Stev. 31. Sloveiici-bratje združimo se! V slpgi je moč! Chicago, 111. 28. augusta 1903. Yabik) na liaročbo. .Opetovano vabimo c. rojake naj nam hkratu z naročbo poSljejo tndl naročnino, drugače se nc bodemo ozirali več na dotična naroČila. Vsakb delo je svojega plačila vredno. Mekateri nam pošiljajo tistih bo-rih 150 cantov *a celoletno naročnino že pol leta, denarja pa vendarle ni. To Je vzrok, da smo ustavili z današnjo izdajo mnogim takim dvomljivim naročnikom nadaljne pošiljanje lista. Prihodnjič pridejo zadnji na vrsto, tudi taki kojim je pravkar potekla naročnina. Mi nimamo cerkvenih zakladov, da bi i njimi zalagali Uit. Kdor misli resno, naj tudi resno nastopi. Komur poteče naročnina naj jo ponovi ali pa piše, da mu je list pre-podučljiv. Ako moremo mi vedeti, kdaj mu izmed tolikih naročnikov poteče naročnina, naj tudi sam ve, kdaj ima isto ponoviti. Prosimo torejl Upravništvo »GLAS SVOBODE" 563 Throop St. CHICAGO, ILL. Slih ii dwiijepiivljfflja. South Wilmington, 111., august. Takozvani "boljši krogi" si splošno olepšajo in osladijo svoje žc itak razkošno življenje s poletnimi počitnicami, v katerih svrho se podajajo v razna kopališča iznebav- ljati se preobilne zaloge njihove ^ ^ masti, katera je navadno edini mu- s * .* Ar čitclj njihovega sladkega življenja. se mofe «dowlJ!tl ? CjM-r**: Oh taki priliki so jim na razpolago najek-gantnejša letovišča in vetro-cier si ^morejo popolnoma iščejo "Amerikinezarji" slovensko zgodovino, najtlli bodo, da, ko je'ze večina Evrope sprejela — žal, takrat že pokvarjene. prešolanc — Nazarenčcve nauke, so stari Slovani še trdovratno kljubovali rimskemu tiranizniu in ostali zvesti svojim bogovbm — pogans^yu. Dolgo vrsto let je pa tudi že minulo, o l-kar so začeli drugi narodi priznavati in spoznavati lopovstvo-farba-njc današnjih ne več Kristusovih namestnikov in obračati hrbet Rimu. Nihče se pa današnje dni ne čudi več, da so narodi sprejeli nauke onega, ki je z bičem v roki iztiral barantače iz trmpeljna. še manj pa se je čuditi, ako sprejme svet danes one nauke, ki naj izti-rajo današnje barantače iz tempelj-na gospodovega. Sicer pa o znanih barantačih drugikrat kaj več — torej nazaj k obiskom. Nekateri člani mladega slov. del. pevskega zbora "Orel" v Chicagi, so me povabili naj posetim njih drfžbo pri pevski vaji, kar sem tudi i veseljem in vobčem zanimanjem storil. Jako sem se razveselil čvrstega zlxira, ki je, z 18. članovi, če ravno še mlad, j alf o lc]>o popeval >'ovenske narodne in umetne pesmi. N*a mojo prošnjo naj zapojo kako sloven sko-delavsko nesem, so v svojo žalost in moje^začudenje izpovedali, da ne posedujejo zadnje delavske pesmi; z neprikritim veseljem so pa sprejeli mojo no-nudbo, da jim preskrbitn jaz iz starega kraja od slovenske delays]« organizacije, in nje pevskih zl>orov, slovenske delavske pesmi. Vrli pevski zbor mi je ob jednim potožil žalostne razmere čikaških Sloven-tcvV med katerimi ni dobiti niti ga tega je kriv boj za prvenstvo in gospodarstvo zastarelih strank onkraj velike luže, predvsem je ne- mesemm strastem, ne da bi radi tega trpeli kaj na svojem pošteneih (?) ugledu (?) in poznejših živ-ljenskih razmerah, kajti oni so ljudje, iti neobhodno jim je potrebno vsaj deloma se znebiti preobile ijla-ščobe. Prolctarski masi ni vsega tega prav nič potreba, saj prolctarca nc sili zalili mast, posebno j>oletni ča< ne; dela je navadno povsod več. delavni čas daljši in pekoči solnčni žarki tudi ne vplivajo na množenje masti, obratno — delavec se suši dan za dnevom bolj, kot nekaka okoStnica tava okrog, tlokler ko-nečno popolnoma ne omaga — to so v današnjem smislu ljudje druge vrste. Trpko vprašanje se mi vsi-.ljuje tukaj: ni li delavec bolj potreben — vsaj za par tednov — poletnega počitka, od navadnega postopača, ki šteje za svoje delo to, da Spravi;? v svojo bisago dobiček družili! ' Na Angleškem ima — vsaj čaftlpisje tako poroča — vsak dclapc^jjrvsaU (Jplavka, do zadnje dekle, i^lhA-- poletni počitek, lfcate-rega p^tjtl>r v kar nm drago; tudi zabavališča so vsakemu enako na razpolago. Če ima delavec na Angleškem tudi v prostem času svoje dijete, je seveda vprašanje. Kdaj bodemo delavci z Zdr. državah dobili kake poletne, svobodne počitnice je tudi — drugo vprašanje I Jaz sem siccr imel letos poletne počitnice, toda" ne ravno prostovol-no, marveč slučajno. Ta prosti čas seni si izvolil v obisk nekaterih rojakov. Začel sem z onimi v svetovnem mestu ob rrtichiganskem jezeru. V prvi vrsti me je zanimalo stališče "Glas Svobode" in takoj prvi dan. dospevši v Chicago, sem se podal v uredništvo istega. Po osobnem spoznanji obeh izdajatel-, jev in urednikov, v pregled listnice naročnikov in spoznanje splošnega položaja,- sem moral takoj pripc-znati neopravičeno prerokovanje jolietskega, kapitalistiČHo-klerikal-nega "Bizantiuca", glede iztiranja vrlega svolxxlomiselnega slovenskega lista "(ilas Svobode", po vzgledu prednice "Zore". Oni domi-šljavi, maziljeni prerok naj odpre oči in vi(k'l bo, da se čas korenito spreminja in tla se poleg druzih narodov tudi Slovenci h zavedajo svoje r.aloge. Ni naš narod sicer hiter prijatelj nor. i ideji, ali če pro Vega prbparlarfja. Sole brazbe tudi ne, zavednega petja sc Kje naša politika? Obrambna^ sredstva Razgled po svetu. Cleveland, O., 20laugusta. pl'Otl k 1(31*1 li ill lZIll 11. |z balkana. ^ ,.,, .....~T7. .... ... ! Pa -I kilo bi sc čudil,-• saj, jc isti če b, kdo sestavljal stAtist.ko o | M 0' mn0g0- žrtvah, k, padejo na industrijskem ^.iIncjšj|n,snirČ01ljih, ki jih jc odbojnem poljurtdeom enega leta., L, ' inkvizftor Toi,luema-presegale bi te številke mrtvecev, m, J, ^ tisočkratnemu moril- ranjencev marsikatero število pad-: ■ ' ^vdajajo Torquemadova lih v najkrvavejs. ljut, modern, ' z največjim vesc- bitki. Danes odtrga stroj delavcu & £ ^ T 'udl tako na. roko. jutri ga zmečka, da ostane le g sežiganjem ljudi), si nesiK>znata krvava masa, "a zopet p|Jobi najv^j0 papcžovo milost, poc. parni kotel, k. zahteva nebroj |Dostikrat sc v "katoliških" spi- .1.1.....I..1. I al-A ttodn IA •/!*»_ j • , sin čita o preganjanjih, katerim so bili izpostavljeni prvi kristjani. Za poganske cesarjc so bili kristijani krivoverci, a jioganski cesarji ven- ......, v ; dflr proti kristijanom niso tako stra- re, gledajo na te umirajoče žrtve ^j. kakor inkvizicija. delavskih žrtev. Tako padajo žrt ve tia industrijalnem polju! Nasi slovenski delavci, ki so prišli v novo domovino iskati boljšega zaslužka, boljše življenske razme nenasitega moloha —r kapitalizma popolnoma brezbrižno. Na eni strani jih vodi strast'za zasluškom, na drugi strani pa tema, katero so gospodje v črnili suknjah umetno gojili sto in stoletja, da slovenski delavci večinoma še danes ne razmišljajo o sredstvih, s katerimi bi se vsaj deloma od|xmioglo gotovim nedostadkom in tako zmanjšalo število nesrečnih žrtev 11a industrijalnem polju. Tudi glede raznih društev smo daleč, daleč od OiiegA, za kar imamo besedo — napredek, Ce1 ima društvo le kaoega svetnika za jki-krovitelja ali da pri|>oročajo gospodje duhovniki, ki žive v potu svojega obraza ( oil delavskih centov, kako društvo, tedaj ga hvali tudi naš slovenski delavec, ne zme-neč, se li doličlio društvo tudi v resnici bori za pravice delavstva ali je le zato tu, da dela tlako črnini gospodom. Časi so minuli, ko je človek upal na kako pomoč od vzgorai. Dau-(lanes .