziskovanjih in poskusih so znanstveniki prišli do zaključka, da so vsj trije bacili ena in ista stvar, da se pa pojavljajo \ treh oblikah. Zn človeka je najbolj nevaren tip maltske mrzlice. Napa-detn pa ga lahko tudi oba druga dva tipa bolezni. Čudno je pri pojavu te bolezni, da enkrat obolijo krave, ne da bi se bolezen lahko prenesla tudi na svinje in človeka, drugič obolijo v glavnem ovce in koze, tretjič pa se pojavlja bolezen največ prj človeku.
Z gospodarskega in veterinarskega vidika je najvažnejši tip. ki povzroča kužno splavljanjo pri kravah, to je llrucella Abortus. Bolezen se prenaša s krave na kravo neposredno ali pa posredno. V glavnem se to dogodi v času splava. Največje število bacilov je namreč v posteljici in mrtvem, splavljenem teletu. Ce pridejo druge, še zdrave krave ali junice v dotiko s povrženino, sc lahko okužijo, ker preidejo bacili v telo in kri iz tal skozi navidezno zdr; vo kožo. Bolezen širijo tudi ljudje, muhe; živali se okužijo ludi na paši, z raznimi predmeti in še posebej s krmo in vodo, ki sla bili onesnaženj z izcedki iz krave, ki je povrgla. Le poredkoma se dogaja, da prenese bolezen bik. Ljudje obolijo navadno, ko zaužijejo surovo mleko alj sir bolnih živali.
Njeni zunanji znaki
Kužno se imenuje to splavljanjo zalo ,ker splavi ja jo bolne krave in sicer največkrat v G. do 9. mesecu brejosti. Ko pridejo bacili v telo, govedo na videz ne reagira. Telesna temperatura sc sicer nekaj zviša, gospodar pa ničesar ne opazi, ker živinče normalno žre.
Bacili se najraje naselijo na gu-beh maternice breje krave in mično vez med maternico in plodom. Posledica tega je, da plod pogine in krava povržc ali da se porodi tele. ki ni sposobno za življenje. V času splava sc izločijo iz maternice nešteti bacili, ki potem okužijo druge krave ali telice, če pridejo ž njimi v dotiko. Te krave bodo v naslednji nosečnosti naj-bržc tudi povrgle. To se ponavlja, dokler se ne okužijo vsa goveda ženskega spola v hlevu. Značilno je, da povržc krava navadno le enkrat, redko kdaj dvakrat in potem ostane imuna. Mnogokrat se zgodi, da ostanejo krave bacilo-nosne in ponovno okužijo zdrave krave ali junice. Vnetje sklepov in kit pri kravali jc včasih v zvezi s kužnim splavljanjein.
Vidimo torej, da je škoda, ki jo povzroča ta bolezen, ogromna in
sicer spričo izgube telet, mleka in jalovosti krav. Po splavu ostane namreč mnogokrat priraščena posteljica,. kj jo je treba z roko odstraniti. kar pa ima za posledico vnetja in katarje maternice ter neozdravljivo jalovost. Pri gospodarstvih, kjer sc redj več krav, sc dogodi, da Se več let ne vzredi nobeno tele.
Bolezen s« najprej spozna, ko se v hlevu pojavi splavljanjo brez vsakega vidnega vzroka. Paziti je treba pri tem ludi na barvo in trdnost posteljice. Kol najvažnejše spoznavno sredstvo pa prihaja v poštev preiskovanje krvi.
Kako zdravimo
obolelo kravo
Učinkovito zdravilo proti kužnemu splavljanju doslej še ni znano. Paziti jc torej treba, da se bolezni izognemo in sicer na ta način, da postavimo kravo, ki je zvrgla, v poseben prostor, da izcedki ne pridejo v dotiko z zdravo živino, da se prostor dnevno dobro razkuži, da sc^postcljica jn mrtvo tele globoko zakopljeta in da se bolna krava po možnosti proda oziroma zakolje, še preden okuži ostalo zdravo živino. Bolne bike jc treba izključiti iz reje. V zadnjih letih so poskusili krave zaščitno (preventivno) cepiti, toda uspehi do sedaj niso bili povo-Ijni.
Pri kozi in ovci se bolezen navadno ne pojavlja v hudi obliki. Le redko kdaj jc povezana s splavi alj vnetjem sklepov in kit. Pri svinji sc splavljanje rado pojavlja v hujši obliki. Ce sc človek okuži, sc pojavi pri njem dolgotrajna mrzlica in tudi smrtni primeri niso izključeni,
Dr. \j. TVI.
Vprašanja
G. iz Bazovice: Nameravam zidati nov rjnojnik, ki naj bi zadostoval za 6 odraslih goved. Kako velik naj bo in kako urejen?
Odgovor: Za šest odraslih goved mora imeti gnojnik vsaj 18 kv. m temeljne ploskve, pri čemer računamo po 3 kv. m na vsak rep. Pri tem je seveda mišljeno, da se gnoi zloži na gnojnik na 1.5 do 2 m visoko in da ga izpraznimo vsake štiri mesece. Gnojnik je treba zgraditi v senčni legi in na takšnem mestu, da je mogoče z vozom okrog njega. Najprikiadnejši je pravokotni gnojnik. V tem primeru naj bo gnojnik G m dolg in 3 m širok. Ker je iz globokega gnoinika težko spravljati gnoj in tak gnojnik tudi več stane, je bolje zgraditi plitev gnojnik, tako da je njegova temeljna ploskev v isti legi ali višini kakor zemlja ali pa da je le malo globlja. Gnojnik ie dobro obzidati z. nizkim zidi-čem. Biti mora neprediren in zgrajen tako, da odteka iz nieaa y:a gnojnica v gnojničrm jamo.
Gnojniena jama mara biti nepro-dorna, dobro zaprta in v z.vezi tako s hlevom kakor z gnojhikom s sifonsko napravo. Pri globini 3 m je treba računati do 0,8 kv. m na vsako odraslo govedo, torej 4,8 kv. m na 6 glav živine. Na vsako glavo, bi v takem primeru priš! a po 2,4 kub. m (24 hi) prostornine v gnojnični jami, za vseh fi glav 14,3 kub. m
KMETJE!
Volite vaše delegate
za ustanovni kongres
kmetijskega ES na Tržaškem ozemlju!
KORUZNI MOLJ
Pobiranje in uničevanje koruznice, ki ostane na njivah, je po zakonu obvezno. Na njivi naj ne ostane nobeno steblo, noben odpadek koruz-niee.
Zakaj taki predpisi? Ker je to edini praktični način, da zatremo koruznega molja (Pyraust nubialalis), ki pogosto povzroči ogromno škodo.
