HCITEU5KI TOVARIŠ
Grlasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
*»» ipiste, » oceno poslane knjige Itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. V»e pošlijatve Je pošiljati franko.
Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v parlamentu.
D u n a j, 24. oktobra 1913.
Za zadnjo številko »Učiteljskega Tovariša« sem poslal brzojavno poročilo, da se je v sredo, dne 22. t. m., zglasila v državnem zboru deputacija Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji in Nemško-avstrijske učiteljske zveze, da urgira na merodajnih mestih naglo in ugodno rešitev učiteljskega krušnega vprašanja.
Ker je rešitev tega vprašanja v najožji zvezi z rešitvijo malega finančnega načrta, je deputacija pozvala tako vlado kakor posamezne klube drž. poslancev, naj čimbolj pospešijo ugodno rešitev malega finančnega načrta. Materialne sile vsega avstrijskega učiteljstva so izčrpane — nagla in izdatna pomoč je nujno potrebna; edina rešitev tega našega krušnega vprašanja je definitivna regulacija plač s pomočjo vlade.
Poslanci so — kakor še vedno — obljubili podporo. Bližnja bodočnost pokaže, koliko je verjeti besedam.
Ministrski predsednik grof Stiirghk je pazljivo poslušal izvajanja predsednika Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, tovariša M. Hajnega. Predsednik Hajny je predvsem omenil Kranjsko, kjer postopajo z učiteljstvom, ki ne pripada vladajoči S. L. S., odločujoči v deželni avtonomiji, na tak način, da nasprotuje to vsej humant-teti. — Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji predloži vladi v najkrajšem času spomenico o razmerah naprednega učiteljstva na Kranjskem. Predsednik Hajny je naprosil grofa Stiirgkha, naj to spomenico natančno prouči. Kranjsko učiteljstvo je sedaj v Avstriji najslabše plačano.
Ministrski predsednik je odgovori!, da si vlada najiskrenejše želi, da se uči-teljstvu vsaj deloma odpomore že za leto 1913. Ako pa to nikakor ne gre, moramo upati, da nastanejo razmere, ki bodo za leto 1914. omogočile več nego le provi-zorično reformo učiteljskega materialnega vprašanja. Naloga vlade in strank je, da odstranijo vse zapreke, ki stoje na poti, da preprečijo vse neplodne debate, da
LISTEK.
BRKIN:
Na obisku.
Trudnega in zaspanega jesenskega dne sem se napotil k Sv. Urbanu, gori v brkinske hribe, kjer živi in deluje tovariš Peter Stržen. Blatni kolovozi so njo pripeljali med raztresen kup umazanih koč in razpadlih hlevov, sredi katerih stoji začrnela, nizka in neprijazna šola. Potrkam. Ležal je zleknjen na postelji, komaj da me je pozdravil. Oblaki cigaretnega dima so se valili po sobi, veliki kakor pokopališče, v katero je strmelo dvoje velikih okenj. Skoro prazna je bila soba. Nad posteljo je visela slika mlade, Preproste žene, blagih oči, kakor tih spomin iz preteklosti; sredi izbe je pa stala belo pregrnjena miza, ob steni pa omara. Vse tako samotno, zapuščeno, pozabljeno.
Počasi je vstal in mi stisnil roko, v očeh mu je pa zableščalo kakor študentu, Ki je dobil poljub.
»Iskreno pozdravljen, draga duša! Glej, vrgli so me sem. Nisem se odkrival na devet korakov, in v možganih se mi je rodilo prepričanje. Prepričanje je
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
se posreči združenemu prizadevanju vseh deloljubnih strank rešitev finančnega načrta.
Deputacija se je oglasila tudi pri vodji finančnega ministrstva, baronu Englu.
Poudariti treba, da je vse napredno avstrijsko učiteljstvo brez ozira na narodnost kot en mož nastopilo v prilog zatiranemu naprednemu učiteljstvu na Kranjskem. To nam daje upanje, da pride kmalu rešitev iz neznosnega položaja.
Bodite previdni — sovražnik je na preži!
V 247. številki z dne 27. oktobra t. 1. priobčuje naš najbližji prijatelj, kar jih imamo pod božjim so|ncem — »Slovenec« — pod naslovom »Učiteljski agitatorji« ta znameniti odjek svoje socialne izobraženosti in politiške dostojnosti:
»Iz več okrajev dobivamo poročila, kako znani mladinogoji-učitelji zvršujejo zdaj svoj poklic. Vadijo se v s p i s j u po liberalnih listih in letakih; vračunstvu, ko soštevajo svoje privržence in jih v svojih glavah poljubno množe, v žival-s t v u , ko poučujejo, kako bi se dalo za liberalno agitacijo posnemati krta; v poljedelstvu, ko tuhtajo uporabo gnojnice za politične boje, in v telovadbi, zlasti v prevračanju kozolcev in v bežanju. Dopisnikom bodi povedano, da ne nameravamo teh reči prijavljati v listu, nego da jih lepo devljemo na stran, ker se bodo zelo uspešno rabile ob drugi priliki. Za to priliko, ki pride takoj po volitvah, pa hvaležno sprejemamo tudi za naprej, kar se nam pošlje. Imenoma prosimo zlasti dopisnike iz brdskega okraja, naj ne zahtevajo od nas, da bi tratili prostor v listu z Germeki, Schmeideki itd. Naj bodo prepričani, da se bodo njihova poročila drugod mnogo uspešnejše rabila.«
Iz teh denunciantskih vrst je razvidna vsa aroganca in podlost klerikalnega žui-nalista. Niti enega dneva ne more preživeti, da ne bi natolceval in denunciral. Wie der Schelm ist, so denkt er von Andern! — Vse tovariše nujno prosimo, naj bodo previdni, da jih klerikalna zlobnost in klerikalno nasilje ne spravi v nesrečo!