čakajo. jk,la\vi,v.{un;in.> da l>i prišel kak Misija ter jrhViswixni;! kapitalistični!), suženjskih spon totals iHr'-mamAiM lastno moč — na moč vTlelavskni .... _7_______, , ilruštvah. kjer so tisoči delavcev manj r—, to in ščuvanje brata proti raznih narodnostij združeni v krep-bratu. sina proti očetu itd., so na-! ke falange, ki bijejo ljuti boj z najT čela rimskih sleparjev na deželi. Oh večjim sovražnikom delavstva — Slovenci! Al,i smemo biti ponosni g kapitalizmom. Naše geslo mora naše narodnosti jxjd takimi razmerami ! Ponosni tla. a le z odpravo tisočletnega rimskega robstva. Ogledal sem si tudi veliko zemljišče, čez katero razpolaga rojak John Peteh in kjer se namerava zjediniti rojake v skupno naselbino. Po mojem mnenju je načrt jako lep in vsekako je želeti, da bi se rojaki malce bolj zanimali za to stvar. Če sc vse dobro iii s premi-slikom upeljc, 1k> to velike vrednosti za prihodnost čikaških Slovencev. Le pogum! Jako me je zanimal tudi ustanovni shod slovensko-socialncga kluba, kateri sicer ni bil preogromno obiskan ali vsaj deloma dobro, Ustanovitelji so bili videti precej železne volje. K ustanovitvi takega pre-potrebnega kluba Čestitam in kličem: "Rojak, le naprej, nikdar več nazaj, kar se je — žal, že zgodilo." Kamor sem še zašel med svoje rojake in opazoval njihovo delovanje in postopanje, moram nara\-nost priznati, da Slovenci le tamk ij in to hitro moralično napredujejo, kjer ni kakega maziljeuega' podiv-janca med njimi, — pardon, hotel sem reči: kjer nimajo svojega "gspuda". Kjer se pa nahaja ta, tam ni več brat bratu zVest in kdor se noče pretepati ali tepen biti, naj nikar 11c hodi med nje (farške ov-Čice); srečnega sme se šteti, če odnese vsaj sanio na pol razbite kosti v svoje stanovanje, ali, da ga vsaj v stanovanju v miru puste. Dolier vzgled tega glede nam daje La Salle, 111. Naš narod pred 4. leti sc »lokaj miren in srečen, ki je vsa-cega potujočega rojaka gostoljubno in z veseljem sprejel, je zdaj ko ima tam svojega "gspuda" — divji; kakor pravi divjaki in vgrr ti, če prašaš tamkaj za prenočišče in odgovoriš mirno na kako surovo •jsovko. Z razbito idavo odkrev-Ijaš, če nisi jo že pred urnih krač odkuril. Ker pa tako nerad pisarim o dobrih (!) "gspudih", pa naj ho za danes dovolj, drugikrat zopet kaj. Brez gaspuda. zvesti pozdrav čitalcem "Glas STOb°de". £ K biti; "V- delavska društva brez svet nikov-pokroviteljev — v strokovnf organizacije", ako hočemo obdržali pridobljene popicije, ako nočemo mirno gledati, kako mrcvarijo ji našim bratom, delavcem telesa. -4 ( iNa tisoče in tisoče ljudi jc po ne-dblžnem storilo grozno smrt na inkvizicijskih grmadah v španski. Obsojeni šo bili "v imenii Jezusa Kristusa", kakor sc je glasila formula. A tudi mrličem niso papeževi inkvizitorji prizanašali. Dali so na tisoče mrtvih izkopati iz grobov jih sežgati, to seveda z namenom da so mogli dedičem izkopanih in sežganih krivovcrcev vzeti premoženje, kajti krivoverec jc izgubil vse svoje imetje. I Še strašne j ša, nego usoda sežganega krivoverča, je bila usoda njegovih otrok, žene in sploh sorodni-Cpv. Ti so bili sramotno izpahnjeni iz človeške družbe, oropani vsega imetja in so brezpravni kakor preganjane zverj morali begati po Hetu. panska je bila razdeljena na več ikvizicijskih okrajev. Na inkvizi-ijskem poslopju v Scvili jc bila iapravljenS špofrtfnfjca ploča r. na-ledtijini napisom f "V lettt gospodovem 1481. za pa-sštvc^ii Siii^'l Jiir.i'i ^rdin«t|d%- iu :la sveta 4nkvizicijn.'Do leta 1524. JiaiLuaooo krivovcrcev odpovedalo svojemu hudodelstvu, sko-ro tisoč trdovratnih krivovcrcev je bilo s privoljenjem in- odobrenjem papežev Inoecncija VIII., Aleksandra VI., Pija III., Julija II., Leona X., Adrijana VI. in Klemena VII. sežganih. Liccncijat dc la Cucva je na ]x>vclje in na stroške cesarja našega gospoda, dal napraviti ta napis, ki ga je sestavil' Diego tic Corte-110 l. 1524." J. Z. ZAHVALA. Dnevi, ki sem jih preživel v sredi bratov.somišljenikov v Lorainu in Clevelandu, mi ostanejo neizbrisni. Ob svojem odhodu iz Chicage se pač nisem nadjal tako prisrčnega sprejema. Mjslil sem. res, da je razupiti Cleveland, gleile Slovencev, brca današnjemu napredku, modernem razvoju, a motil sem sc. Cleveland ni več tista nepremagljiva farška trdnjava, kakoršne sc zidajo navadno na greben nevednega ljudstva, ki misli, da jc Rogu dopadljivo njegovo prokleto kleče-plaztvo, bodisi pred farškim ali po-stvetnim gošpodpkim roparjem njegovega imetja. Frči solist D11 Je-dermann die Stirne bieten! — Ne, tisto poneumnenje ljudstva se ne liode vršilo več v tem štacHjll, kakor doslej, Izšel je prvi vzdih po svobodi iz človeških prs in prepričan sem. da sledijo prvemu v kratkim še drugi močnejši vzdihi, ki bodo rušili farško vseganiogočnost in zabranjetali izsesavati narod do kosti j. ( Iz Pittsburga torej, izrekam tudi tem potOm somišljenikom v Lorainu in Clevelandu, predvsem pa go-spej Medeptivi, kakor tudi gosp. soprogu za izkazano gostoljubnost svojo najprisrčnejšo zalivalo. Tudi klevelandskemu svoljodomiselnemu klubu moj krepki: "Živel k o/iv-Ijenju! Le tako naprej, vetra dovolj 1" Pittsburg, Pa., J4. aug. M. V. Koiidu KDOR želi potovati v gtarodoino-vino ali od tam v Ameriko, naj se za upno obrne na-OLAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, III. I'ofltre-1 r žen bo vsak rojak kar najbolje. Gin- <| v na zveza z najboljšimi prekotnor- r skimi črtami--- I Od leta 1481. — 1524- t°rej v 3d letih, je bilo samo v Sevili sežganih kakih tisoč oseb. V jednem samem okraju je povprek na leto končalo 30 oseb na grmadi, so povprek tri osebe vsak mesec žive sežgali. In to sežiganje se ni morda končalo v letu 1524., nego se je nadaljevalo še kakih dvesto let!! Ravno takor kakor v Scvili pa je divjala inkvizicija tudi po drugih okrajih. Računa se, da je inkvizicija skupaj sežgala 120.000 ljudi, 340,000 "krivovercem" jc ugrabila vse premoženje, 60,000 ljudi jc bilo in cffigie sežganih, nad milijon ljudi pa so zadele manjše kazni (ječe, galere, bičanje, globa itd.) Vreden tovariš bestijalnega velikega inkvizitorja Tofquomadc jc bil veliki inkvizitor Diego Dcza. Ta satan v človeški obliki je dal v osmih letih v raznih krajih 2500 ljudi živih sežgati. Krvoločno'1 inkvizitorjev .je v raznih krajih provzročila, da sc je globoko verno ljudstvo spuntalo, a vsak ptmt je bil z ognjem in mečem zadušen. Kaj so počenjali ti inkvizitorji, je razvideti iz pisma, ki ga je pisal španski graifd vitez Cionzalo v Avora tajniku kralja Ferdinanda. Gonzato je bil j eden najodličtiejših španskih velikašev in ta verni, vneti katoliČai* je pisal: "Inkvizitor ; Deza, Lucero in Juan dc la Fuenta so deželo onečastili; večina njihovih uradnikov (duhovnikov) ne pozna nc Iloga, ne pravičnosti. Na sramoto in na škodo vere mpre in kradejo iu posiljujejo žene in dekleta." Posiljevanje žena in , da .zamorejo biti tako Vsak dan pripravljeiiT'sto-piti |>od zastave v slučaju, splošne mobilizacije. 'Gromadno klanje. Sofija. 