Ta zajedavec je doma v Evropi in napada razne rastline poleg koruze (konopljo in hmelj). V Ameriki metuljčka vse do leta 1916, niso po-
M ALI ŽITNI MOLJ: „A“ METULJ, KO MIRUJE: „B“ METULJ Z RAZPETIMI KRILI; „C“ LIČINKA; ,,D'‘ BUBA
znali. Ko pa se je tam razpasel, so se ga hudo zbali.
Kakšna je ta žuželka in kako živi ? Maja in junija se prvič pojavijo majhni metulji (razpetina preko kril 30 mm.) Prednji krili sta rumenkaste barve s temnimi pegami, zadnji sta temnejši s temnimi lisami. Samica znese okrog 350 jajčec hkrafu in jih prilepi na spodnjo stran naj-mlajših koruznih listov. Iz jajčec se zvali zarod gosenic (dolgih po 13 do 16 mm), ki prično takoj vrtali v notranjost stebla. Skoda je posebno občutna, ko dosežejo storže in mlada zrna. Se prej pa molji ve1'-
in odgovori
(ali 144 hi). Tako velika gnojniena jama bi zadostovala za G glav živine pod pogojem, da jo izpraznimo vsaj vsakih G mesecev.
J. K. iz Vižovelj: V kratkem času mi je nenadoma poginilo nekaj mladih kokoši. Neko jutro sta bili v kurniku mrtvi kar dve. Raztelesila sem ju, a nisem našla ničesar drugega razen belih madežev na jetrih.
Odgovor:
Vaše kokoši so gotovo obolele za jetrno in črevesno jetiko. Bolezen je na'ezljiva in vam lahko uniči polagoma vse kokoši. Prenašajo jo odpadki, ki so sluzasti, ter slina, ki se oboleli kokoši cedi iz kljuna. Pri jedi pride med pič>, pri pitju vode. Ce druge kokoši pijejo tako vodo in jedo tako pičo, se okužijo. Ce hočete svoje kokoši obvarovati pred to boleznijo, jih takoj po vrsti vse preglejte! Ce opazite, da kaže ena ali druga znake obolelosti, jo zakoljite! Meso je še užitno, le drobovje in jetra jp treba sežgati ali globoko zakopati. Ne rabite jajc svojih kokoši za podlaganje koklji! Kurnik ie treba temeljito razkužiti z 2 do 3 odstotno raztopino kreolina, ki ga zmešamo v vodi ter to pobelimo z apnenim belečem. Naibiije je sežgati sedala in napraviti druga. V pitno' vodo vrzite košček zelene galice!
krat motijo' rastlinsko oplojevanje. Načeti storži prično po napadu 8° senic gniti in plesniti.
Nič bi ne bilo hudega, ko bi metuljčki letno en sam zarod, v avgustu in septembru pa se P0^ vijo metuljčki drugega zaroda, i' je ta rod odpravil svoje zločesto n> logo, se gosenice zabubijo v k°rllZ
niči. da bi tako prebile zimo
spomladi znova pričele razmnože svojo že ilak številno družino, sam zajedavec pomladanskega
žev«1'
,'ode
utegne doseči še v istem letu n 60.000 potomcev. Tako si lahko 511 mi odgovorimo na vprašanje, ki s1’’ ga zgoraj postavili.
Zimska buba se lahko vgnezdi^J sleherni del koruznega stebla in di v storžih. Ce bomo te uničil'’ mo uničili tudi bube in s ten1 291 |j davca. Koruzno steblo bomo izr'j ali vsaj pod zemsko površino 'ZP ,, rezali. Ce nimamo na razpolag0 " pravnega orodja, nam bo dobro s žila navadna motika.
Jj
Zajedavca uničimo tudi s ,enl' uporabimo koruznico za krtuo steljo. Opravili pa moramo t0 ^ pred koncem aprila, drugače n bo mefuljček že v prvih niai5 dneh ušel v prelepo pomlad.
Dr. S.
Če svinja žre mladič^
Večkrat se pripeti, da svinj"^,. je skotila, neusmiljeno požre je mladiče. Svinjerejcu l,0'2(|i’ir na ta način veliko šjeodo, ":l ^jn gi Stranj pa je treba tako s' j. prodati ali zaklati-, ker "i ve* Kj. poročljiva za pleme. Vzroku, nega početja so lahko razi'”1
Pogosto se dogaja, da ‘ gji mladi pujski zelo ostre zol»L>- v pet; se lahko, da pri sest"1-1. |(., svoji nagajivosti ali pa za''"^ jc ga, ker jim mleko ne teče 1"
Iji, vgriznejo starko v sCS^-]Jc i'1 ji povzroča neznosne boK'0' itljn jo hudo razdraži. V takem * (i' pomori mladiče in jih hočemo to preprečiti, prašičkom večkrat preg l>e, vsaj dokler sesajo. ošiljene in preostre zobe, J jiir je treba nekoliko otopiti. . <i| pravimo z ostrimi klešči1,11 ,^1* ruvanje žebljev tako. da prav malo priščipnemo. pfi’
Čestokrat, sla nepravih"’ ^ V Ijcnjc in oskrbovanji-’ kr1'’1, prt starka spravi na svoj	ur'
ladanje mesnih odpadkov t^ povzroči, da dobi sv."j" .S1j|cr|,jl, mesu in se potem v po"'j" ■))il:*<^ drugega mesa loti lastnih [pjlU čcv. Brejim ali doječi"1 mjiih'1, naj se zato nikoli ne mesni ali krvni odpadki- . S' je treba skrbeli, da sc ^ f' nja kolikor mogoče gd"JI' steni jn tudi pase. ^	| )!■
Specifična tež^.
Specifična teža dobre _ nic
ki
tehta 1 hi (100 1)
Mentane "lora .^11^ sečj vsaj število 80.
enice
tema J m uuu u	,,
jmanj 80 kg, ali 1 1 800 ^
J razpredelnici nava^a-^
Urško ali specifično	^
unen.
ienica nav. čmen
ves
da
miza
cerna det. >sa klanska
7G
GO
fižol
8r8lx 72 radi^
50 šolal" špinača rep".... petrsdi fndiv'Ja
G5
75
78
25
»rih‘.d'1,
(Nadaljevanje P1 -j.
Imž
Andrej
Delavsko-kmeoka enotnost
-.jr .*:nz

Stran \
Enotni sindikati Jugoslavije prvonovomesto
v borbi za petletko, mir in demokracijo
v lito vi Jugoslaviji
V pričetku preteklega tedna je zasedat v Beogradu V. plenum E-Notnih rindikatov Jugoslavije. Pre-!n(6*il je pot, ki jo je dovršila v euh p() osvoboditvi velika družina ,ug03lovanskega delavstva, kmetov ,'O-ljudskih intelektualcev in posta-V1 naloge, ki jih bo treba iy.po'niti v neposredni b(x3očnosti.
Referat
Predsednika Salaja
^Predsednik centralnega odbora ...'*0 Salaj je v svojem referatu ravv ^Vil v illlenu vsogtfcelavskega varšavski posvet 9 Komuni-n„ ”lh Parlij in izrar.il njegovo poni n ,solidamost z njihovimi sklece n . n1',|?0 ljudstvo Jugoslavije ho-Ij-I ‘r' “ieS°va dolžnost te bila raz-svv.1 ' "URerialistične naklepe o-SVJH cev> k‘ hočejo spraviti ves mnt |), svoi° oblast in razbiti de-I okrattčno gibanje. Zato se bo de-spAkl razred boril za utrditev go-ile?ptarslte in obrambne moči svoje bom’• ZU izP«lnitev petletke. Zath in ,.1,,‘val zvezo delavcev, kmetov finalnih intelektualcev, jačal
edin i ° fr°nto, gojil bratstvo in 'imstvo Borba
Za ^.a e ne ,T>ore ločiti od borbe Jti„1Z?rafini° nove demokracije v “l,koslaVijj
nrv Pranerjavi z letom 1946. je v de].'11' Polletju 1946. produktivnost i "ara-stla za 6,54%, stroški pro-Vs.a00)0 “ se znižali za 6,02 odst. s’ ^otlukcija se ie v primerjavi
jugoslovanskih narodov, tu vnI* za 111'r in demokracijo v sve-
v splošnem za 28%. njih . vrednost pa je narasla za j s’- Ua bi se mogle plače ure-"i tl'?lovn'l1 učinkih, je nujno, . e de'o prav povsod normira.
^dnjilt0ri£:rPsu ie Sovnril tudj predli jni .^osPodarskega sveta in zvez-driji 'bister za industrijo Boris Ki-ngjj.. oudaril je, da se gospodarski stjlr) ^'iub začetnim pomanjkljivo-Ipf delovne evidence in kontrole len, .)manikaniu izkušenj v glav-rdpj.al/,P?'niuje. Predvsem je treba <eŽen-Vlti samozadovolistvo nad do-Hn lll?i rezultati ter izvesti sploš-ipitti'°ollizaciio vseh delovnih ko-lg v. nv- da se bo letošnji del načr-s Uspešno dovršil. Sleherni ‘‘uta lv ’n v?ak poedinec se mo-bačii !'lne,,iti v to. da bosta svoj
Prekoračila.
,rn le govoril o cenah in pou-^ja [^"*rf't>0. da se svobodna pro-io, |)r? ilvka uvede z vso previdnost-Vsšk(i - cp,ner je treba onemogočiti fcič,^. ^‘kulativno individualno ko-sl<a 0, b,aga. Predvsem pa bo liud-kri|je a-st jamčila za vedno večje brcskiK °Veb v okviru racioivrane bi,iprave in po nizkih cenah. Vlada ^'‘da sistem izmenjave blaga 3'"nsk''^01'1 *n deželo nu osnovi r k;>v' "^:i lazmer)a vrednosti pri-p 'rtu . Proizvodov. Tako bodo • ^lamčene nainižje možne ^tini Us*r'iskih proizvodov. >jemSte>- za delo Krstulovič je v 0 iUur. a0voru obeležil vso napred-z.ak °Van,-ko delovno in social-j^fslti rn°dajo. politični in gospo->a'o Se azvoj delavskega razreda. l'ClSr>P„^Je iz osovraženega in ne-
dv,
časti,
bremena slave in
spremenilo
herojstva.
J^Učujnko 80sPodarstvo se naglo h"1')« .. vedno novi kadri. Raz-./'h m...,0,'slenih žena je doseglo
Sl0v^em ko je moških 78 odst. 11 ko , IJ1 30 odnosno 70%). Med-
»»la,
k
kruh,
odšlo iz Jugoslavije po svetu s trebu-°ni, se izseljenci sedaj svobodo, da bi pomagati
Naloge jugoslov. delavstva
Naslednjega dne je centralni sindikalni plenum sprejel vrsto pomembnih sklepov o nadaljnjih političnih, načrtnih, gospodarskih in organizacijskih nalogah sindikatov.
Ugotovil je oslabljenje imperialističnih sil ter utrjevanje in okrepitev demokratične, protiimperiali-stične ljudska fronte, ki se po vojaškem porazu najmilitarističnejših dežel kapitalizma, Nemčije in Japonske, ter demokratizaciji srednje in južnovzhodno-evropskih dežel odraža v zaostreni krizi kolonialnega sistema, v ojačenju delavskega demokratičnega gibanja in vedno večji avtoriteti kompartij po vsem svetu in vedno večji moči in ugledu Sovjetske zveze. Pozdravil Je ustanovitev Informbiroja in var savsko deklaracijo, borbo Svetovne sindikalne zveze za politične in sindikalne pravice delavskega razreda ter poudaril, da se jugoslovansko delavstvo skupno z vsem ostalim ljudstvom bori in se bo borilo proti vojni politiki ameriške-
ga imperializma. Navdušeno j« sprejel sklepe II. kongresa Ljudske fronte o nadaljnjem utrjevanju njene enotnosti, zveze delavcev in kmetov v borbi proti apolitičnosti in prakticizmu sindikata. Izrazil je svojo zahvalo Centralnemu komiteju KPJ in maršalu Titu spričo doseženih velikih uspehov na polju dela in procvita vse domovine.
Sindikati bodo zastavili vse sile, da bo petletka uspela. Sirili bodo novatorstvo, udarništvo in racionalizacijo dela, pospešili delovno tekmovanje. Pospešili preseganje načrta, skrbeli za strokovne kadre, večali tehniško in higiensko zaščito pri delu, poglobili ideološko izobrazbo delavstva, podprli akcijo za zboljšanje preskrbe in gradnjo delavskih stanovanj, se zavzeli za dokončno ureditev plač po delovnem času in učinku, v zvezi s tem pa predvsem za splošno normiranje dela.
Kongresu je prisostvovalo mnogo sindikalnih delegacij iz inozemstva. Med njimi je bil tudi delegat tržaških Enotnih sindikatov, ki so bili njegovi pozdravi na kongresu sprejeti še s posebnim navdušenjem.
Sovjetski prosvetni delavci
v službi socialistične izgradnje
Vsa
lo^vojno povečala za 67%. Pred-
torst i1 t3'*° d')mn,a 27.000 nova-loi> 11 in racionalizacijsicih pred-v p'v *er izumov. Število članstva '™nih sindikatih se ie povzpelo Vn milijon ljudi. n ' “‘Rednik Salaj je še govoril str .t111”**1 nalogah sindikatov, o teu'.?vn'h kadrih o higienski in n 'ski zaščiti pr delu, o kultur-i j. prosvetnem delu, o preskrbi Var.!.. '• obleko, obutvijo in stano-sifd.1 'er o vedno večji aktivizaciji 'talnega aparata.
