Oxf.: 232.42 Učinkovitejši način sajenja gozdnih sadik s križno rovnico Lado Eleršek* Izvleček Eleršek, L.: Učinkovitejši način sajenja gozdni.ll sadik s križno rovnico. Gozdarski vestnik, št. lO/ 1988. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 12. Opisani so kotni načini sajenja s križno ravnico ter predstavljeni rezultati različnih poskusov saje- nja z njo. Ti kažejo na znaten prihranek časa pri sajenju in na to, da v določenih rastiščnih razmerah pri večini drevesnih vrst rast sadik, posajenih s križno ravnico, skoraj ne zaostaja za rastjo tistih, ki so posajene v jamice. l. UVOD S človekovimi posegi v gozdni prostor in njegovim gospodarjenjem v njem se je po- . rušila tudi prvobitna oblika obnove gozdov, zato so gozdarji v razvitem svetu oblikovali številne tehnike naravnega pomlajevanja, pa tudi umetne obnove. Površine, ki se po sečnji ne obnavljajo naravno, obnavljamo wnetno s sajenjem oziroma setvijo. Tako kot v ostalem razvitem svetu tudi pri nas upošte- vamo načelo trajnega gospodarjenja, ki za- hteva dosledno naravno oziroma umetno obnovo gozdov - v nasprotiu z uničevalnim načinom gospodarjenja, ki je žal še vedno značilen za velik del svetovne preskrbe z lesom. V nekaterih gospodarsko razvitih drža- vah, kjer prevladuje ekstenzivni način go- spodarjenja z gozdovi in kjer gozdovi rastejo na manjših strminah, je umetna obnova vi- soko mehanizirana in zato cenejša. V naših razmerah ob upoštevanju načela sonarav- nega gospodarjenja v stnnejših hribovskih legah največkrat umetne obnove ne mo- remo racionalizirati z uporabo težkih, viso- kozmogljivih sadilnih strojev. Lahko pa lo * L. E., dipl. inž. gozd, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Eleršek, L. : A more effective way of sapling plantation by means of a cross hoe. Gozdarski vestnik, No. 10/1988. In Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. Cross planting ways by means of a cross hoe are described and the results of different planting methods by means of the latter are presented. Time economy and the fact that the growth of saplings plan ted by means of a cross hoe is alrnost equal to that of the saplings planted into small hales under certain natural site conditions in the majority of the tree species are the results achi· eved in the cross hoe planting way. storimo z večjim upoštevanjem rastišča pri izbiri drevesne vrste in provenience, z boljšo izrabo gostote sajenja in razporeditve sadik v nasadih, z vključevanjem naravnega drevesnega rastja v nasade in, kot bomo prikazali, tudi z uporabo kotnega načina sajenja. Kotni način sajenja s križno ravnico (Wei- dehophaue) je začel uporabljati gozdar Reissinger v ZR Nemčiji leta 1954. V primer- javi s sajenjem v jamice pomeni ta način precejšen prihranek časa. Povprečna storilnost pri sajenju v zasek je po nemških nonnah približno sto sadik na uro, na zelo zapleveljenem zemljišču pa šestdeset sadik na uro. Zaradi učinkovitosti ta način sajenja v ZR Nemčiji prevladuje, medtem ko se je pri nas uveljavil le v nekaterih gozdnih gospodarstvih. 2. OPIS SAJENJA S KRlŽNO ROVNICO Pri kotnem sajenju sadi le en mož. Križna ravnica mora biti izdelana iz boljšega jekla. Sestavljata jo ovalni list (ravnica) in list sekire, ki med seboj tvorita pravi kot. Za večje sadike uporabljamo križno ravnico s pravokotna oblikovanim listom. Teža obi- čajne rovnice je l. 7 kg, dolžina toporišča pa 105 cm za srednje velike delavce. Za delav- 411 412 a) Ravnico izvlečemo. b) Prečni zasek naredimo z listom ravni ce. Toporišče dviQnemo. c) Toporišče zasukamo, z bočnim pritiskom dvignemo pravokotna režo in vložimo sadi- ko. . . t>; . . d) List rovnice izvlečemo. Toporišče upora- bimo za vzvod. ce, ki so nižji od 1,66 m, naj bo toporišče dolgo 100 cm, pri tistih, ki so višji od 1,75 m. pa naj toporišče meri ll O cm. Praviloma sta za posaditev sadike po- trebna le dva močna zamaha z ravnico, pri večjih sadikah z močnejšimi koreninami pa štirje. Pri sajenju si delovni gibi oziroma faze sledijo takole: l. Ob nogi, s katero smo stopili naprej, vzdolžno zasekamo v tla s tisto stranjo ravni- ce, ki je podobna sekiri. 2. Ravnico izvlečemo tako, da potisnemo ročaj proč od sebe. 3. Z listom rovnice (z njeno drugo stranjo) naredimo pravokoten zasek na zgornji del prvotnega zaseka. Pri smreki, ki ima plitve korenine, v tla zasekamo poševno, pri sadi- kah z globokimi koreninami pa navpično . 4. Z drugo nogo stopimo naprej in od- premo zasek z zasukom in nagibom ročaja rovnice do višine kolena. 5. Sadiko primerno za koreninski vrat, jo spravimo v zasek in nato dvignemo do potrebne višine. Da bi lahko korenine v jamici čimbolj naravnati, moramo uporabiti tudi drugo roko. 6. Ravnico izvlečemo iz zemlje tako, da potisnemo ročaj navzdol prek noge (kole- na). Pri tem z drugo roko pritiskamo sadika v tla. 7. Z nogo, ki je bližja sadiki, pohodimo zemljo nad korenino. Glavne delovne faze tega načina sajenja so prikazane na petih skicah. 3. TUJE IZKUŠNJE S KOTNIM SAJENJEM ~tevilni tuji raziskovalci so opravili ob- sežne primerjalne poskuse sajenja sadik gozdnega. drevja s križno in navadno ravni- co. BARNER (1961) je na Bavarskem delal poskuse z dvoletnimi presajenkami zelene duglazije. Ugotavlja, da je ta način sajenja za to drevesne vrsto najprimernejši na suš- nem rastišču. SCHMIDT-VOGT in GURTH ( 1969) na va jata, da je višinski prirastek pri smrekovih sadikah, ki so jih sadili v jamice, le za 3 91: višji kot pri sadikah, sajenih s križno ravnico. Menita pa, da lastnosti tal bistveno vplivajo na uspeh pri različnih vrstah sajenJa. Izpadi po navedkih SHMIDTA-VOGTA (1970) po treh letih pri kotnem sajenju znašajo 24%, pri sajenju v jamice pa 19% (ta razlika pa ni bila stati- stično značilna). Prav tako ni bilo razlik pri koreninskih deformacijah pri srnreki, opazne pa so bile pri boru. SCHMIDT-VOGT, GURTH in SCHNURBEIN (1971) tudi ugotavljajo, da v enakih ekoloških razmerah ni statističnih razlik pri okuženosti z rdečo gnilobo. HO- ČEV AR ( 1980) je analiziral smreko in japon- ski macesen. Razlike v višinski. rasti so bile opaznejše le prvo leto po sajenju, kasneje pa so izginile. Pri posameznih smrekah so ugotovili močnejšo začetno rast korenin v smeri zaseka, ki tudi po osmih letih ni postala povsem simetrična. Pri japonskem macesnu pa se koreninska rast glede na način sajenja tako rekoč ni razlikovala. Isti avtor poroča ( 1981) o poskusnem sajenju 6738 zelenih duglazij starosti 2/1 s križno ravnico in motornim svedrom. Boljša rast slednjih je bila statistično značilna le prvo in drugo leto po sajenju, po štirih letih pa razlika v priraščanju ni bila več statistično značilna, znašala pa je še 5%. Bolj kritičen do tega načina sajenja pa je SCHNEIDER (1978), ki ugotavlja, da je na tleh z veliko surovega humusa kotno sajenje precej manj uspešno od sajenja v jamico. TOMICZEK (1984) pa piše, da so nekatere drevesne vrste, npr. bor, jelka in eksote, 413 pri tem načinu še posebej podVTžene kore- ninskim deformacijam. Meni, da je bilo kotno sajenje ustrezno pri dveletnih sejan- kah, zdaj pa uporabljajo štiri-, pet- pa tudi večletne sadike. 4. DOMAČI POSKUSI S KOTNIM SAJENJEM Zaradi neenotnega mnenja o VTednosti sajenja sadik s križno ravnico smo na Inšti- tutu za gozdno in lesno gospodarstvo o pra- vili več manjših poskusov sajenja smrekovih in macesnovih sadik s križno rovnico, motor- nim rahljačem in motornim svedrom. Na- sade Ponoviče (1981), Ožbolt (1982) in Pra- protno (1983) smo osnovah s smrekovimi sadikami starosti 2/2, nasad Slatna (1982) s smrekovimi sadikami starosti 2/1 in nasad Milje (1986) s sadikami evropskega maces- na starosti 2/0. Rast teh nasadov prikazuje razprede ln ica. Rast sadik, posajenih s laižno ravnico (KR), na- vadno ravnico (NR), motornim rez.ljačem (MR) in motornim svedrom (MS) ~tevilo sadik (N) ~ -o ]1 ~ Q) > «J .5 Q) "2 ~ g "iO ~ ? J:j Q) c: Q) ~ «J >{) «J ..\<; t: a;---- c: -~ Vi :;:l .-s: :;:l -E o o >N ~ (1) o. ::l .Q 2 a; "2 ~~ ·rn- E o Q) :> QJ TI Q) ·g -~ ~~ o 2' Q) .::: ;;:; TI c ·;:a