25, aug. — Zatrjuje se, da so jKimorili Turki blizu Florine in Monastira prebivalce 22. vasi in potem zadnje zažgali. Vstaši so med tem napadli mesto Urgas in z dinamitom razdjali vladno palačo. Baje je bilo ubitih 200 oseb. Število dobro oboroženih vstašev je naraslo že nad 20,000; kakor se poroča iz zanesljivih virov, se to število v kratkim podvoji. Vstaši so zasedli vse strategično važne postojanke, odkjer napadajo Turke z velikim vsjieliom; več turških oddelkov so tlo zadnjega moža uničili. Turki zopet, divjajo kruto, kakor pretekla stoletja, proti vsakemu, kdor jim pride pod handžar. Iz morodajnih krogov se zatrjuje, da prične Bulgarska * vojno s Turki, kar pa ti samo že težko pričakujejo, da začno tako splošno klanje. — Bulgarski knez Ferdinand, bo baje palmjen s prestola, ako |c|nc,,flodyrž? volji ljudstva, katero jc solidarno z Makedonci, Rusko. 1 Petrograd, 25. aug. — V Jckate-rinoslaw je nastal 20. aug. generalni štrajk. Pripetili so se že veliki izgredi. Vojaki so streljali na štrajkarje in ubili 11 moz.junogo drugih pa nevarno ranili. 'Italija. Scapel, 25. aug. — Vezuv je začel zopet bruhati iz sebe lavo. Ponavljajoče eksplozije provzročajo frozen strah med ljudstvom. Vulkan žc dolgo ni bil tako delaven; kamne meče do fao čevljev visoko in ]M»tresi so tudi na dnevnem redu. Lava prodira v smeri proti Pom- c , Švica. Basel, 25. aug. — Do nekakega svetovnega, vprašanja je prišlo tudi vprašanje tičeče se Zidov. Cionisti ^e že dlje časa bavijo z vprašanjem, kje dobiti pripraven prostor za rromadno naseljevanje Zidov. Načrt naseliti Zide v Palestini je spodletel, kakor jc poročal včeraj ia tozatlcvnem kongresu dr. Hertz! z Dunaja. Ob enim jt- ijoročaJ itne-icvani, da je ponudita angleška vlada Cionistom za kolonizacija veliko ozemlje v vzhodni Afriki, kjer bi imeli Zidje popolno >.imo-upravo pod angleško nadvlado. Kongres Cionistov bo že te dni sklepal o tej ponudbi. Cionistom punudeno ozemlje V, vzhodni Afriki meri 280,000 kvadratnih milj in ima danes le 2,500,-000 prebivalcev. Glavno mesto s$ imenuje Mombassa in ima 24,000 prebival^'v. Mombassa leži na morskem'obrežju in ima prostorno, lepo pristanišče. Nemčija. Berlin, 25. aug. — Odgovorni -u-rednik social-demokratskega lista "Vonvaertf" je bil aretiran danes radi razžaljenja veličanstva. — "N'orwaerts" jc poročal namreč, da si jc puytil ccsar Viljem utrditi otok Pilswerder v bližini Berlina,; vsled strahu preti cventujelno revd-lucijo, da bi imel tako eno pribežališče. Notico o utrdbi imenovanega otoka se sicer dementira, to*', da "Vorwaerts" zatrjuje, da jiose-duje dotične dokaze. Ogrsko. Builapcila, 25. aug. — Grozna nesreča sc je pripetila danes tukaj. V eni štirinadstropni tovarni jc začelo goreti; ogenj se je širil z grozno naglico, tako, da ni bilo misliti na kako obrambo. V tovarni je delalo 200 moških, ženskih in otrok,-izmed teh je zgorelo do 100 oseb. Nekateri so si rešili življenje s tem, da so poskakali skozi "okna 11a ulico, ^ odkjer so jih poškodovane odnesli' v bolnišnico. Ameriške vesti. Postavljeni na ccsto. Li)'iUiXU(fi,'.Alvss,, 25. aug.— Tri največja |>odjetja v mestu, Pacific, Remberton in Everett, so ustavila delo za dva tedna, VRltri česar je nakrat 10,000 delavcev brez dela. Baje bodo temu vzgledu sledile tudi druge tovarne, vsled česar zgubi še nadaljnih 6500 ljudi svoje delo, kar bi postavilo skupno 16,500 delavcev ali eno četrtino prebivalcev mesta 11a suho. Pop zapeljal mlado feno. IVatcrbtir, Conu., 25. aug. — Neki delavec, imenom Louis Strucks, je vložil proti Joseph E. Sencsaqu,i župniku rimsko-katoliške cerkve,s tožbo na $10,000 odskodbine radi zapeljan j a njegove žene. , Gospa Struck je baje jako lepa,» 26 let stara žena. Far — svinjar je star 38 let. Struck je izpovedal, da se jc njegova žena srečala prvikrat z maziljenim grešnikom, sre-čolovcem na neki cerkveni veselici v Hard ford 1. \()oo. in še istega I. augusta meseca ju jc zasačil v prvem grehu. Vprvi razburjenosti je stekel jkj puško, da bi ju postre-lil, toda njegovi prijatelji so ga od tega ]x>čctja otl.vrnili, na kar se je zadovoljil s tem, da jc zapodil ženo' iz hiše. Odsihdob jc živela ista vedno pri maziljenetmi prešestniku, vsled česar zahteva zatožnik, da se farško svinjo še posebej prav ek-semplarično kaznuje. Father Senesac je iz ugledne rodbine iz Montreala in je že mnogokrat vodil jx>božtia romauja v Rim. Maziljcnc doslej še ni reagiral na težko obtožbo. Škof Tierney je slučajno (?) izven države (morebiti je šel tudi 011 na "prepotrebno />#-(itnici'", kakor nedavno jolietski škof von Polnaluria I — opom. nred.) in se še ne more poizvedeti, kako stališče bodo glede te afere zavzeli cerkveni dostojanstveniki. I lalunkenbande! Velikansko podjetje. Guthrie, O. T., 26. aug. — Pravkar sc je doseglo , inkor|x>riranje velikanskega železniškega jKidjetja. Nameravana 'železniška proga Ijo vezala hudsonski zatok, z hritiško Kolumbijo, Buenos Ay res in celo Južno Ameriko. Vse druge manjše železniške črte st bodo stekale V to, nastala hn tako prava železnična mreža. Podjetniki so se organizirali ]iod "P..n-America« Railroad a" in ima kot taka glavnico v lesku 8250,000,000. "Glas Svobodo". Prvi svobodomiselni ^list za slovenski narod "v Ameriki. Izdajatelju in urednika: MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA "(iliis Svobode" izide VBaki jk>-ck fh velja za Ameriko: za celo leto - - - - $1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobodo" [the voice of liberty] {».the only union labor paper in America: published and Edited ove ry Friday in Slovenio lagnage by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered Jul v 2. ISM, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 1H79" Subscription $1,50 per year. Advertisements on agreement. namiot za dopise in poailjatve je ■ledeci: "GLAS SVOBODE" 5153 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. • * * DOPISI. • * * Chicago, III., 20. auguita. Tuintam se večkrat čnje iz ust kacega zabitega, od duhovnikov "napiflancga patrona", da "Glas Svobode" preveč piše "čez farje", da jih takorekoč postavlja nazaj itd. Ko bi mi ne znali kakšne cilje imajo ti "razrahljani inaziljen-ci", bi se tudi nam lahko pripisovala tista zabitost, katera odlikuje prav pošteno akubljenje nas plebej-ce. In ko bi "Glas Svobode" zamolčal stvari, katere uganja ta golazen, bi mi delavci lahko sklepali, da je v njih zvezi in da skupaj oratarijo. Toda to ni in ne l>n geslo "Glas Svobode", o tem smo popolnoma uvei*jcni; v ostalem pa oitanemo čisto hladni od strani ta-cih duševnih revčkov, ki spuščajo svoje oslovske glasove v temni gozd — saj od njih itak ne dobiva "Gl. Sv." nikake podpore in zato naj se le jeze makari še po smrti, nam nič mar. Prepričani smo, da bo ostal "Glas Svobode" vedno svojemu načelu zvest in deloval čim dlje tim vspesnejše za vzdra-mitev teptanega ljudstva in vsako mračnjaštvo, vsako zlorabljenje naroda pribijal na vidljivi prostor. Zgodovina o naših "purših" oziroma črnih rokovnjačih je vsaj deloma poznata skoraj vsim zavednim rojakom, posebno pa onim. v knjih okrožju se je ista razvijala in se. deloma še danes razvija. Ta sredi-sča mračnjaštva med Slovenci v Ameriki so: Joliet, Pueblo, Cleveland, La Salle, no in slednjič Wau-egan tam nekje ob Michigan jezeru. Starih reči ne pogrevamo, zatorej naj navedemo le najnovejša "dela" teh bratskih krokarjev. Za danes pa vzemimo na dnevni red le enega "bratca", "gspuda" iz Wau-kegana. Rojakom v-Chicagi in Waukeganu je znano, da jo je g. pastir naših nazadnjaških gimnelj-nov v Chicagi svoječasno odkuril nekam na Gorenje Avstrijsko, gledat, kajpada — "alpiške punce". In pa, da je naš Ivanek, ko je ob-restonosno naložil svoje dolarčke, zopet "srečno" prikrokal, oziroma prijadral v obližje naše metropol«-, v prijazno mestece na sveži "1'ft", brez opozicije na konto tistih, ki imajo kaj za "ofrat". Naravno, prišel je precej razcapan — 4 la ta pijan študent — in umazan, kar pa "ga ni prav nič motilo, saj je ravno tako izgledanje najpripravriejse za "fehtanje", v ostalem pa je tudi doka; rad originalen in idealen berač. Torej v Waukeganu je bilo treba pljuniti v roke, če se je hotel, kot človek, že na tem svetu preživeti. Bogoslovne študije so v tacih trenutkih ironija, zasmeh želodcu itd. No, in nas Ivane je postal v tem oziru docela realističen — vrag naj vzame vse študije, če pa ni kruha Ali mar hoče naš Ivanek v "foun-drijo"? Ne, tega nel čemu sem pa študiral za farja, se vpraša? In Ivane se je spomnil latinskega izreka, ki pravi: "Sic vok>, sic ju-— in s tem geslom je začel Kot priznana resnica, da so naši rojaki dobrosrčni, so se mu kmalu odzvali v tem oziru. Spočetka je bilo treba sobe, postelje itd. To so bile namreč glavne stvari, katere človek ne more pogrešati, ako hoče imeti svoj brlog. Vse to so mu rojaki' nemudoma preskrbeli. O kakem denarju takrat, seveda, še ni bilo govora, moral se je za prvo silo rad ali nerad zadovoljiti ; tem, kar se mu je prostovoljno dalo. Toda naš Jjubeznjivi, "ode ta ali oni s|K>dtika! nad tem dopi som,, ali, če pomislite, da je dal l.og človeku um in zdravo pamet le zato, da spozna krivo od pravega, |K»tem upam, Ixxlete sodili drugače. Bog Kranjca glede razuma in telesne kreposti nikakor ni prezrl Sicer pa nam je tudi ol>oje silno potrebno v tej'deželi. Kaj se glede telesne moči pri delu zahteva od nas, znano je vsakemu, kakor i meni, še preveč. Ravno tako nam je potreben um, kajti vsak poželi kaj več; trgovec te ali one branže —vsak hoče živeti od delavca. Najhujši izkoriščevalci delavstva so pa — kakor jih imenuje neki indijanski glavar — črne suknje, to je — farji, Ta banda obstoji iz puhloglavih lenuhov, koji so le za silo doštudirali s pomočjo zadnjih centov očeta ali po milosti kakega tu jega dobrotnika (?), oderuha na šili očetov, katere je omrežil s po-sojevanjem denarja, s kupčijo itd. Ta banda torej se je pritepla za nami v Ameriko, da »pelje tudi tukaj ne Kristusovo dušno pastirstvo. Ta banda je hujša od vsakega či-futa. Zid ti proda svojo robo pretirano drago, ali vzlic temu dobiš vsaj nekaj za svoj žuljavi dolar, med tem pa. ko li črna suknja za lrag denar "le" obljubujc: nebesa, lepo ali grdo vreme, razne blagoslove, odputfke itd., kar vse ti pa toliko pomaga, kolikor pasje lajanje proti h»nl. Pomislite vendar, dragi rojaki, so li prišli ti Karomaysarjt v Ameriko loviti naše duše ali naše dolarje! Ako so prišli res pasti nase duše, je vendar jako čudno, da «0 ovčice tako shujšane in izdelane, pastirji pa debeli in okinčani namesto z normalnimi glavami, pravimi baloni (ha, ha, c. dopisnik, p.i menda ne mislite pri tem na tistega "č. g.", ki se je potrudil oni dan na prepotrebne počitke" v Yellow? stone National Park! — opom. tired.). Dragi rojaki, ta banda pa ni zadovoljna samo z našimi dušami in dolarji, tak zasiten potuhnjene, kojega dijaška in fantovska preteklost je mnogokrat taka, ki bi se je sramoval že vsak razuzdanec, hoče voditi tudi naše gospodarska zakonsko in socijalno življenje. Kakov poniglav, mleČnat kanlanČek ti ve svetovati, kako se imaš obm-šati v ljubezni, zakonu, porodu itd Ako bi fca ne poznal, misli! bi si kaj lahko človek, odkod vraga ima ta angelj toliko izkušAtj! V zadnji št. umazane cunje, kojo imenujejo "katoliški list Nova domovina", primerjajo slaboplasni si-tenbergarji socializem turškemu gospodarstvu. Ne socializem pač pa far je sultanu enak, prvič, ker zahteva pri vsaki priliki: dajte, dajte, dajte — torej, kar je delavca more biti tudi farja, sicer smo "frdami" (?) — in drugič, ker ima celo mnogo več bab, kakor sam turški sultan, le, da je far v ten oziru veliko ničvrednejši, kajti, med tem '-'.j skrbi Turek za svoje žene in otroke sam, morajo za farškedjuliice in njih zalego skrbeti" zaslepljeni ljubimci, oziroma možje. Nadalje se ta cunja, ki je vsim razsodnim ljudem v posmeh še ba-ha, češ: nečento se sami hvaliti. Oh, moj Bog s čim naj bi se hvalil', mogoče s Pavlihatovo vsebino I . Ni moj namen, niti posel zagovarjati Avstrijo, vseeno pa, dragi rojaki, moramo misliti na to, da imamo skoraj vsi še svojce v stari domovini; vemo pa tudi, da je grda laž, kar vse piše ta cunja proti Avstriji. Najzanikrnejši cigan ljubi svoje gnezdo in sramota za ms. ako bi nasprotno mi,' "..1 padali in grdili rojstno deželo. Res je, da si služimo sedaj kruh v Ameriki, a to še ni noben povod ■ k zasramo-vanju kraja, iz katerega smo izšli. Vse, kar doseže imenovana ei.flja s svojim zbadanjem p.oti Avstriji je. da nekateri nevedneži res verujejo v to impertinenco in opustijo misel na hranitev in vrnitev k svojim dragim v domovino. Dragi rojaki, ne dajte se od tacega farškega lista slepiti. Mazilje-nim subjektom krog njega i;i -">16h enakih listov ni za druzega, kakor le za vaše v potu obraza in ! rvavo zaslužene dolarje. Maniijo vas z vsemi hudičevimi piruhi, sam6 da si tim hitrejši polnijo svoje globoke bisage, s katerimi jo potem po nekaj letih odkurijo v driige kraje, uživat sad vašega truda in do vraga se jiotcm več zmeni za va" tisti, ki vas je dan za dnevom eigi-nil, gotovo nel Farške liste in farje same pa le vprašajte, čemu zaupajo oni iz nas izprešane sokle bolj avstrijskim hranilnicam, kakor ameriškim bankam, ako je Avstrija res že tako pod psom! Dovolj za danes, drugikrat kaj več! D. Obrnite so zaupno na naš m 4 kadar hočete odpreti seloon ali se zmeniti za pivo. , I idili o govorite z mini v slovenskem jeziku, n nnse Izlforno pivo je j [Ki oviopsko kuhano, tako, da Ixxlete vselej delali dabro kupčijo. Kadar nimate časn priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, iin kur Ixxlete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lnger-Beer) v steklenicah. Cleveland, O., 19. augusta. V svoji 76. številki "Nove Domovine" ali lista, ki išče le zdražbe ter prav po farizejsko obrekuje, da se kar kadi, se je Krže — seveda poti tujim imenom — s jiomoČjo svojih puhloglavih hlapcev, postavil na stališče, da treba tudi ob desetletnici društva sv. Vida delati zgago. Kakor petelinček na gnoju, se trkajo na svoja puhla prsa in kokodakajo nekaj o zgodovini imenovanega društva. — Ali menite, da smo res toliko naivni, da bi ne spoznali takoj iz čegavega peresa izvira tako podlo, le farjev vredno, obrekovanje. In ravno to spoznanje je vzrok, zakaj se ne obrnemo direktno na |>odpisano govedino, prepirljivega in še bolj sveto-hlinskcga Tončka, ki jc posodil svoje že itak ognojničano ime No-vodomovincem; sploh pa, ako bi «c nanj ozirali, bi si znalo dušno revSe to celo v Čast šteti in kot ljudje, mu enake dvomljive časti, seved i ne privoščimo. Krže, "dohtar" Sc-liškar in hinavski Svete so glavne osebe, ki zlorabljajo potrpežlji papir in črnilo in snloh list "Novo Domovino" v svoje hudičeve name ne. "Nov. Dom." pod sedanjem vodstvom sliši pač toliko meti bral ce, kolikor garjeva ovca med zdra ve. Na vse nesramnosti črne, hudob ne kutarijc pod izposojenim imenom v dotičnem spisu, vprašamo le sledeče: 1) Kje je bila podpisana, sicer najmanjšega dopisa nezmožna, liki uzor-tepcu, govedina pred 10, leti, ko se jc društvo prcosnovalo ? 