Splošna
klovna mobilizacija
Čah^rJ'^ Gozdič je poročal o plače a . innlja so se minima'ne pla t-p. ,V'1n'le v splošnem z.a 28%;. niil
o a|na 68 ,
čili
Ena najlepših strani v zgodovi-*ni socialistične izgradnje je kulturni dvig milijonov sovjetskih množic. Oktobrska revolucija, ki je zrasla na znanstvenih osnovah marksizma in leninizma, je ustvarila trdne temelje nadaljnjemu razvoju znanosti, umetnosti in prosvete. Marksizem si ie prisvojil in izoblikoval vse, kar je imelo v tisočletni zgodovini človeške misli in kulture svojo vrednost. Nesmrtna dela Puškina Gogolja. Leva Tolstoja, .Gorkega in drugih so bila vse do Oktobrske revolucije nedostopna milijonskim množicam delavskega razreda. 75% prebivalstva ie bilo nepismenih. Štiri peline vseh ruskih otrok se 'e vzgajalo na cesti, na njivi in v delavnicah.
Nepisinenosl" likvidirana
Danes je nepismenost v deželi socializma likvidirana. Pred revolucijo te 280.090 šolnikov vzgajalo 8 milijonov otrok, danes obiskuje sovjetske šole nad 35 milijonov o-trok in jih vzgaja 1.2 miluona u-čiteljev. Celo na skrajnem severu, v stepah Srednje Azije in po kav-kaških gorah je izvedena sedemletna šolska obveznost.
Dela priljubljenih književnikov dosegajo astronomske naklade. Romani Gorkega, Tolstoja, Soloho-va, Puškinove pesmi so izšle v nakladah po 10 do 20 milijonov. Nikjer na svetu danes ljudje toliko ne čitajo kakor v Sovjetski zvezi.
V Zvezi zlepa nikjer ni podjetja ne ustanove ne urada, ki ne bi imel svoje kulturne, prosvetne organizacije. Domovi kulture, gledališča, nad 90 tisoč knjižnic, nad 110 tisoč kolhoznih in vaških klubov, to so dokazi ljudske prosvetlje-nosti. V državni knjižnici v Moskvi se zbira dnevno po 2.500 či-tateljcv. Gledališča, klubi, čitalnice so povsod prepolne.
Preosnova zaostale napol fev-
dalne dežele v deželo z močno razvito idustriio in naprednim kmetijstvom je zahtevala znanstvene kadre za uveljavljenje znanstvenih pridobitev v socialističnem gospodarstvu. Medtem ko je bilo leta 1914. na srednjih strokovnih šolah v carski Rusiji 35.800 dijakov, jih je bilo 1940. leta 951.900. Medtem ko je bilo pred revolucijo 91 visokih šol s 112.000 študenti, jih je sedaj 800 s 630.000 študenti. Samo Uzbeška republika, ki je bila pred revolucijo docela nepismena, ima danes 27 visokih šol s 25.000 študenti. Število znanstvenih delavcev je preseglo 50.000 ljudi.
Tehtnika je pričela ustvarjali čudeže. Dela Mendeljejeva, Miču-rina, Pavlova so. šele po Oktobrski revoluciji dosegla svoj pravi pomen za razvoj človeške družbe.
Stahanovstvo, novatorstvo, ra-cionalizatorstvo so edinstveni izrazi dela in znanosti. Delavci dan za dnem zboljšujejo svoje delo. Znanstveniki na podlagi njihovih izkušenj izpopolnjujejo znanost. Plodovi takega razvoja so ogromne hidrotehniške naprave na Dnje-pru, v Kavkazu, na Sviru. Industrijska podjetja se neprestano izpopolnjujejo.
Izenačenje
obče umstvene ravni
Sovjetsko ljudstvo je v dobi socializma dvignilo intelektualce iz svoje srede. Sovjetski kulturni delavec je postal intelektalec, je visoko dvignil zastavo resnične znanosti, svobode in stvariteljske pobude. Ze leta 1938. so intelektualci v Sovjetski zvezi predstavljali 13% vsega prebivalstva. Perspektive za nadaljnji razvoj pa so vedno večje. Sovjetska znanost in prosveta težita za tem, da dosežeta v deželi socializma vsak delavec in vsak kmet visoko kulturno stopnjo, da se docela izenačita z. uradnikom, intelektualcem.
(Po Martinu Menceju)
d^a!?ovino- Govoril je še o '6,'itev ,ln Posebej o naporih za gospodarskega načrta.
Z novo mejo je Goriška izgubila svoje upravno in gospodarsko središče. Presekane so bile. tudi vse njene prometne žile s Krasa, jz. Vipavske in Soške doline, s Trnovske planote. V Jugoslaviji so ostali le manjši predeli irt predmestja Gorice, ki niti med seboj niso dobro povezani. Poleg tega P4 je nastalo vprašanje novega središča velikega goriškega okraja, upravnega, kulturnega, gospodarskega, zdravstvenega in političnega.
Misel o novi Gorici je postala srčna stvar vseh primorskih Slo. vencev. NikoVi ne bodo pozabili Gorice, ki jim je bila iztrgana. Zato bodo zgradili neposredno ob njej svoje novo mesto, ki ne bo samo nadomestilo odtrgano Gorico, marveč bo kot najzapadnejše mesto Jugoslavije in držav nove, ljudske demokracije glasnik velikega ustvarjanja in napredka, ki ju zmore delovno ljudstvo, ko je svobodno in ko ve, da ustvarja zase.
Pripravljalna dela, sestavljanje načrtov, so v polnem teku. 2e to zi-mo se začne graditi velika moderna cesta iz Solkana V Šempeter. Zaradi hribovitega terena jo bodo speljali skozi predore, pod Kostanjevico odnosno pod Panovcem in Markovim hribom. Široka bo 24 m. Nova Gorica bo zrasla na Krom-berški planoti, med sedanjo železniško progo, Gabrijelovim hribom, Kostanjevico in Panovcem. Njena površina bo znašala približno 4 kv. km. Poleg omenjene ceste, bo ime. la še veliko avenijo, ki bodo ob njej glavni lokali in trgi. Imela bo novo železniško pkrstajo, ker bn proga prestavljena ob vznožje Gabrijela, preko Lijaka in pri Bukovici prikljudfena na sjtpro prjogo Uprica-Ajdovščina odnosno Gorica. Stanjel-Trst.
Novo mesto bodo pričeli graditi prihodnjo ptomljad. Ze pjihodnja leto bodo zgradili bolnišnico, gin> nazijo, učiteljišče, tovarno pohišk va Z žago, zabojarno z drugimi stranskimi obrati, tekstilno tovarno z enako zmogljivostjo kakor jo ima »Inteks« v Kranju ter veliko satk no hladilnico, poleg tega pa še poslopje okrajnega ljudskega odbora in za 60 milijonov din stanovanj, skih zgradb. Nadalje bodo takoj zgradili kmetijsko šolo, na kateri bo zrasel nov kader sadjarjev in zelenjadarjev, velik hotel in carinarnico, Za ta gradbeni program je določenih 150 milijonov din,
V naslednjih letih bodo v novi Gorici zgradili manjšo tovarno strojev in livarno, ki bo izdelovala predvsem železna kolena za vodovodne cevi iz cementarne v Anhovem, nadalje tiskarno, tovarno za predelavo sadja ter tovarno testenin ter še vrsto stanovanjskih poslopij. Vse te gradnje bodo veljal« nad 400 milijonov din. Ko bo nova Gorica v petletki dograjena, bo štela približno 20.000 prebivalcev.
Npva Gorica bo dobila boljšo in krajšo cestno zvezo z Ljubljano; preko Ajdovščine in pc(d Colom na Podkraj ter proti Logatcu. Ta cestna zveza bo za 25 km krajša od dosedanje.
Gradbena delu bodo zahtevala ogromno materiala in delovnih stk Ves cement bo dobavljalo Anhovo, opeko opekarne v Vrtojbi, Volčji dragi in Renčah. Gramoz bodo pri>> dobivali v kamnolomih in na soških prodiščih, les iz Trnovskih go» zdov. Za dela bodo mobilizirali tudi mladino. Pripravljen je bil že predlog, da bi LMJ v zveznem merilu sodeloval pri gradnji nove Go. rice, tako da bi predvsem cestna dela opravila mladina iz. vse Jugoslavije.
SREDI RUSIJE
luka ob petih morjih
GRADNJA TOVARNE ZA
IZDELOV ANJE SUROVE GUME IN BAKELITA BLIZU SPLITA
Borba za izhod na morje se vleče kakor rdeča nit skozi rusko zgodovino. Ze v začetku srednjega veka so npvgorodski trgovci pluli po Baltskem, Belem m Severnem ledenem morju. Kijevci so že v 9. in HI. stoletju s svojimi ladjami pri. bajali V Carigrad. V času Petra Velikega se je težnja Rusije po oknu v svet še bolj povečala. Peter Veliki je visoko cenil ludiv dalmatinske pomorce. Leta 1697, je poslal svoje mlade ljudi v Benetke, kjer jih je dalmatinski rojak Marko Martinovič iz Perasia v Boki Kotorski učil pomorstva. Matej Zmajovič pa je bil tiste čase poveljnik ruskega brodovja, ki je v treh bitkah premagalo Švede. V Perastu imajo še danes ukaz Petra Velikega o imenovanju Zmajoviča za kapetana ruske mornarice.
V 18. in 19. stoletju se je pričela v Rusiji doba raziskovanj. Znane so Behringove ekspedicije Po Tihem oceanu. Ro Oktobrski revoluciji pa je zavzelo pomorsko raziskovalno ridUo, naravnost ogromen razmah. V 30. letih je bilo samo na Severnem morju 84 ekspedicij, ki so prevozile skupaj 20Q.000 km. Njih največji uspeh je bil, da so odprle plovno pot vzdolž severne obale ZSSR do prehoda skozi Behrin-govo ožino na Tihi ocean.
Toda Sovjetska zveza je odprla tudi svojim velikim notranjim go-opodarskim centifim nepetandni dostop do morja na vse strani. V velikih petletkah so zgradili velike plovne prekope, ki plujejo po njih tudi srednje velike pomorske ladje prav v srce ogromne dežele. Leta 1934. je bil zgrajen Stalinov prekop, ki preko Lagode in One- • ge Veže Baltsko z Belim morjem. Leta 1937. so dovršili orjaški prekop Moskva-Volga, ki veže Moskvo Z Baltskim in Belim morjem. Lani je sovjetska vojna ladja »Kapetan Gorašenko« prevozila 2000 km dolgo pot od Arhangelska do Moskve in 3000 km dolgo pot od Moskve do izliva Volge v Ka sp iško morje pri Astrahanu in dalje po Kaspiš-kem morju do Bakuju Ko bosta dograjena prekopa Volga.Don (pri Stalingradu) in Qka-Desna, bo Mo-
skva po vodni poti zvezana s petimi moivji; Belim (odnosno Seve** nim Ledenim), Baltskim, Kaspj-škim, Azovskim in Črnim morjem, Pot po Volgi nadomešča 6^spored-nih železniških prog. Po njej prihajajo v Moskvo nafta Iz kaspiš-kega območja, ogromne množine lesa in gradbenega materiala, žita in raznih živil ter odhajajo velike množine industrijski) prozvodpv.
Prekop Moskva-Volga je najveličastnejše delo druge Stalinove net-letke. Zgrajen je bil v 4 letih in 8 mesecih, dolg je 128 km in pripraven za največne rečne ladje. Na njem je bilo treba zgraditi 200 velikih tehniških objektov, ined njimi 11 ogromnih zapornic, 6 betonskih vodnih dvigal, 7 železniških in 12 cestnih mostov visoko nad vodno gladino, 3 pristanišč in 2 veliki luki (moskovsko in ribin-sko). V' primerjavo bodi rečeno, da so Sueški prekop, ki nima nobenih velikih tehniških naprav, gradili 14 let, Panamski prekop, ki je dolg le 80 km, pa celih 35 let. Na prekopu Moskva-Volga so zgraj dili tudi 8 velikih hidroeVeiktriš-kih central.
Letos bosta dograjena prekopa med Qko in Desno ter Volgo in Donom. Tedaj bo ustvarjena zvezi Moskve s Črnim in Azovskim mora jem. Omogočen bo prevoz premo, ga iz Donješkega bazena v velike tovarne v Eovolžju. Prekop med Volgo in Donom bo dolg le 100 km. Treba pa je premagati ogromne ovire zaradi višinske razlik* med obema rekama. Za polnitev, prekopa bo treba črpati vodo po več km dolgem vodovodu ogromnih dimenzij v najvišji predel pr* kopa. Zgi'aditi so morali štiri vod« na dvigala za ladje. Sistem prekopov v evropskem predelu Sovjetske zveze bo s tem sklenjen in dovršen.
Naročajte se na
,.Delavsko-kmečko
enotnostM
Sadjarstvo in sadjarske zadruge
Vprašanje
naših zadružnikov
DRAGO: Da, veš, sadjarstvo je bilo zame zmeraj močno privlačno, » žal se mu nisem mogel posvetiti, (kakor sem to vedno želel. Kaj mi-isliš, Mirko, kako neki je sedaj v Sloveniji, kjer že v vsein toliko napredujejo?