pa učitelju isto kot grba na hrbtu, težka sedem centov. Ker sem imel prepričanje, so me poslali sem, v faro šenturbansko čes, mu bo že smrad tukajšnjih gnojišč udušil tista uporna vetrnjaštva. Prav, da si prišel. V tistih dolgih, samotnih urah vstajajo v trudni duši misli, človek bi se rad razgovoril, samo s par besedami, rad bi cul glas, ki bi vrstal v mojem srcu kakor večna hrana.« Bledi, koščeni in neobriti obraz mu je zažarel, in glas je prihajal iz tistega kotička srca, ki se odpre samo v najslovesnejši uri.
Sedla sva, na mizi kup knjig in časopisov, in postarna ženica nama je prinesla čaja. Zunaj je začel enakomerno in počasi naletavati dež. Narahlo je udarjal na okna kakor nagrobnica, midva sva pa molče posrebala čaj.
»Dolgo, dolgo se že nisva videla.«
»Odkar so te poslali sem.«
V farni cerkvi je zazvonilo, in zamolkla pesem je odmevala od gozdnatih hribov. Stržen je zavzdihnil globoko.
»In časih sva bila vedno skupaj. Prebadala sva z očmi po ljubljanskih ulicah koleginje, zvečer pa bruhala sonete. Kako daleč so že oni časi. Detalji so se izbrisali, ostala je samo neka celotna in enotna slika, ki izžareva toliko tiste naivne in brezskrbne lepote. Kakor bi živel
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
...... dvakrat. . 12 „
U $1 » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Mi smo preverjeni, da so ti »Slovenčevi« napadi popolnoma neosnovani, ali klerikalci so zmožni storiti vse: iz nič ti pričarajo črnega vraga, ako je treba politi-škega nasprotnika uničiti!
Tudi mi poživljamo svoje somišljenike, naj dobro pazijo na delo klerikalcev, naj si vse to zapomnijo, naj nas o vsem natančno informirajo, naj nam pošljejo vse tiste liste, ki jih napadajo (»Slovenec«., »Gorenjec«, »Domoljub«), da bomo ob dani priliki z dokazi in dejstvi odbili napade, ki jih »Slovenec« obeta! — Materiala imamo že dosti, a dobiti moramo vse gradivo, da bomo uspešno udarili, kadar se srečamo na bojnem polju! Karkoli čujete, berete in vidite — o vsem nas takoj obvestite! Bomo vendar dobili sredstva, da pariramo klerikalno natolcevanje! Saj smo vendar živi ljudje in državljani in imamo dolžnost in pravico, da se branimo!
V sedanjem volilnem boju pa se na] naši napredni tovariši zavedajo svoje državljanske dolžnosti, naj delajo tako, kakor jim to pripušča zakon in vest! NIC več In nič manj!
Tudi za kranjskega naprednega učitelja mora veljati tista trohica svobode, k! jo ima vsak avstrijski državljan!
Glasovi z Goriškega.
H članku pod tem nadpisom v 43. št. »Učiteljskega Tovariša« podajam podpisani kot predsednik Deželnega učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko sledeče pojasnilo:
Sklical sem bil odborovo sejo za 23. september t. 1., na kateri sem odboru predložil koncept vloge, na deželni zbor. Predlagal sem, naj se prosi:
Učiteljske plače na Goriškem naj se regulirajo v smislu plač državnih uradnikov. Ako se to ne more takoj zgoditi zaradi neurejenih finančnih razmer, naj se začasno plače, petletnice in stanarine zvišajo, stanarina naj se všteva v penzijo in službena doba naj se zniža na 35 let. Pri svojem predlogu sem naletel na odpor. Odločilno besedo je imel tovariš Ni-gris, ki je kot bivši deželni poslanec trdil,
na dveh, povsem različnih svetovih, veže jih samo ta oguljena slika tu. Saj se spominjaš?«
Na prvi pogled sem se spomnil dekleta, velikih, temno-rjavih oči in kostanjevih las. Pravili so, da je bila pesnica. Ni čudno. Pesnik je bil tudi Stržen, in ljubila sta se. Vsako jutro mu je donašala svežih cvetk: tulpe, vrtnice, naglje itd. Ko je odšla na službo, je umrla tudi ljubezen. Pozneje sem jo srečal le redkokdaj še, a njene oči so izgubile tisti tihi in krasni blesk, postale so tako vsakdanje. Izpremenila se je vsa. V mestu jih vidi človek stotine, gre mimo njih in se ne ozre.