2) Kdo jc društvo, ki je bilo na razpadu, preosnoval in ga otel pogina ? .l) V kakem stanji jc bilo dru-štvo, predeaj se ga je krstilo na imt "Sv. Vida"? Ko bodo velebrumni, hinavski je-zuitje odgovorili na ta vprašanja, bodemo potem malo več povedal', kje so iskati "troti"; namignemo pa že danes lahko, da jih jc okoli 'vorc Domovine" na gnojne koše, >' rog katerih gomilarijo "nobili fr; tri" s Kržetom na čelu in iščejo s posiljenimi donisi v svojem listu provzročiti prepir, med tem, ko ne najde v predale današnje "surovine" nijedna pametna in pravico-Ijubna beseda. Dal Bog, da bi se brutnni linj-»krfci in takozvani katoliški listi s prijaznih s pravico, resnico in odkritosrčnostjo, da bi ne bilo treba vedno — bodisi pri dobri ali slabi stvari — enemu ali drugemu o.i Grdinatovih . posojevati svojega imena. Sicer Mihcem slamnati mož popolnoma pristoja, a vzlic temu se nam smilijo štafaže. F. r. Torej, gospoda, je rekel med drugim na eni skupščini neki svetovno znani zdravnik; 'pravica in zdravje ste najstarejši in najbolj dragoceni stvari 11a svetu in zaradi tega moramo posebno zdravje čuvati, kakor punčico oče-fcsa. Nikakor ne pretiram, ako tr-\lim da so si ljudje sami krivi želodčne bolezni, nečiste krvi, zgube slasti do jedil, neprebavnosti, pomanjkanje krvi, (posebno pri mladih damah) vsestranske slabosti itd. Dokazano je, da ostanejo ljudje, ki rabijo sleherni dan "originalno Kolin-ovo grenko vino Tonic", popolnoma nedotaknjeni od vzgorej imenovanih boleznij. Samo to zdravilo je pravo, postavno preiskano in se ga lahko vsakemu priporoča z mirno vestjo. Razven tega zdravilnega grenkega vina so vfa druga ponujena grenka vina samo niČevni falsifikati. Izdelovalec in ob enim iznajditelj "Kotin-ovega grenkega vina Tonic" je J. A. Kolin, veletrgovec z vinom 1511—1515 W. 12th St. Chicago, 111. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. ^ Blue Island Ave. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajocim, pri-poročam svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveže p/vo, r«7 a fina vina in likerje. Postrežba V>■:-na, samo z linijskimi smotkaini. Biljnr v hiši. Potniki dobe čedno prenočišče. Za obilen poset se c. rojakom priporoča Leonard Puli lastnik 9950 Avenue N S. CHICOO, ILL. chicago liqiler house. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", krilifornijskegn žganja in vina. bitkah im r, heihbrwq, go, lilt} front ht. pueblo, colo. Priporoča rojakom razna najbolj, ša vina in importiran "viski", Ive_ gljišče na razpolago 1214 B011 MAN AVE. PUEBLO. Mirko Vadjina 390 IN. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo »RITNICO. Anton Sukle PUEBLO, colo <5ai S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno svežo pivo in žganje. telefon 507 Main. PHIL. BAST LASTNIK, 53a Blue Island Ave., chicago, ill. Tunajdevsak posameznik postrežbo, kakoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društvu nu razpolago, IDAHO kjer poljedelstvo cvete Rujski prostor za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. Knpi si listek na ORECIN SH0R1 LIKE i(taid Najkrajša in najboljša pot na vse kraje t IDAHO OREGON in MONTANA. Za listke in pojasnila pišite D. E. BUBLEY, D. 8. SPENCER, O. P a T. a. a. O. P. a T. a. Salt Lake City, Utah. HIŠE NA PRODAJ IN SICER: „ 800 „ „ 000 „ „ aooo ,. „ 2400 t) „ 1000 „ „ 800 „ „ 1000 „ „ tloo 700 „ „ 1000 „ „1500 „ „ 1450 „ ,, «00 „ „1000 „ „ 850 „ „ 1000 „ „ 1000 „ „ 873 „ „ »oo ». ,, »00 Za ostalo svoto b<> raka na zahtevan je tudi več let. Iuiam še druzih hiš vec na prodaj, cenejših in dražjih. kakor si kdo poželi. Obrnite se na rojaka in notarja JOHN PETECH-A, 163 Throop St. Chicago. III. Na Blue Is. 7A $1575, „ \V. 18.PI. „ „ 2800, ,, „ 'JO. St. „ „ 2000, „ ao. „ n „ «500, „ „ uo. „ „ „ 8000, „ ,, „ „ „ 3300. ,, J 7.,, „ 2800. „ 18. „ h 3 2 00, „ „ 1»'. „ „ MOO, „ „ 21.,, 19 „ 2500, iil H t« "*■ ,1 „ 3500, « « 25.., „ 5350, ,. 18. Pl. „ 4450, „ ThropSt. „ 21(00, „ Alport,, „ 3200, „ Alport,, j. „ 2850, „ Loomis „ ft „ 4700, „ May St. „ 3000, „ Sacramento A. 1375, „ Fairfield Ave. 2900. „ Kedzie 3000* Heimanek's Headach Wa- fers (oblati) so najboljši za gla* voliol, koji prihaja iz želodčnih bolezni, kakor tudi reUmatizma. Žensko ki trpe na mesečnih dotokih, zatlobo neprecenljivo olajšavo, ča rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat r muli kupici vode in izpij potom vBe skupaj. To smeš ponoviti če» eno uro zopet, če se že prej l>oljše-ga na počutiš. Dva oblata naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena 25o po pošti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalea Hermanek, lekarnar 585 CENTRE AVE. CHICAGO, III. R-51 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v "Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novonreje-uim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske sinodko na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (517 S. Center Ave. blizo 19. ulice chicago, iii. _a © MATIJA EKKLAVEC, ft S 433w Jl7th St. chicago, lu.gf yt edini slov. krojač v Chicagi, nI /a sa priporoča rojakom v izde- a jSrlovanje novo in popravljanje t* stare obleke, katera l)o izgle- W W dala kakor nova. Vso po ft Q zmerno nizkih cenah. (5J Za Ameriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, se dobo samo pri Sloveuou John Uolob 203 Bainc.fe St. JOLIET, JLL. McMAHQN & COLLIER po^relmika. Dobra in cena postrežba. coh. D a s. union ave, PUEBLO, COLO. Pozor! Kaj pnstii od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoča še popolnoma zdrave zobe? Pusti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi B. K. SIMONEK 444 BLUE INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan m 8L0VKNNK0-HRV. (10NTILNA 427 >V. 18th St. Chicago, III. Toči se vedno sveže "Schoenho-ffen" pivo. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen poset se priporoča. M* HRVAT J. D weyer 673 BLUS ISLAND IVE, CHICAGO, ILL priporoča S L O V E N C E M svoj "SALOON". Fina vina, smodke in raki j« po zmerni ceni. Postrežba točna. » Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana). viii. Poteklo je nekaj mesecev. Tovariš, kaplan Janez, me je pregovoril, da sem mu pomagal pri njegovi gospodarski organizaciji. Na-'tovoril mi je knjigovodstvo pri posojilnici. O knjigovodstvi! sicer nisem ničesar tunel, a kaplan Janez me je tolažil, češ, da že pojde in da ni tako hudo. Sčasoma sem se vdelal in tudi zasledil velike jKJmo-te v knjigah. Ljudem seije dostikrat napačno zaračunalo, Dolžniki so preveč plačali obresti, vlagatelji so na obrestih premalo dobili — a kaplan Janez je stvar znal kaj nedolžno pojasniti. Siccr se me jc časih j>olastil sum, da ima kaplan Janez za svoje razmere prevelike dohodke, a preiskoval nisem, kje da jih dobiva. Prišel sem že na stališče: Ne pihaj, kar te ne peče. Zavedal sem se sicer, da to stališče v mojem položaju ni moralao, a vendar se nisem hotel premakniti z njega. Z gosjK) Heleno nisem skoraj nikdar prišel v dotiko. Na izpoved je hodila h kaplanu Janezu, o meni pa jc v obče jako laskavo govorila, dasi pri prebivalstvu zaradi rezkih svojih propovedij nisem bil priljubljen. Kar iznenada sipii dobil naslednje pismo: ........30. augusta 1895. Velečastni gospod kaplan! tipam, da ste pozabili moje grožnje, kakor sem jnz pozabila Vaša žalje-nja. Sicer pa mi morate priznati, da nisem na noben način skušala poklicati Vanj v spomin, kar se ie zgodilo: preteklost je za naju oba mrtva. Cula sem, da ste večkrat naglašali, da sem žc 45 let stara. Res je! Zenn, ki ima s 45 let še kaj srca, je mora iztrgati iz prsi. Žal—čutim, da najino znanstvo ne ostane brez posledic. To je nesreča, a najina čast zahteva, da se glede te nesreče jiorazumcva. Potrebno je torej, da sc snideva, čeprav to ni ljubo ne Vam, ne meni Naznanjam Vam torej, da sem vsak dan od 2. do 3. popoldne doma. Helena .......... Lahko se j« misliti, kak utis je napravilo to pismo name. Bilo mi je pri srcu, kakor da me je zadela strela. A to je trajalo le trenotek. Potem pa tne jc prešinilo čustvo veselja. Vedel sem, da jc moja ka-rijera uničena, da jc moj ugled libit — a vendar sem bil vesel, kakor Jchova, ko je ustvaril Adama. Ali je res, da pride v življenju vsaceca človeka trenotek, ko n 0 k*1"1 terih sem bil prepričan, da mi jih nobena moč na svetu ne iztrga iz srca. Moje mišljenje se je bilo v marsičem premenilo, moji tnoralič-ni nazori so postali vse drugačni, kakor so bili v začetku, a vendar sem imel toliko notranje moči. toliko krepke volje, da sem hodil po pravi poti. Nisem bil srečen, nisem bil zadovoljen, ne s seboj, ne ne svetom, ne svojim stanom, a vsaj mirno vest sem imel in ponos, da storim, kar je v človeških močeh, da ostanem pošten in čist. Z dnevom, ko sem dobil pismo gospe Helene, je bila moja usoda odločena; danes se mi zdi, da je "bilo to pismo zame to, kar je vihar, ki zlomi vrh gore stoječe drevo in je pahne v prepad. RAZNO. Kako in s čim se zidajo škofovi zavodi? Poroča sc "SI. N.": Vse mogoč" se je že ugibalo, bo li zamogel ljubljanski gospod knezoškof dozidati-svoje zavode, ali ne. Uganka1 je sedaj vsaj zame |x>polnoma rešena in sicer po naključbi ugodno za Prevzvišehega, — Vozil sem sc tedni iz Ljubljane v Radovljico. V Medvodah prisedeta v vagon dva "gospoda" — skoro gotovo sta bila pri "Prcvzvišencmu" ter začneta v navzočnosti moji — oblečen sem bil kot turist in pazno čital neki cenik tržaške slovenske firpie, za nju dva gotovo agent — v cerkveni latinščini sledeči razgovor: A: "Koliko si pa žc ti poslal za te — scilicet škofove — zavode?" B: "Skoro nič, farani ne dajo, so rev: ni, jaz pa tudi ne morem — ego autem non possum." — A : "Ali nimaš zadosti maš?" B: "Kaj še, drugi župniki pošljejo denar za maše a goldinar v Ljubljano gg. frančiškanom ali pa v semenišče, ti jih bero (d 80 krajcarjev, škof pa dobi ostjdih 20 kr." A: "Ti le maš ne znaš dobiti; čemu imaš pa prižnico? Glej! jaz sem lansko leto napravil sveti misijon; naprosil gg. očete, da so posebno povdarjali, koliko tq>e spokorjeni grešniki v vi-cah, koliko dobrega so dolžni živeči kristijani darovati za duSe v vi-cah, kaka dobra dela stori oni, ki da za eno ali večN svetih maš v ta namen; da pod grehom je zavezan to storiti vsakdo, ki si zamore vsaj v teku enega meseca pritrgati te krajcarje, "Mesto vina pijte vodo in ne Ixxste goreli v vicah", govoril je pater. Sedaj imam plačanih maš več ko zadosti. Vsako nedeljo lahke berem plačano maš© zraven obligatne maše za farane. Vidiš s tem sem se škofu priporočal, dajem mu in mu' bom dajal brez lastne škode mesečno 10 krone." B: "Jaz bi tega ne storil, če bi imel še toliko plačanih maš. Maše ob nedeljah se morajo brati le za farane, vsaka druga intencija je izključena; tako sem se učil za časa Poga-carja in tako bom delal, z mašami pa l>arantal ne bom. To bi pomc-ujalo čase pred Lutrom." A: "Kakor ti drago, boš sedel pa še dolgo v hribih." B: "Ce tudi, pa vsaj z mirno vestjo." Toliko je bilo pogovora in vendar dovolj. Toraj gospodje župniki bero "ex offo'' mašo za farane, obenem pa si dado' plačati .mašo za umrlega, opravijo intcncijo, goldinar se ima poslati za škofove zavode in to po škofovem navodilu, ali bolj domače rečeno — prava dovoljena kupčija t mašami. Zivio časi, Luter Martina! Požar v Bovcu. 9. t. m. je zgorela vsa sredina trga, med drugimi poslopji tudi šola, občinski urad, občinska sirotišnica, cerkev sv. Trojice, kaplanija itd. Iz ognja se ni moglo ničesar rešiti. Požar je nastal, ker so šli otroci pod streho, kjer je bilo seno in so tam — jajca cvrli. Požar se je naglo razširil in je pogorelo že okoli 100 hiš, ne vštevši hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Na-tanjčnega števila pogorelih poslopij se še sedaj ne da določiti. Zgorel je tudi en otrok, mogoče je ogenj zahteval še več človeških žrtev, toda, kar je domačinov, so vsi tako preplašeni in zmešani, da ne vedo niti za svoje ljudi. Požarne hrambe so prišle iz Srpenice z dvema gasilkama, dalje gasilke iz Kobarida, Žage in Loga. Domače gasilke so tri, toda žal, da ne morejo vse naenkrat delovati, ker je premalo vode. Vozijo jo iz ene ur«; oddaljene vasi Kluže. Požar je bil posjie-ševan od vetra, ki je nekoliko ponehal, toda v slučaju, da prične zopet pihati, pogori lahko ves Bovec. Obtoženi katehet. V Simmeringu je stal pred okrajnim sodiščem kaplan Weiss pl. Weissenbach obtožen, da je otroke pretepal in mučil. Kaplan je seveda vse tajil ter se skliceval na svoje duhovniško dostojanstvo. Obravnava pa. je dognala, da je priče podkupil, vsled česar se je zadeva izročila državnemu pravd-ništvu. Zakaj se je mažarski kardinal vdeležil papeževe volitve? "Magyar Orszag" poroča, da se je* maiarski primas kardinal Va-szarv vdeležil papeževe volitve v prvi vrsti radi tega, da bi preprečil izvolitev papeža, ki bi bil staroslo-venskemu bogosluženju naklonjen; Vaszary se je tudi odločil, da bode glasoval samo za takega kandidata, ki bo obljubil, da bo specialno odvzel Hrvatom pravico do glagoli-ce, to je do staroslovenske službe božje. Ako jc ta vest ogrskega li-$ta resnična, potem je kardinal Va i szarv v naprej že izključil mogoč-! uost. da bi v njega prišel sveti Duh i in bi ga morali ostali kardinali izti-| rati iz konklaVa, ker je on navdah 1 nenje svetega Duha zamenjal v ma-žarskim šovinizmom in z mržnjo do vsega, kar jc slovansko. Alaščevnnje učitelja. V Mocsaku je bil odpuščen učitelj Bilesik. Maščeval se je nad občino na ta način, da je privezal vrabcem tleče gobe na noge ter-jih izpust iL Mlada nevesta. Blizu Dol. Tuzle je odpeljal 50-letni mohamedanec Huscin Kcfči-ja 11 letno hčer kmeta Šuljo Sa-rajliča z očetovim dovoljenjem, da se ž njo poroči. Deklica se je branila, a šele drugi dan se ji jc posrečilo ubežati. "Ženin" in Saraj-lič sta zaprta. čuden zakon. V Atenah je vladalo nedavno ve liko razburjenje v mestnem oddel ku Psytri. Neka pletna Jclcnica bi se imela ]x>ročitj z 25letnim mlade ničem. Pop, ki je bil pozvan v hišo, da poroči tega otroka, se j? branil, dasi je par imel dovoljenje metropolita. Sli so k metropolitu, ki je poroko znova dovolil, ob enem pa svetoval, naj se izvrši po noči, da se ne