MIRKO: V Sloveniji je bilo sadjarstvo ponekod dobro razvito in iso skrbeli tudi za strokovno znanje Sadjarjev. Včasih so imeli tam »sadjarsko in vrtnarsko društvo«, ki pa Svoji organizacijski obliki ni bilo iavno najbolje urejeno. Zanimanje za sadjarstvo pa je bilo veliko, saj ge bilo čez 10.000 organiziranih sadjarjev.
DRAGO: Kaj pa sedaj?
MIRKO: Takoj po -osvoboditvi se Je število članstva iz razumljivih f-azlogov nekolilco skrčilo a sedaj Še spet narašča in ljudske oblasti ga podpirajo. V načrtu je, da se bo Število članov sadjarske organizacije čim prej povečalo za 40 do ti0%, tako da bi bilo v Sloveniji organiziranih 15 do 20 tisoč sadjarjev. tTem se bodo pridružil še oni Iz Primorske, ki se je pravkar vrnila v (Okvir svojo slovenske domovine.
DRAGO: Zakaj pa društvo in r.e Zadruga?
MIRKO: Včasih je bilo tako. Spočetka se je društvo bavilo res le ■bolj teoretično in vzgojno s sadiar-fetvom. Sele pozneje se je lotilo tudi njegove praktične gospodarske plati. Poleg tega pa so bili v njem (nekoč organizirani tudi taki ljudje, iki niso marali zadruge, ker so skr-Ibeli le za lastno individualno korist-
ker imamo vse drugačno talno podlago in so razlike celo v nekaterih vaseh od posestva do posestva, li e-ba bi bilo vsako vas posebej preučiti in šele nato dati ljudem strokovna navodila. Naši naprednejši kmetovalci bi si morali vsaj delna sami pomagati s svojimi Izkustvi in bi morali pomagati tudi strokovnjakom.
DRAGO: Res je vse to. Vsak kmetovalec bi moral delati tudi sam poskuse na raznih tleh z različno zemsko podlago in uvesti poten ono kulturo sadja, ki ji tla na j bol-e ustrezajo. Toda brez osnovnega, praktičnega in teoretičnega znanja ne bo šlo. Poleg vsega pa bo treba še popraviti vse ono, kar smo v skoraj treh desetletjih zamudil. Zamudili smo pa mnogo in ne po lastni krivdi.
MIRKO:	V Ljubljani izdajajo
strokovni časopis »Sadjar in vrtnar«- Ta časopis je mnogo storil za razvoj sadjarstva in vrtnarstva. Naši sadjarji bi lahko črpali iz njega osnovno znanje in razna navodila. Na vsak način bi bilo treba, da se o stvari še kaj pomenimo.
DRAGO: Nedvomno, treba bo še govoriti o vsem tem, a sedaj moram domov. Živina me čaka. Zato nasvidenje, Mirko!
MIRKO: Zdravo, Drago!
S. C.
Sindikalne volitve v Istri
(Sedaj pa se stvari že razvijajo na Jta način, da bi se društvo spremc-inilo v zadrugo. Vprašanje je le, ali (naj bo to vse skupaj ena sama za-tdruga ali pa naj bodo podružnice dosedanjega društva samostojne za-idrge, a osrednje društvo njih zadružna centrala.
DRAGO: In kako je pri nas?
MIRKO: Pri nas na Primorskem iHe sadjarstvo v nekaterih krajih i(močno razvito, tako n. pr. v Brdih, ■(v- Vipavski dolini, v Brkinih in Ko-ijprščini, ni pa še organizirano in je f*e daleč od umnega sadjarstva.
DRAGO: Res je, da je ladjarstvo
teh krajih dobro razvito, vendar Ujoglej, kakšno sadje Se tam! Tako '(je bilo letos tudi pri nas. Drevje iploh ni bilo obrezano ali pa slabo in nepravilno. Potem so se pa ljudje (pritoževali, da nimajo dovolj zdravega in okusnega sadia in da so .fegubili veselje za sadjarstvo. Vsak #ač dela le po svoji glavi.
MIRKO: Ljudje še niso poučeni, (ke vedo, kakšen način obrezovanja uk! najugodnejši za naše podncb;o. VjCudi razni strokovnjaki sc čcslo ((krat motijo, ker se zanašajo na izkustva, ki so si jih pridobili dru-Igod, ki pa ne ustrezalo našim raz kneram. Razvoj kmetijstva in tudi ladjarstva, posebno še tego, Je pri tas tako težaven prav zaradi tega.
Zavednost istrskega kmeta, ki je postal pred letom dni; neodvisen gospodar na svoji zemlji, se dan za dnem bolj utrjuje, To smo opazili posebno ob priliki zadnjih sindikalnih volitev.
V oktobru, ko smo imeli razna tekmovanja, so vse. množične organizacije vsebinsko in organizacijsko dosegle lene uspehe. Med temi je tudi prodorni uspeh Enotnih sindikatov.
Tudi koprski ribiči, ki so bili pod močnim fjospodarskim in političnim vplivom reakcije, so spoznali naše sindakate in so se vpisalj vanje. Kako pa je istrski kmet vedno bolj navezan na svoje sindikate, so nam pokazale prav sindikalne krajevne volitve ki so bile v Istri prvo. novembrsko nedeljo. Po vseh vaseh je bilo veselo razpoloženje. V več krajih je bilo število volivcev sto. odstotno, drugod za malenkost nižje. V dneh pred volitvami so se vpisali zamudniki, da ne bi zaostajali za sovaščani. Ob ustanovnem kongresu, ko so bili cilji jasno za. črtani, se je pokazala moč sindikal. ne organizacije in so se marsikomu odprle oči, posebno ker je bila razkrinkana podla politika Julijskih sindikatov, ki so v službi protide-
Konferenca agrarnih komisij
v Kopru
Bliža se. prva obletnica odloka o agrarni reformi, ki je bil sprejet ha okrajni skupščini v Kopru lani
I.	decembra. Nekdanji koloni Se pripravljajo, da bodo na primeren način praznovali prvo obletnico Zgodovinskega dogodka.
V tem letu je bilo mnogo storjenega. To nam je pokazala prav delovna konferenca vseh krajevnih agrarnih komisij koprskega okraja, ki je bila preteklo sredo v Kopru. Predstavniki vseh agrarnih komisij so iznesli konkretne ugotovitve j* nepravilnostih in nedostatkih in ste pogovorili o najboljšem načinu, kako naj se odpravijo.
Ker so se zgodili primeri, da je Šobil kdo Več zemlje, kakor je je mogel obdelati, ali da so jo priso. dili delomržnežu, ki je ni obdelal, so sklenili, da sq vsem takim zemlja odvzame in dodeli potrebnej-2im. Agrarne komisije so se izpo. polnile in dobro opravljajo svoje delo. Da bi napake čim prej odpra-vili, se krajevne komisije že nekaj časa med seboj nadzorujejo. Tako Je komisija iz Brtokov kontrolirala 'Ankaran, ona iz Kort pa je javila, da v Krogu nekaj zemlje ni bilo
obdelane, Seveda se. vse to delo o-pravlja ob medsebojnem sodelova. nj.u in si s tem komisije zelo pomagajo.
Odiiar delujejo tako, so odpravile marsikatero napako in so s tem pripomogle, da se je agrarna refur. rna še bolj Utrdila. Nič več ni nlli onih redkih primerov, kakor pri Sv. LuciU. kjer kolon’' v prvem hipu niso hoteli sprejeti zemlje, ker so se bali, da iz vsega tega ne. bo nič. Ko pa je. preteklo nekaj tednov’ so že kar zahtevali zemljo, ker so spoznali stvarnost in se. prepričali, da bo držalo, saj so vsq množične organizacije in ogromna večina nekdanjih kolonov zahtevali enako Ureditev tudi za Trst in neposredno okolico.
Na konferenci so razpravljali poleg drugega tudi o oddaji zemljišč onih posestnikov, ki iž raznih raz. logov ne morejo sami obdelovati zemlje.. Na pobudo Enotnih sindikatov so bila vsa zemljišča zelo natančno razdeljena v' razrede, po kakovosti zemlje in go legi (v o-balnem, srednjem in kraškem pa. su), sprejeli so tudi odlok, po katerem so lastniki zemljišč dolžni skleniti najemne pogodbe vsaj za dobo šest let in jih ne smejo brez tehtnega vzroka odpovedali.
Naš zadružni tečaj
J. K, iz Šmarij: Kako dobim posojilo pri kreditni zadrugi?.
Odgovor: Kdor želi dobili posojilo v Posojilnici, mora predvsem postati član zadruge. Nato napravi prošnjo na tiskovini, ki jo dobi v zadrugi, na kateri navede znesek, zakaj rabi posojilo in kakšno jamstvo podaja za posojilo (menico, vknjižbo na posestvo, zastavo itd.). Navesti mora ime porokov. Ce je oženjen, mora jamčiti zanj tudi žena. Ko je zadostil vsem omenjenim zahtevani in še morebitnim drugim pogojem prošnje, jo Izroči upravi. Upravni odbor odloči na osnovi informacij, ki jih zbere, ali se mu posojilo odobri ali ne. Ce je posojilo odobreno, obvesti zadruga prosilca. Ta inora, če je posojilo menično, pripeljati s seboj poroke in prinesti menico, ki se skupaj z izjavo podpiše v zadrugi. V primeru vknjižbe je treba najprej izvršiti vknjižbo na sodišču, nakar se posojilo izplača. Zastave se trenutno še sprejemajo.
J. B. iz Brtokov: Ali morajo biti člani upravnega rin nadzornega odbora zadruge nagrajeni za svoje delo u zadrugi?
Odgovor: Člani upravnega in nadzornega odbora ne morejo biti nagrajeni za svoje delo v zadrugi. Njih služba je častna in spričo ljudskih interesov brezplačna.
layskih interesov. Lepo je bilo po vaseh, kjer so zvij čas živeli koloni. Prav ti dobro vedo, da so Enotni sindikati najodločnejši zagovornik agrarne reforme. Pa tudi naši mali istrski kmetje so našli pri svojih sindikatih vso pomoč. Zato so vedno bolj navezani nanje.
Pri Sv. Tomažu so bili še pred dobrim letom po večini sami koloni. V nedeljo so se oblekli v praznično obleko ne toliko zaradi nedelje. Odpravili so se k sindikalnim volitvam že zgodaj zjutraj. Z raznih strani so prihajali kar v skupinah in volitve so bile v kratkem zaključene. V veselem razpolojenju so se ves dan pogovarjali o sindikatih, o pridelkih in o nekdanjih »paronih«. Sv. Tomaž ni veliko naselje, vendar šteje kmečka -indikul-na podružnica sedaj že 24!) člane/.
Pri Sv. Antonu so simbolično .družili začetek »Tedna kulture« s sindikalnimi volitvami. Dopolfi c: so si šli ogledat lepo urejeno razstavo knjig ter so jih precej pokupili. Popoldne pa so šli na volišče.
Tokjo pravijo pri Sv. Antonu: »Vsi smo člani člani SIAU-ja in vsi bomo tudi člani naših sindikatov. ' To bo sila, ki bo spametovala še vse pobaline, ki so se natepli v Trst«.
Preveč bi bilo, če bi hoteli vse opisovati. Poglejmo nekaj številk!
V	Dekanih se je vpisalo zadnji mesec kar 213 novih članov, v Tinjanu 107, v Koštaboni 103. Vsekakor sp dosegle prvenstvo Korte, ki ima. jo 244 novih članov, skupno pa l',78.
V	koprskem okraju se je vpisalo v mesecu oktobru 3542 novih članov, v Bujščini pa 3834. Za reakcijo je v Istri zmanjkalo tal.
Teden dni pozneje so se zbrali v Izoli ter v Bujah delegati vseh po. družnie, da izvolijo oba okrajna iz. Silna odbo.ra. Delegati si poročali o položaju po vaseh, ustanovah in tovarnah. Vsak najmanjši poskus reakcionarjev iz. Trsta Je prav
Kako ustanovimo zadruge
Za ustanovitev zadruge morajo biti podani pogoji za njen razvoj. Zadruga sq ustanovi šele tedaj, ko smo se dodobra prepričali, da je res potrebna in da bo imelo ljudstvo od nje zares vsega, kar pričakuje, 7. drugo besedo, da mu bo dejansko gospodarsko in socialno koristila.
Najmanj 10 Jj.udi mora biti v kraju v resnici vnetih za ustanovitev zadruge. Zbrati se morajo in razpravljati o njej, o njeni ustanovitvi, o njenem razvoju in o njenih gospodarskih možnostih. Iz svoje srfedo si izvolijo pripravljalni odbor, ki šteje 3 ali tudi več, tudi 7 članov, k! imajo nalog pripraviti vse potrebno za ustanovitev nove zadruge. Naloga pripravljalnega odbora je, da zbere tudi vse potrebne informacije pri zadružni zvezi, če ta. že deluje ,ali pa pri kaki drugi zadrugi. Treba se je posvetovati s kakšnim pravnikom, notarjem ali sodnim uradnikom, govoriti z izkušenimi zadružniki, ki poznajo tehniko zadružne organi za. cije. Po vsem tem pripravi odbor pravila in skliče ustanovni občni zbor.
Kako skličemo ustanovni občni zbor
Navadno se skliče ustanovni ob. čni zbor najmanj 14 dni prej in to tako, da ga okličemo v krajevnem časopisu ali pa z. letaki, redkeje z osebnimi pismenimi vabili. Iz vabil mora biti razviden dnev. ni red občnega zbora. Za primer
Obvestilo
takega vabila na ustanovni občni zbor zadruge navedemo nasledek'
Pripravljalni odbor NABAVNO.PROD A J NE ZADRVGV reg. zudr. z omejeno zavezo, v S m ar j ah vabi
na ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo, 23. it. m. ob JO. uri dopoldne v prostorih Ljudskega doma v Šmarjah s sledečim dnevnim redom
1.	Volitev predse-^ lika, zapisni-
karja in dveh overovateljev za P15" nika. -sa .	•'.tS
2.	Obrazložitev potrebe, »la s? naproz.a ustanovi, čitanje in ■sPre" jem pravil.
3.	Volitev upravnega odbora 111 nadzornega odbora.
4.	Določitev zneska, do katere^ se zadruga lahko zadolži.
3. Slučajnosti.
Pripravljalni odbor
Potek občnega zbora
Občni zbor o.tvori predsednik pripravljalnega odbora, ki ugotovil ali je prisotno zadostno steva0 članov, (kolikor jih mora biti ustanovitev zadruge, in to razg18?1.
Predsednik pozdravi navzoče
predlaga izvolitev začasnega Pre“' sodnika, zapisnikarja in dveh rovateljev .zapisnika. Tako izvoli ■ ni predsednik, zapisnikar in Qve!'0' vatelja zapisnika zavzamejo sv0) mesta o!) mizi v ospredju Pr0S'°^J kjer je zborovanje. Zapisnikar piše prisotne po Imenih in Prl1 , kih, nakar spet .spregovori PP8 * *. sednik pripravljalnega odbora pa kateri drugi njegov član. Ta P jasni potrebo zadruge, njen na11^
POSOJILNICA IN HRANILNICA
V	KOPRU opozarja, da ima sedaj svoje poslovne prostore na trgu Gandusio (Calle N>an Biagglo 2) poleg pošte. Za ‘občinstvo posluje po trikrat v tednu, in sicer v torkih in četrtkih od 5. do 7. in ob nedeljah od 10. do 12. ure. Sprejema hranilne vloge in daje posojila pod ugodnimi pogoji.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
V	ŠMARJAH NAD KOPROM uraduje vsako nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih KLO v Šmarjah. Sprejema hranilnf vloge in daje ugodna posojila.
ter nato prečita pravila, .točko^j
točko. Po navadi občni zbor - . razpravlja o vsaki točki PP8*® Ce pa zborovalci tega ne želei r pravljajo o vseh pravilih skUP po zaključenem čitanju.
Pdi čitanju jj/ treba predv3<n!
poudariti namer, zadruge, v
Ji«0
kmalu razkrinkan, ker je ljudstvo vedno bolj budno in ljubosumno na svoje pridobitve. Pregledali so v kratkem dosedanje delo in sprejeli sklepe za bodočnost. Glavni cilj je in ostane utrditev vseh pridobitev, ki bodo morale veljati tudi za ves ostali del Tržaškega ozemlja. Skle. nili so tudi, da bodo na kulturnem polju krepkeje prijeli za delo, da se bosta kmet in delavec tudi kul. turno in strokovno dvignila.
7. zborovanja so poslali pozdrav, ne Brzojavke Svetovni sindikalni zvezi in glavnemu izvršilnemu odboru v Trstu.
deleža, jamstva in vpismn,k. 8 tožene morajo biti dolžnosti P0^ meznih elanov upravnega b' nvSf, zornega odbora, kakor tudi b pravice in dolžnosti vseh cl C članov zadruge. Člani ne sl1’ ^ biti prav o ničemer v dvo kur se tiče pristopa v zadrugo,, čina, kako se vplača delež, iz članstva ter izplačila	.
ga deleža. Točno morajo biti ^ obrazloženi postopek, kako 'e ^
delil čisti dobček, kako se
vršil pripis morebitnega primanjkljaja posameznim
lOJkom tud;i, (kako se bo
morebiti združila s kako drugo
it* ''
drugo ali, kaj bo treba ukreu s. primeru nasilne likvidacije,
no razpustitve ter kaj se prim,feni ukrene s pr/možem
zadruge.
Registracija zadrti#6
V koprski izvršilni odbor ES so bi-
li izvoljeni: Skočir Matej, Razzanin Albin, Semilli Emil, Bonilacio Hila-rij. Cecconi Neri, Lori Bruno, Dint/. njana Vladimir, Perič Vojko, Arko Boris, Pozzetto Guido, Derin Nazarij, Babič Viljem, Bordon Viljem, Radin Gilda in Sauli Lučin, v bujskega pa: Lori Bruno, Perič Vojko, Pozzecco Emil, Alessic Anton. Vigini Albin, Dimič Stanko Turkovič Ivan. Baisero Laura, Sca. la m era Ivan, Andrcasič Ana in Perhat Dušan.
Po sprejemu pravil se
voliti*
odb(,r.
pravni odbor in nadzorni o^~-način kakor to določajo nova vila. Pii navadi prevzame ^ predsednik takoj vodstvo ob ^(S. zbora. Ta sklepa še o višmi ka, do katerega se zadruga^ 8jf
zadolži, da bi uspešneje P<,s*0:l ie

Pri slučajnostih se ou*-’-— ^ razna morebitna vprašanja, * 1t-iznesejo posamezni člani n0V'' \V druge. Z običajno zahvalo ■ eil raženo zaupanje zaključi na*h> ,. V' sednik ustanovni občni ^ ,,3^ člane še ponovno povabi k vanju za čim večji prosPfl1 gospodarske organizacije.	(j9
Dolžnost odbora jo pred v s' .■iv' poskrbi za sestavo zapisnik8: jj/ii'-
di.tev pravil pri notarju.
si pravočf uu) predloženi
- j	...»Ki	^
NA ZASEDANJU ISTRSKIH AGRARNIM KOMISIJ
eijo podpisov posamezni!1 ^ ^p1 upravnega odbora ter, da ^ jv ki. bo vpisalo novo zadrufi1’ družni register. Rok za Prc jjor pravil in spisov ni daljši K‘jia 1 tednov. Sele ko je žadruff® e p1, načjn registrirana, lahko z slpvati,	jc č*
Prihodnjič bomo pojasni ^cii' katere stvari, ki se tlčet« tako da bo stvar še jasneJ goK
(Dalje Prd