»Saj poznaš to povest? Glej, časih se ozrem v to sliko, kadar zahaja zunaj solnce, in tedaj bi planil pokonci ter romal daleč, daleč za to zlato oblo, v deželo, kjer so ljudje, blagi in dobri. Človek se vzpenja v oblake, a se premika komaj po beržljah. Vrgel bi sliko skozi okno, a roka ohromi, samo na dušo leže nekaj težkega, kakor zla slutnja. V srcu vzplamti neko neizrazno hrepenenje, kvišku, naprej, a obsedim kakor mrtev, za-palim si cigareto ter razpihavam bele oblačke, pred menoj pa vstane vsa, kakor je bila nekoč, in najini duši šepečeta pesem o rojstvu pomladi.«
Naročnino, reklamacije,'to je vse administrativne stvari je poš Ijati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
da za sedaj ne kaže prositi za regulacijo učiteljskih plač v smislu plač državnih uradnikov nižjih 4 plačilnih razredov, ker bi s tem onemogočili zboljšanje, ki se pri obstoječih razmerah da doseči. Nigrisovo mnenje je odločilo. Sklenilo se je za sedaj prositi: 1. Plače naj se določijo na 2000, 1800 in 1600 K. 2. Vse petletnine naj znašajo po 200 K. 3. Stanarina naj se primerno zviša. 4. Stanarina naj se šteje v penzijo. 5. Službena doba naj se določi na 35 let.
Tovariš Nigris je bil kot društveni tajnik, bivši deželni poslanec in najboljši poznavalec razmer v deželnem zboru na-prošen, naj sestavi laški tekst vloge. Po 8 dneh je bila zopet odborova seja, na kateri je Nigris prečital laški tekst vloge, ki je bil enoglasno odobren. Društveni tajnik tov. Urbanič je poskrbel potem za slovenski tekst, in vloga je bila izročena deželnemu odboru dne 9. okt., kjer leži nedotaknjena, ker je deželni zbor odgoden. Deželno učiteljsko društvo ima še vedno dovolj časa, da vzdigne svojo vlogo na deželni zbor, jo po mojem predlogu dne 25. sept. predrugači in potem zopet pre-drugačeno vloži. V ta namen sklicujem odborovo sejo za 6. nov. Na tej seji se lahko tudi sklene, kdaj naj se skliče veliko zborovanje, na katero se povabijo tudi deželni poslanci.
Na druga očitanja v zgoraj omenjenem članku izjavljam, da sedanje Deželno učiteljsko društvo zastopa skupne interese slovenskega in laškega učiteljstva. V času 131etnega obstoja je učiteljstvu na Goriškem pripomoglo do večkratnega izboljšanja gmotnega stanja. Društvo ni zakesnilo nobene prilike, da bi ne bilo nastopilo ob ugodnem času v smislu svojih pravil. Imelo je redno vsako leto po potrebi svoje odborove seje, letne občne zbore in zborovanja, h katerim so bili člani redno vabljeni. Pri tem rad priznavam, da bi se dalo društveno poslovanje dvigniti na mnogo višjo stopnjo, ako bi društvo imelo na razpolago potrebna sredstva in bi se vse učiteljstvo toliko brigalo za društveno delovanje, kakor odborniki in malo število drugih. Podpisani za društvo ne morem več delati nego do sedaj, ker imam mnogo raznih poslov, ki mi te-
»Kako ji je danes?«
»Ne vem. Sicer pa pustiva to. Ne kličiva mrtvecev iz grobov.«
Zunaj se je začelo počasi mračiti, vstala sva. »In kdaj se zopet vidiva?«
»Morda ne več tako kmalu, dolga pot je do tebe in težka.«
»Vem, a zato sem tukaj. Redko zaide sem kak žandar ali financar, spomla* di je bil pa tu živinozdravnik.«
»Torej si popolnoma odtrgan od sveta in njegovega mrzličnega vrvenja?«
»Da, vidim samo v nebo, ob lepih večerih prisluškujem tihi pesmi gozdov, časih pa uživam tako strastno divje divjanje elementov.«
Poslovila sva se.
»Torej, če nočeš še ti priti v faro šenturbansko, klanjaj se, da se ti popolnoma omehča hrbtenica, in če fajmošter pridiguje, da se vrti solnce okrog zemlje — spoštljivo prikimaj, ne enkrat, ampak sedemkrat. Spomni se me še kdaj.«
Odšel sem in čez nekaj časa sem se ozrl; zazdelo se mi je, da stoji še vedno na razpotju in zre za menoj.
Zamolklo so odmevali moji koraki po temnih gozdovih, in težke so bile moje misli. Daleč nekje je zalajal pes...
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
S
t!
i« «i
iil

j; If
i"1
i m 1
w
„ K;
r
: J:
P
11-
Sil! «
H".......
4,.....i
¡Mir
il

Htlffl t«! m
i > „


Ë
fei;
ga ne dovoljujejo. Za dober razvitek društva bi morala ena odborova oseba toliko časa porabiti za društveno delovanje, kakor občinski tajnik velike županije. Kdor čuti za to potrebno moč in sposobnost, naj se zglasi; sprejmemo ga z odprtimi rokami in damo mu na izbero vsa častna mesta. Društveni predsednik bo prvi zanj agitiral. Potrebno je pa še eno: Dosedanji malomarni člani društva se morajo vsaj toliko poboljšati, da bodo redno plačevali letnino in prihajali k letnim občnim zborom. Če to store, jim društvo ne bo tako neznano kakor do sedaj. Omeniti mi je še eno. Sedanje Deželno učiteljsko društvo zastopa skupne interese slovenskega in laškega učiteljstva in ni prav nič na poti ustanovitvi deželne zveze goriških učiteljskih društev. Naši laški tovariši že imajo tako zvezo; ustanoviti bi se morala tudi pri nas, a sama se noče ustanoviti. Kar imamo boljših moči med nami, te se pehajo za postranskimi zaslužki, ker od stanovskih dohodkov ne morejo z družino dostojno živeti. Od nas starejših, ki se že bližamo koncu službene dobe, se zopet ne more tirjati, da bi zadostili s svojim delom vsem potrebam. Treba je, da se tovariši in tovarišice srednje dobe dvignejo in gredo na stanovsko delo!