bodo sosedje preveč razburjali. I11 res se je otroče poročilo zvečer s svojim izvoljencem, Duhovnik — zapeljivec. Meseca januvarja jc zavladala \ kopališču Vichy silna razburjenost. Kaj takega se še ni prigodilo! Na javni promenadi od belem dnevu je bil napaden domači župnik Jacqu lin in streljalo se je celo nanj z revolverjem. In hudodelec, ki si je upal napasti posvečeno župnikovo osebo, je bilo mlado, krasno dekle, ki se je nafl župnikom maščevalo, ker jo je zapeljal, in pozneje, ko se je je naveličal, zapustil. Pretek'i četrtek sc je vršila proti zapeljanemu dekletu sodnijska' obravnava. Popa ni bilo mogoče zaslišati, ker je brez sledu izginil. Dekle, toženo |>oskušciiega umora, je bilo popolnoma oproščeno. Papež cesarju Francu Jožefu. Notifikacijsko pismo o izvolitvi novega papeža, ki je dospelo v Ischl cesarju, ima naslov: "Moje mu preljubemu sinu Francu Jožefu, cesarju avstrijskemu in kralju ogrskemu." ("Sin" pa jc 5 let starejši nego papež!) Podivjani častniki. Huzarski častniki v Waitznti so hoteli iz ondotne kavarne odpeljati ponoči blagajničarko. Ker se je kpvarnar temu zoperstavil, napadli so ga častniki z golimi sabljami ter ga težko ranili. Listnica ured. — Na prošnjo našega dopisovalca v F.lriji, Colo, izjavljamo, da ni bil v dopisu v 20. št. Gl. Sv. nikakor prizadet gostilničar, gosp. J. Jarc. To priznavamo tim rajši, ker smo z imenovanim rojakom osebni prijatelji. Ob enim pripomipamo,'da so bile v do-tičnem spisu imenoma navederiU prizadete osebe, kar smo pa z dobrohotnosti črtali. — Kot posebno podporo za "Gl. Sv." je daroval g. J. I. — La Salle, III. 50c. - Živel I Milijoni za znanstvene stvaif. John D. Rockefeller daroval jt vžc mnogo milijonov za znanstvena preiskavanja in zdravljenje jeti-kc ali tuberkuloze. Kakor se čuje, je Dr. Ed. Maraglio, italijanski zdravnik, prvi, kateri je 11a akademiji znanosti predložil neko sredstvo (serum), katero neki bacile te človeštvo zatirajoče bolezni ako je tudi vže bolj razvita popolnoma zatere, Ako se nada, katera se v to iznajdbo stavi, izpolni, tedaj pozdravljamo to največjo iznajdbo tega časa s posebnim veseljem ako-ravno smo mnenja, da je bolje pred boleznijo se pravočasno braniti, kot jo prekasno zdraviti. Vsak lahko svoj organizem obdrži zdrav, ako pije Trinerjevo zdravilno grenko vino in gotovo kljubuje vsem napadom bolezni. To zdravilno grenko vino deluje neposredno na prebav-ne organe popolno prebavljenje vredi in na fa način dela novo kri kar je životna hrana in ojačanje vseh' telesnih organov. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave, Chicago, Ills. Pilsen Station. Društvene vesti. Društvo sv, Petra in Pavlu Poživlja vso svoje ude, da se zanesljivo udeleže zltorovanja vsakega 18. v mesecu v dvorani nu S. Santa F« Ave. st. 1207 PUE11LO, COLO Bratsko druStvo: "SOKOL" spadajoče k .k H. K, J. ima svoje rodne sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sr. Santa Fe Ave. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K ninogobrojnem pristopu v čila društva vabi vljudn« ODROR. PUEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo -SOKOL" v Clevelnndu, O. ima redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani', naSt Clair St. Društveni zdravnik jo dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se zgliisi pri Jacob Hočevar'ju St. Clair St. 151)3 ali pa pri L*us Recher'ju St Clair St. 122H. Bratje ngitirajte v prid d ruš tvn! ODBOR. Klub slov. socialistov v Chicagi ima svojo redne seje vsak tretji čethtek in vsako prvo nedeljo v meseca v dvomili sodruga P h i 1. j Bus t a »85 Blue Island Ave. Ob| oetrtkah začetek seje ob $8. uri zvečer in ob nedeljah ob 2, uri popoldne. K obilnem pristopu vabi klntxftrni organizator, V klub se sprejme vBiik Slovenec tudi oni izven Chicage, izven države Illinois, kjer ni takega kluba. Mesečni prispevek 25 centov. Zglasiti se je na klubovega tajnika, sodruga Frank Stoniča 711 Alport St., Chicago, 111. j UK BAN BRO S reoniKi. P803 W. 18th. St.Chicago, III. CKNAIX BOBRA POSTREŽBA, ■8 F ¥ O co S S < " Tako tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'. Lej^a sobe za prenočišče;postrežba točna in cona. Do men« najti* vsak lahko Bani. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-KE" nuravuost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Sclnveiger, 1002 S. 18thSt. OMAHA,NEBRASKA. "GRAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadm strani mestu Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, amodke in biljard na razpolago. Slovencem v obilen poset s« pri-p^roču: ALOIS PAUSE lastnik, 314 w. 18th St. chicago, iii. Slovan naj podpira Slovana! Velika t rgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, kakor tudi rakije itd. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba točna in poštena; cene nizke. Za obilo nuročbe se priporoča vsim JOS. BERNARD, 630 Blue Island Ave. o o Chicago, lil. Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Garden City Brewery Kuha najboljše "lager" pivo v Ameriki in še posebno dima pridelan Pifscncr. Kapuciner in cisto pivo Albany Are. & 21 Place CHICAGO, ILLINOIS. Pozor rojaki!, Naznanjamo p. n. občinstvu, da smo zo|*t prevzeli glavno agencijo *a vse sledeče prekamorske črt« (v Evropo in od tam sem): North Ciernian Lloyd, Hamburg American Line, Hellaml America Line, Frtnch Line—Compagni« Generale Transatlantique, American Line, Red Star Liae in White Star Line. Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu, ter jamčimo, hitro in pošteno jioslo-vanje. Posredujemo pri kupovanja železničnlh voznih liBtkov na vse kraje Amerike. Vsakovrstna tiskarska dela; vezanje knjig itd. Postrežba točna in cena. Z GESLOM; "Svoji k svojim", so priporočamo rojakom ln vsim drugim bratom Slovanom. Upravništvo OLAS SVOBODE 563 Troop St. Pilsen Sta. CHICAGO, ILL. JOHN FEKBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže \\ alterjevo pivo. . Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. SE PRIPOROČAM BRATOM 8l0tencem za obilen obisk moje manufakturne tigovine,prej lastnik Dušan Lugjevič. Bodem vedno dobro postregel vsem. BUDE RADKOVICH, 1247 s. santa fe A vb. pueblo.Co. w N&zdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam, svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vrtino sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstno fine smodke nu razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAR, 5. lezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščenje itd.-Opazka: uko se je kdo zdravil Itrez va-peha in viilellda mu nihče več nomore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obriie na svojega rojaka Dra, Ivana Poheka. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu jo ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu »>o rodu in krvi. Ur. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:-— kateri nemorejo osebno priti k njemu, naj Opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in 011 odpošlje takoj zdravilo in mi vod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdrnvliva. on to pove dotični osebi, ker neČe da bi trosil BVoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da seni osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da jegosp. dr, Pohek financijelno odgovoren za vse, kar s (vida v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen zu svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in sem pqpolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 2d let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več j«unoči. za tnojo 1h>Io-zeu. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revma-tizma, vsled knterega sem trpel celiti 20 let. J. KELLER Helena, Mont, -nasvete daje zastonj,—- Ne pozabite priložiti inamko za 2e. za odgovor.-Vsa pisma naftlovite na: Dr. G. Ivan Pohek, Post Office Boxes 558 & 5(53. KaflSSS City, Mo. 13. S. A. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. slike po najnižjih :mh\ i milih slik nlikt. Obiskujete redno Maly's Studio 51! W. Iltti SI. CHICAGO. ILLINOIS. Spisal A. K. Ravno sedaj se vsakemu nudi priliko, oglodati si umetniško do. vršene,. doprsne solio sv. očetu Leona XIII. Sobe IkxIo vsakemu katoličanu krasile dom in ga spominjalo na umrlega. Dobiti jih je razno velikosti, izdelane iz trdega gipsa. Kiparstvo se nahaja na 392 W. 18. ulici -TOUS"- Telefan Looriiis 841. Stavljenjealtarjev in cerkvenih kipov, z najlepšimi okraski od $ 150 naprej, za dobro delo in točno postrežbo se jamči. K. D. F. International Art Co. (Mednarodna kiparska družba) Velika razprodaja obuval. Vse moje zaostalo letno obuvalo šokih čevljev, ženskih nizk«1- ~ jih črnih, rudečih, modr, nizki ceui. Cene »eni zn zimske čevje. Lepa novci do novih čevljev, 1 dite in vprašajte po Oxford" $1.75; zadeo-zn žeimke od Mte. do ki za deklice št. do od $1.25 do $1.48. Ot-veljčki št. a do p po sili čanl, da je to edina prodajaln ic. obuvaln. Vsak dobi krasno dni M. KARA. »» "»toječo iz: moških nizkih in vi-"patent leather"' čevljev, otroč-» ik> prodajalo ta mesec po jako im prostor za note jesenske in prilika priti z malimi s«? nudi vsakemu, le pri-moških "(.'alf Vici Kid ko od $1.25 do $1.48; $1.2"» in $1.50; čeveljč-2. po 48, 75, 81», t»8C. in ročji rodeči in črni če-do tt«c. Bodite prepri- prihratiite lepe novce na pri meni tekoči mesec. im pros t ulico in 19. Place OBVE. Podpisani si usojam naznanjati \ ••Saloon" rojaka Jak. Martinčičt in liode vselej sprejemati rojake pad, da se bode tudi meni izkazi kor mojemu predniku. Po^etnike £ če zagotavljam, da'bodo vsak čas pe smodkami. svežo pivo, raznimi liki' vinom itd Za zabavo novodobno k jatelj obiskujte me v prostih urah. da scui prevzel Moje načelo je vsled česar u-■Mljenoet, ka-. 1 rojake v ob-/. izvrstnimi rrinerjt imnci, čisti zrak. imit, III. 'Brezskrbna tičal Zavidam jo; in vi — je li ne zavidate?" mrmra gfedoč proti oknu. "Tako nemiren sem danes — sam ne vem, kaj mi je. All posluhahe, povem vam vie . . . Samo ne zaničyjte me potem P 1 "Zakaj bi vas zaničeval, gospod Eugenio?" dejem obuvajo® se. "Morda me bodetc, morda tudi ne, in tega (»slednjega vas prosim. Glejte, toliko sem prebil, denasnjo noč; želel sem, da bi umrl pred dnem " Vrtopi sc pred me, prime me za ramo. — "Prašal sem vas dvakrat včeraj, če ljubite dekle s holma, in vi ste dejali, da ne! Š: jedenkrat odgovorite na to vprašanje . . . odgovorite odkritosrčno. Ljubite jo?" Ljubim", vskliknem. "In ona vas ljubi?" "Rekla mi jc tako." i Pogleda me srepo v oči, a jiotem vesi oko svoje, žila na čelu sc mu napne, ko govori plastno: "Zakaj ste mi zakrivali to sinoči in me zazibali v up? Ne sramujem se, jkh vedati vam, da jo ljubim." "Ljubite jo I" sem vskliknil na-slonivši se na posteljo. Kri šinila mi je v glavo, srce se mi je vzgne-vilo, zdelo sc mi jc da ga moram zdrobiti na solučni prah, ali ostal sem, povesivši oči kot otrok, ki je bil ravnokar prebil kazen. Zapazil je mojo vzburjenost, mahnil z roko, ko da se sam nase srdi, in besedil. "Srditi bi se moral na vas, toda kaj mi pomaga gnev? Ali vi, — gledate me tako grdo, sovražite me I Ne majajte z glavo!" "Varal sem vas sinoči, gospod Eugenio," dejem jaz,---"ali pa sem mogel reči, da jo ljubim? Menil sem, da mi jc srce še svobodno, neznana še ljubezen. — Motil sem se. (iluboko v prsih spa vala mi je ljubezen, — sem mar jaz tega kriv? Toda čemu prazno govoričenje?" Pomolim mu roko, katero hlastno stisne. VI. Mine dan, dva, ali zaman čakam, da me obišče Tržačan. Čudil se pač nisem temu, kajti menil sem, da je kaj obolel, presenečen po zadnjem najinem snidenji, ali pa, da sc sprehaja i>o gozdu, po skalovju de klamtijoč sentimentalne pesni. Tretji večer pride počasi Kuge nio, ko leže na vrtu vznak v travi ugibljcm, katera je pač moja zve zda; on sede poleg mene, a besede ne zine. "Kod ste liodili te dni, gospo Eugenio?" pričnem nekako mehko, boječe. "Ogibali ste se našega pra ga 1n skoraj bi bil pozabil, da bivate v vasi." "Pogrešali ste me?" vpraša ne zaupno. "Morebiti sem sc tudi jaz dolgočasil, kilo ve? — Zakaj me niste pozabili — v objemu ijubiči-iicm, — zakaj niste storili tega?" deje zbadljivo. "Govor vam je oster, gospod Eugenio, ali |)oznain vas, in to mi za-do«tuj! Beseditc brez skrbi, olajšajte si gnjev . . . moj Bog, sem mar jaz kriv. da jo ljubite? mirno vas boni jioslušal, ni slova ne črh nem." "Ne govorite tako, kajti misliti bi moral konecno, da sc mi hlinite. in to bi ne bilo lepo. Molčiva rajše in zijava na nebo, štejva zvezde! Pametneje bode, ko da mlativa prazno slamo." Stegnil se je malomarno po rosni travi. Kri mi ie silila v glavo, ali brzdal sem se ter molčal. Kar sc zasmeje in stegne svojo roko proti meni kakor da hi ,me hotel zadaviti. 'Zakaj me gledate tako--tako--?" Ne odgovorim mu, ampak vzdignem se gledajoč ga mirno in odidem v hišo. Obrnivši se na pragu, vidim ga tiaslanjajočcga se ob vrtov plot. "Razžalil sem vas, oprostite!" Krikni! je za menoj In sc nasmejal, toda poslušal ga nisem. • Drugi dan pravi mi brat. tla je videl Tržačana, govorečega z Anko. "In ona sc mu je smejala' konča svojo pripoved. Skoraj vsak dan hodeval sem aa holmec, lazil okoli koče, nasmihaval se Anki in Vzdihoval, kadar sem jo videl, vračpjočo se z materjo iz vasi, kjer sta dmnirili. Srečnega sem se cenil, če sem mogel pregovoriti besedo ž njo; spremiti jo do veže. Kaj sem vse sanjal o njej! Prišel pa je včasih hip. ko sem delal sentimentalne verze, opeval ljtt-:en svojo v dolgih o lah, katerim se potem na pamet učil. J08FPH TgINEBB Besede so po ceni. M REGISTERED 1 Ne vprašamo vas, da li verujete našim besedam; vbi» kar priporočamo je, da poskusite in sami spoznate, da jajej/ Trinerjevo grenko zdravili! (Triner's American Elixir of Bitter Wine) čisto nepokvarjeno in velike zdravniške vrednosti, edino greduko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga jo narava naredila, združeno z suhih zelišč in korenin posebno za to importiruuih. Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljše zdravniške sestavine. Tovfno napravi kri lx>gato, rudečo ingorko, douelje popolno čiBto do nujuianjših delov telesr, jih zulag, redi, dela zdrave, in človek postaue močan na telesu in duhu, Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, IIM Ashland te. Pilsen Station, HUGO. ILL Ne dovoli nobenemu businessmanu, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugegu kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobičkarije ker pri ponarejenim naredi več deuarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje.