TUDI ONI SO SE BORILI ZA DOMOVINO
To, alipa nekaj podobnega, bo vklesano na spomenik, ki ga bodo v bližnji prihodnosti postavili na pokopališču v Polju. Ljudje, na katere nas bo spominjal, niso umrli včeraj. Mnogi med njimi so pred slabimi petimi deset-letji izginili s površja zemlje tako rekoč čez noč. Potem so bili pozabljeni. Danes, ko ugotavljamo, da je zgodovina vse prej kot eksaktna veda, so njihova imena spei postala aktualna. So Ijudje, ki ta imena iščejo, jih zbirajo ter se skušajo njihovim lastnikom oddoliiti. Oddolžiti vsaj s tem, da njihova imena ne bodo več neznana, kajti krivice, kijih je doletela, nikakor ni mogoče v celoti popraviti. Bo pa po mnogih letih tudi za te Ijudi, predvsem te dni, zagorel kakšen platnen. To pa je na žalost tudi vse, kar zanje lahko storimo.
Še do nedavna je bilo obeleievanje grobišč nasprotnikov NOV z tako-nom prepovedano. Kljub temu da so ta člen, (gre za 35. Čten zakona o po-kopališki dejavnosti) pred kratkim čr-tali, pa obstaja na tem področju še vedno velika praznina. Z ukinitvijo tega člena namreč ni bilo poskrbljeno za aktivno zaščito teh grobišč. Zakon predvideva tovrstno zaščito le za gro-bove borcev NOV, ne pa tudi za gro-bove tistih, ki so se med leti 41-45 uprli boljševistični ideologiji ter se bo-rili proti njej. Čeprav obeletevanje teh
grobišč ni več prepovedano, pa brez organiziranega ter strokovnega pri-stopa urejevanje teh grobov ni mo-goče.
To zakonsko praznino skuša zapol-niti Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Društvo ima sedei v naši ob-čini, s svojim delovanjem pa pokriva celotno Slovenijo. Njegovi člani, kot pravi predsednik društva Franc Perme, si ne telijo nikakršnega mašče-vanja. Želijo le obuditi spotnin na tiste Ijudi, ki so bili po smrti zaradi kakrš-nih koli ideoloških vžrokov zamolčani
in pozabljeni. Razumljivo je, da prav vsi, ki so svoje tivljenje v tistih letih tako tragično izgubili, ne bodo dobili svojih grobov, saj je kaj takega prak-tično neizvedljivo. Marsikdo pa bo na ta način dobil nazaj svoje odvzeto ime. ln 5 tem bo cilj omenjenega društva doseien.
V naši občini je bil te ustanovljen pododbor društva, ki pa pravzaprav pokriva le Polje. Prizadeva si, da bi prek sto pozabljenih imen našlo svoje mesto na skupnem obeletju, ki bo stalo na pokopališču v Polju (fara de-vice Marije) Predsednik pododbora Ladislav Ulčakar pravi, da spomenik ne bo razkošen. Bo skromen, postav-Ijen pa bo na mestu, kjer je bilo nekaj časa pokopanih deset vaških strai, po-bitih lela 1943. Po vojni so ti grobovi, podobno kot še nešteti drugi, izginili s pokopališča.
Za preostale predele občirte bo po-trebno ustanoviti nove pododbore, ne-kateri (fara sveti Peter) pa bodo zasto-pani na spomeniku, ki ga bodo prav tako v kratkem postavili na Ijubljan-skih Žalah.
Tako odbor kot tudi pododbor ne mislijo delovati večno. Pododbor za Polje bo razpuščen takoj, ko bodo njegovi člani opravili svojo nalogo, t.j. postavili omenjeni spomenik. Gospod Perme meni, da bo tudi celotno dru-štvo uspelo opraviti nalogo, ki si jo je zadalo, v priblilno dveh letih. Nato bo razpuščeno tudi to.  Kaj pa potem?
Čeprav bi bila vsa ta obeletja postav-Ijena še tako lično, ne bodo vzdrtala večno, Če bo zakon še vedno »vzdrte-val« le grobove borcev NOV.
Še najbolj smiselno bi bilo, da bi zakon dopolnili, tako da bi veljal tudi za nasprotnike revolucije. Tako to in podobna društva ne bi bila več po-trebna.
NAJ POČIVAJO V M/RU... MI PA UPAJMO, DA ZGODOVINA PONOVNO NE ZAIDE S POT/ RESMCE!
IZTOK STRŽINAR