V Solkanu, 26. oktobra 1913.
_ Fr. B a j t.
Viharno zborovanje čeških učiteljev.
Praga, 26. oktobra 1913.
Češki učitelji so priredili danes v Pragi veliko zborovanje, na katerem so manifestirali za izboljšanje učiteljskih plač. Na zborovanju je prišlo do jako mučnih prizorov. Učitelj Bima je v svojem govoru ostro napadal navzoče poslance in jim očital, da znajo pač skrbeti za sebe, dočim so na učiteljstvo popolnoma pozabili. Zborovalci so govorniku demonstrativno pritrjevali in mu viharno ploskali. Socialistični poslanec Nemec m pa narodno-socialna poslanca Klofač in dr. Baxa so protestirali proti očitanjem govornika in označili govornikove insl-nuacije za nesramno laž. V znak protesta so zapustili zborovanje, a zborovalci so vpili za njimi: »Hamba!« Koncem shoda je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva takojšnja ureditev izboljšanja učiteljskih plač, sicer bodo učitelji primorani, da posežejo po najenergičnej-ših sredstvih, če bi se pereče vprašanje še nadalje zavlačevalo.
Iz naše organizacije.
SKUPNE ZADEVE. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji.
II. Državni posvetovalni odsek.
Referent tov. Jos. Smrtka omenja v uvodu svojega referata iniciativo za gojenje skupnih stikov z nemškimi tovariši, ki so jo češki učitelji že pred leti dali, pa se ji tedaj Nemci še niso pridružili. Če prihajajo sedaj sami s predlogom na ustanovitev skupnega izvrševalnega organa, tedaj je to dokaz, da smo si pri njih dobili respekt in da je to naš uspeh. Nato označi temeljne principe svojega predloga za poslovnik državnega posvetovalnega odbora. Po daljši debati se sprejmejo predlogi referenta s tem besedilom:
Poslovnik »Državnega posvetovalnega odbora svobodomiselnih učiteljskih Zvez vseh narodnosti v Avstriji.«
1.	Namen »Državnega posvetovalnega odbora svobodomiselnih učiteljskih Zvez vseh narodnosti v Avstriji« je, posvetovati se o šolskih in učiteljskih vprašanjih, v kolikor spadajo v okvir državne zakonodaje in v vprašanjih, v katerih bi bil umesten skupen nastop tudi v posameznih deželah, in izvajati sprejete predloge.
2.	V »Državnem posvetovalnem odboru« je Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji zastopana s 13 člani, Deutschösterreichischer Lehrerbund ravnotako s 13 člani, italijanska in rumunska Zveza imata vsaka po enega člana. Razen tega so člani »Državnega posvetovalnega odbora« predsedniki Zveze slovanskega učiteljstva in Lehrerbunda, njihovi tajniki in zapisnikarji. — Predsedniki, tajniki in zapisnikarji se glasovanja ne udeležijo. Zastopniki Zveze slovanskega učiteljstva se na posamezne deželne organizacije razdele tako, da pride na 3000 članov en član odbora in tako, da bi bila vsaka narodnost zastopana vsaj z enim
' članom. Razdelitev števila zastopnikov za posamezne narodnosti določuje odbor Zveze. Imenovanje teh zastopnikov se prepušča od slučaja do slučaja deželnim organizacijam, katerih se tiče. Deželne organizacije morejo pošiljati k sejam tudi več članov, ki bodo pa vsi imeli le posvetovalno pravico.
3.	»Državni posvetovalni odbor« se snide najmanj enkrat na leto. Na sejah predsedujejo vrsteč se predsednik Zveze slovanskega učiteljstva in predsednik Deutschosterr. Lehrerbunda ali pa njiho^ vi namestniki, in sicer tako, da eni seji predseduje predsednik Zveze, drugi predsednik Lehrerbunda, kar pa ne izključuje, da bi predsedujoči predsednik ne mogel tudi na seji izročiti svojega urada drugemu predsedniku. Če ima referat o vpra% šanju, ki je na programu, naj se sploh tako zgodi.
4.	Vsak udeleženec more pri debati se posluževati svojega materinskega jezika in ima pravico, da se mu govori, predneseni v drugem jeziku, pretolmaT čijo na jezik, katerega razume. V vsaki seji vodita zapisnik dva zapisnikarja: eden v tem slovanskem jeziku, ki je to-časno poslovni jezik Zveze, drugi v nemškem jeziku. Predlogi, v katerih se glasuje, se podajajo pismeno in se prilagajo v originalu k protokolu. Če se vkljub temu pojavijo diference v tekstu pri končnem zapisniku, tedaj velja za avtentično besedilo vpis ali stilizacija predloga, sestavljena v tem iz navedenih jezikov, v katerem je bil predlog od predlagatelja pred glasovanjem formuliran.
5.	Za sprejete se smatrajo predlogi, za katere je glasovalo najmanj dve tretjini prisotnih članov, ki imajo glasovalno pravico. Deželna društva, ki se seje ne udeleže, morejo svojo glasovalno pravico prenesti na kakšnega drugega člana iz druge zastopane organizacije. Neoporečnost sklepov za vse organizacije nastane šele, če ni tekom 8 dni nobena deželna organizacja ugovarjala. Sklepi, soglasno storjeni, morejo biti v imenu vseh organizacij publicirani in izvedeni tudi brez zavlačevanja, če bi iz zavlačevanja grozila kakšna nesreča ali škoda, če vsi člani odbora prevzamejo za nje osebno odgovornost napram svojim organizacijam.
Uradujoči predsednik skrbi za izvedbo sprejetih sklepov, če odbor kaj dru-zega ne določi.
6.	»Državni posvetovalni odbor« sklicujeta po medsebojnem sporazumu predsednik Zveze in predsednik Lehrerbunda.
7.	Kritje potovalnih izdatkov, prehrane in prenošišče je interna zadeva državnih zvez. Ostale izdatke krijeta v enaki višini Zveza in Lehrerbund.
.	(Dalje.)
Štajersko.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic je
razposlala 24. dne oktobra na vsa okr. učiteljska društva okrožnice s pozivom, da skličejo takoj zborovanja, oziroma odborove seje, v katerih naj razpravljajo o načinu razdelitve draginjske doklade 1914. Tozadevna poročila in nasvete morajo poslati do 31. oktobra Zvezinemu predsedniku v Ormož,, ker dne 1. novembra ob pol 9. uri zjutraj ima Zveza v celjski okoliški šoli, a dne 3. novembra Lehrerbund v Gradcu odborove seje. Pozivi na društva so bili poslani tudi našim dnevnikom, ker bi prišli v »Tovarišu« prepozno.	Vodstvo.
Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj zboruje dne 16. (ne 9.) novembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v Rajhenburgu po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Zborovalna poročila. 4. Predavanje. 5. Slučajnosti. Pobirala se bo tudi še ud-nina za Slov. Šolsko Matico. Pričakujemo obilne udeležbe.	Odbor.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje v četrtek dn<? 6. novembra 1913 točno ob 10. uri, Spored: 1. Dopisi. 2. Poročila, in sicer a) o »Za-vezini skupščini«, b) o stanju regulacije učiteljskih plač, c) O plačevanju društvene članarine. 3. Eventualno predavanje o lepopisju v ljudski šoli. 4. Slučajnosti. Tovarišice in tovariši! Dolgo nismo bili skupaj! Dolgo si nismo podal rok ter zrli si v oči! Čut tovarištva pogreša odduška ter želi svidenja. Pridite v obilnem, ako mogoče, v polnem številu!
Odbor.
Učiteljsko društvo za laški okraj je
zborovalo v soboto, dne 18. t. m., ob polu 10. uri v šoli na Zidanem mostu. Oziraje se na to, da je bil ta dan za udeležence pouka prost in da je bilo res krasno jesensko vreme, bi bilo pričakovati pač še številnejše udeležbe. — Ob določeni uri otvori tovariš predsednik zborovanje ter pozdravi navzoče nekako tako-le: »Še nobenkrat nisem otvorii našega zborovanja s tako povzdignjenim duhom in veselega srca, kakor storim to danes. Znano vam je, da je naša večletna borba za izboljšanje našega gmotnega položaja končala z vidnim uspehom. Je to prvi žarek veselja v naša obupajoča srca. Po 22urni seji dež. zbora se je enoglasno odobrila vsota 1,200.000 K v izboljšanje učiteljskih plač. — Dragi! Komu se pač imamo poleg poslancev za ta uspeh najbolj zahvaliti? Zmajali bodete
z glavo, a vendar je tako, da pred vsem sami sebi, t. j. učiteljski organizaciji. Zakaj vendar omenjam vse to? Verujte mi, da predvsem zato, da po tem vidnem uSpehu naših prizadevanj ne prenehamo v boju za svoje pravice. Nobenega učitelja, nobene učiteljice ne smatramo nam vrednega tovariša ali tovarišice, ki ni z nami, ki se ogiblje naših sestankov, ki stoji ob strani, kadar se drugi bojujemo, ki le čaka, da se okoristi s trudom drugih. Takim naše zaničevanje, naše preziranje! Hamba! — Točke dnevnega reda so se prerešetale in rešile. Posebno zahvalo in obče priznanje je žela hospitacija v II. razredu, kjer je tov. Meško navzočemu učiteljstvu pokazal, kako je postopati pri »pripravi na spisje«. — Posebno zanimiv je bil drugi del naz. nauka, kjer so otroci dovršeno odgovarjali, ali vendar tako, da se je takoj videlo, da se jih ni niti najmanj pripravljalo na obravnavajočo sliko. — Tudi tokrat nam je tovariš Zupančič postregel s točnimi podatki o zborovanju Zaveze. Hvaležni so mu zato posebno oni, ki jim ni bila dana prilika prisostvovati Zavezinemu zborovanju. Hvala mu! — Zaradi ogromne nadprodukcije ženskih učnih oseb se sklene naprositi Zvezo, naj podvzame korake, da se ženska učiteljišča vsaj začasno zapro, kakor se je že to zgodilo drugod. Po dveurnem zborovanju zaključi tovariš predsednik dobro uspelo zborovanje z željo, da se zopet vsi zdravi in veseli snidemo na prihodnjem zborovanju, ki bo meseca prosinca.
Goriško.
Učiteljsko društvo za sežanski okra]
zboruje dne 6. novembra t. 1. v Štanjelu ob 10. dopoldne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu referat tov. Volkova: »Psychose otroka«. Tovariše in tovarišice ter prijatelje šole najvljudneje vabi odbor.	_
Književnost in umetnost.
Prvi redni občni zbor »Socialne Matice« v Gorici se je vršil v nedeljo, dne 26. oktobra. Poročila so pokazala, da je bilo prvo leto zelo plodonosno za »Socialno Matico«. Soglasno se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: dr. Bogumil Vošnjak, Gorica; podpredsednik: dr. Fran Ilešič, Ljubljana; I. tajnik: Vladimir Knaflič, Gorica; II. tajnik: Karel Cigoj, Gorica; blagajnik: prof. A. Sovré, Gorica; knjižničar: prof. dr. K. Ozvald, Gorica; odborniki: dr. Vekoslav Kisovec, Trst; F. pl. Klein-mayr, Trst; Andrej Čok, Trst; prof. 1. Berce, Ljubljana; prof. dr. D. Lončar, Idrija; E. Gangl, Idrija; prof. dr. Ljudevu Pivko, Maribor; dr. Ernest Kalan, Celje.
Zvonček objavlja v svoji 11. letošnji številki to-le izbrano vsebino: 1. Davorinov: Jesenski stihi. 2. Vera Levstikova: Gluhonemi Tonček. 3. Jan Reginov: Neznana bol. Pesem. 4. Fran Košir: O grobljl pri Studenicah. ( S podobo.) 5. Češarek: Prvo pismo. 6. Labod. Podoba. 7. Josip Stare: Domače življenje in vojaštvo staT rih Slovanov. 8. Mladinoljub: Janezovo posestvo. (S podobo.) 9. Davorinov : Zgodba o beraču Damjanu. 10. Pobožnost. Podoba. 11. Ivo Trošt: Konec pravde. 12. Jan Reginov: Ciganska. Pesem. 13. Ulica v Plovdivu. Podoba. 14. Pouk in zabava Dernant. — Rešitev in rešilci. — Obletni ca prve železnice. — Spal 77 dni. — Mačke. — Milijarda. — Z vlaka je padla petletna deklica. — 100 let stara žena. -Mraz v zračnih višinah. — Kako daleC gre lastovica prezimovat. -—. Najdaljši dnevi v Evropi. — Kotiček gospoda Doro poljskega.
Dr. Ljudevit Pivko, Telovadne igre, II. del. V prihodnjih dneh izide knjiga, ki jo je učiteljstvo že težko pričakovalo. Prvi del »Telovadnih iger«, ki obsega večinoma tekalne igre, se je na naših šolskih igriščih že udomačil. Drugi del obsega lučalne igre z žogo in vaje v žoganju. Vaje so obdelane sistematično in tudi igre so razvrščene od najlažjih začetkov do večjih kombinacij v preglednem sistematičnem redu, kakršnega ne dobi učitelj v nobeni tujejezični zbirki. — Mariborski So kol nam naznanja, da razpošlje knjigo na ogled samo onim šolskim vodstvom in naročnikom, ki so poravnali znesek za prvi del. Knjiga se naročuje pri Mariborskem Sokolu, Maribor, Narodni dom, in stane vezana K 1.10, nevezana 80 vin., elegantno v platno vezana z napisom pa K 1.40,
Pavel Poljanec, Kratka zgodovina slovenskega naroda se je istotako udomačila v šolskih knjižnicah, in v mnogih šolah jo rabijo kot pomožno učno knjigo. Ker bo kmalu potreba prirediti tretjo izdajo, prosimo, da izreče učiteljstvo svoje želje in nasvete. Mariborski Sokol želi z njo ustreči zlasti šolam in zaradi tega izide tretja izdaja po jako nizki ceni in skrbno popravljena.
Politiški pregled.
*	Dr. Kramar za češko - nemško spravo. V Plznju je imel dr. Kramaf shod, na katerem je razpravljal o češko-nemški spravni akciji in ostro napadal češke ra-dikalce, češ, da preprečujejo s svojo taktiko pravični in mirni razvoj politiškega položaja. On kot demokrat mora obsojati vsak oktroa in posledica tega je, da smatra za svojo dolžnost, da sede z Nemci k skupni mizi in deluje trezno za pravično rešitev sprave med obema narodoma.
*	Važna razsodba državnega sodišča. Dne 18. t. m. je izdalo državno sodišče važno razsodbo v jezikovnih zadevah. Stvar je ta-le: V občini Pliberk na Koroškem, ki je po večini slovenska, so bili za volitev nabiti samo nemški volilni predpisi itd. Občinarji slovenske narodnosti so se zaradi tega pritožili na deželno vlado, a ta je njih pritožbo odbila. Koroški rodoljubi pa so se pritožili še dalje na državno sodišče, ki je sedaj razsodilo, da imajo slovenski občinarji prav. Temeljni državni zakon zagotovlja namreč vsem državljanom v jezikovnem oziru enakopravnost, t. j. vsi v državi govoreči se jeziki so si popolnoma enakopravni. V občini Pliberk je po ljudskem štetju toliko in toliko Slovencev in ti imajo pravico zahtevati, da se volitve razpišejo tudi v njih domačem jeziku. S tega vzroka je državno sodišče odlok deželne vlade razveljavilo in razsodilo, da trdijo prav slovenski Pliberčani, ne pa. deželna vlada.
*	30 novih kavaierijskih oddelkov strojnih pušk. »Zeit« poroča, da še letos ustanove 6 novih kavaierijskih oddelkov strojnih pušk, 24 jih pa ustanove leta 1914.
*	Nova šarža pri vojakih. Od 15. novembra t. 1. dobimo pri nas novo šaržo, namreč takozvane štabne podčastnike. To šaržo dobijo sedanji naredniki, ki služijo od 6 do 12 let pri armadi in se posebno odlikujejo po svojih zmožnostih in po svojih študijah. — Takih štabnih podčastnikov seveda ne bo dosti, a kogar bo sreča doletela, ta bo užival lepe ugodnosti, posebno za poznejšo civilno službo.
Kranjske vesti.
—r— Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 15. oktobra. Predsednik poroča o važnejših kurent-nim potom rešenih zadevah, kakor tudi o nastavitvi začasnih in pomožnih učnih oseb. — Za pomaknitev v višji plačilni razred se priporočajo: Zavrl Valentin, Begunje; Zupančič Janko, Rateče; Eisen-hart Gizela, Belapeč; Markovšek Edvard, Ljubno. Starostne doklade se priznajo Pleničarju J., Kropa, I. starostna; učitelju Jakliču Fran., Radovljica, tudi prva in učiteljici Ani Zevnikovi, Gorje, četrta starostna doklada. Sestavijo se kompetentne tabele za nadučiteljski mesti v Mošnjah in Jesenicah, kakor tudi za definitivno učno mesto v Radovljici. Pritrdi se prošnji krajnega šolskega sveta na Dovjem zaradi počitnic. — Ugodno se rešijo došle prošnje za denarne podpore. — Pritrdi se korakom, ki jih je storil predsednik glede razširjenja šol na Dovju v trirazrednico in v Gorjah v štirirazred-nico. — Odobri se več inšpekcijskih poročil. Nekaj disciplinarnih zadev se v smislu poizvedb reši. Odobri se proračun okrajne šolske knjižnice. Sprejme se z večino glasov predlog, da se vbodoče »Učiteljski Tovariš« ne naroča več za okrajno učiteljsko knjižnico. — Čudno, da se nekateri ljudje tako boje poštenih listov.
—r— Slovenska šola v Kočevju. Dne
14. t. m. se je vršilo pred okrajnim glavarstvom v Kočevju zaslišanje onih staršev, ki so podpisali prošnjo za ustanovitev slovenske šole v Kočevju. Zaslišanje je vodil vodja okrajnega glavarstva nad-komisar Merk sam. Udeležene slovenske starše so zastopali dr. Ravnihar, državni poslanec, dr. Klepec, odv. kandidat, in Ante Beg, potovalni učitelj C. M. družbe. Izmed 45 podpisanih staršev se jih je zgla-silo 17, od katerih le eden ni vztrajal pri svojem podpisu. Ostali, ki se niso zglasili, pa so večinoma rudarji v premogokopu, ki so jih grožnje od strani oskrbnika Sto-ckla in njegovih pomagačev in pa postopanje obč. redarja pri dostavljanju vabil pripravili do tega, da se niso udeležili zasliševanja. Kako se je pri dostavljanju vabil za zaslišanje postopalo, je naravnost neverjetno. Policaj, ki je vabila raznašai, je kar na lastno pest napisal, da stranka ne želi slovenske šole, ampak nemško, in je vabilo vrnil glavarstvu, starše pa je preslepil, da če se podpiše na vabilo, k zaslišanju ni treba priti, ker je že vse opravljeno. Na drugi strani pa je oskrbnik rudokopa Stockl oskrbel, da so bili slovenski starši zadostno ostrašeni, da k za-
slišanju niso prišli. Dosti jih je pa, kakor zgoraj omenjeno, preslepil občinski policaj, ko je sam podpisoval, da stranka slovenske šole ne mara, in ponaredil podpise, kar je bilo dosti jasno videti iz tozadevnih vrnjenih vabil. Zaradi tega so zastopniki staršev zahtevali, naj se zaradi teh velikih nerednosti in sleparij nedošli starši še enkrat povabijo k zaslišanju in naj se dostavljanje vabil odvzame občini ¡n se izroči drugim nepristranskim orga-n0ni. Zastopnika mesta Kočevje sta seveda ugovarjala. Ce bi se bilo godilo brez vsakega pritiska in brez vsakih nerednosti s strani mesta, bi bilo priglašenih otrok več kot zadostno število. Toda vkljub vSem neprilikam in vsemu terorizmu Ko-¿evarjev pride do ustanovitve slovenske Šole v Kočevju. Prejalislej bo kočevski odpor zlomljen.
—r— Dejanja govore! Neki učitelj na Kranjskem je dobil službo v drugem okraju. Zaradi »sijajne plače« ni imel niti toliko, da bi imel za selitev, zakaj v domači vasi, kjer je do sedaj služboval, si ni upal dobiti toliko posojila. Edina rešitev tedaj, da je šel mož k deželnemu odborniku di. Zajcu. Akademik dr. Zajec je sprejel ponižnega prosilca v njemu lastnem hribovskem tonu, češ, liberalec ste, ne dam nič, Boga zahvalite, da ste sploh službo dobili. Mož, osupljen nad takim zaderikastim sprejemom, jo pohlevno odkuri, a med vrati se vendar toliko osrči, da še izpre-govori: »Ne, ne, Slomškar še ni bil nikdar liberalec«. Beseda »Slomškar« je imela čudovit učinek na nepristranskega dr. Zajca. Z vso prožnostjo svojega telesa skoči za odhajajočim prosilcem, ga povabi najljubeznjivejše nazaj, mu ponudi stol in uspeh? — Z dvestošestdesetimi kronami v žepu se je zadovoljno roke mencaje vračal presrečni »Slomškar« domov, češ, »pa sem ga panal«. — G. dr. Zajec, pa utajite, če ni resnična ta zgodba?!? — Drug slučaj. K nekemu dokaj visokemu cerkvenemu dostojanstveniku se pride nekdo informirat zaradi neke učiteljske službe. Pripomnimo, da je tega dostojanstvenika prav dober prijatelj referent c. kr. deželnega šolskega sveta. »Sveti« mož, ki bi ne smel po besedah svojega prevzvišenega učitelja imeti niti sence sovraštva do svojega bližnjega, odgovori: »Brez skrbi, kar po liberalnem smrdi, pri nas ne dobi službe.« — Brez komentarja!
—r— Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Angele Jurečič-Kumelj, ki je zaradi bolezni na dopustu, je imenovana abs. učit. kandidatinja Hermina Stiene za sup-lentinjo na ljudski šoli v Štrekljevcu. —-Abs. učit. kandidat Maks Furlan je imenovan za prov. učitelja in voditelja na eno-razrednici v Šmihelu pri Hrenovici. — Štirirazrednica v Št. Janžu se razširi na pet razredov in v to svrho sistemizira novo učno mesto. — Absolv. učiteljska kandidatinja Jožefa Jaklitsch je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Kopriv-mku. — Absolv. učiteljska kandidatinja Frančiška Štrenar je imenovana za prov. učiteljico enorazrednice v Ostrožnem br-du. — Na mesto učiteljice Angele Janša, ki je zaradi bolezni na dopustu, je imenovana za suplentinjo v Jaršah bivša sup-lentinja v Moravčah Katarina Kosiša. — Kranjski deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi na šestrazrednici na Viču pri Ljubljani absolv. učit. kandi-datinji Otilijo Krisch in Julijo Baran, na osemrazredni nemški zasebni dekliški ljudski šoli ljubljanskega šolskega kurato-riia pa absolv. učit. kandidatinjo M. Ra-zinger.
—r— Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol v Ljubljani se je
vršila dne 9. t. m. v dvorani Mestnega doma. V smislu § 34. zakona o šolskem nadzorstvu je konferenci predsedoval okr. šolski nadzornik A. Maier. Na dnevnem redu sta bili dve času primerni predavanji. G. prof. R. Kenda je predaval »O dogodkih izza francoske dobe na Kranjskem (1809 do 1813) s posebnim ozirom na Ljubljano in okolico.« G. dr. F. Štele je pa Predaval »O varstvu spomenikov in ohranitvi domačega značaja naših krajev.« ybe predavanji sta bili zanimivi; zato sta zela predavatelja splošno pohvalo zboro-Valcev. Pri volitvi v knjižnični in stalni odbor so bili z vsklikom izvoljeni kandi-"atje, ki jih je nasvetoval nadučitelj Dimnik, in sicer v knjižnični odbor: Janez Lb-vec, Fran Marolt in Alojzij Kecelj; v stalni odbor pa: Marija Maroutova, Anton Razinger, Juraj Režek in Janko Likat. Oklenilo se je, da se okr. učit. knjižnica zaradi pomanjkanja prostorov preseli s 1. mestne na IV. mestno šolo na Prulah.
Štajerske vesti.
, §— Učiteljska narneščenja v celj-spm okraju. Začasno so nameščeni na-Jopni učitelji, oziroma učiteljice: Gustav a1'1/1 i" Helena Zupankova v Št. Pavlu, nn'ca Ježovnikova v Petrovčah, Ljudmila
Fišerjeva v Teharji, Marija Seličeva pri Sv. Lovrencu, Franc Rožanc (nadomešča bolnega nadučitelja) in Angela Zdolškova v Ljubečni, Angela Siterjeva (nadomešča obolelo gospo Wudlerjevo), ga. Josipina Ekslova (nadomešča obolelo gospo Košut-nikovo), Josip Žagar in Ciril Pregelj, ki sta imela dopust v svrho umetniške izobrazbe, sta zopet nastopila svojo službo, prvi v Celju, drugi v Petrovčah.
—š— Iz celjskega okraja. Poročila sta se tov. Mirko Zdolšek, učitelj v Grižah in tov. Mela Jerovškova istotam. Bilo srečno!
—š— Gotovlje pri Žalcu. Marsikaterega tovariša, marsikatero tovarišico še pogrešam med člani Slovenske Šolske Matice. Posebno mlajšim tovarišem in to-varišicam se nujno priporočam. Zdaj, ko je padla kaplja priboljška, odkrušite si 4 krone ter pošljite mi jih vsaj do 15. nov., ker je skrajni čas, da članarino odpošljem. Vljudno in nujno se priporoča Fr. Brinai, poverjenik.
—š— Gotovlje pri Žalcu. Podpisana se priporoča kot blagajničarka Učiteljskega društva za celjski okraj. Kdor dobi tc dni položnico učiteljske »Zadruge« v Celju, naj mi blagovoli članarino čimprej nakazati. Rada bi na prihodnjem društvenem zborovanju poročala, da mi ni nihče nič dolžan. — Tilka Brinarjeva.
—š— Ormoško učiteljsko društvo obhaja letos štiridesetletnico svojega obstanka. Živelo!
—š— Vsi odbori učiteljskih društev na Štajerskem, nadalje oni »Zveze«, »Vei-banda« in »Bunda« imajo te dni zaporedoma seje, ki bodo na njih razpravljala o ključu, po katerem bodo porazdelili dra-ginjsko doklado.
Groriške vesti.
—g— Imenovanje. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je bil gimnazijski profesor dr. K. Ozvald imenovan kon-servatorjem c. kr. arhivnega sveta na Dunaju za politiške okraje Gorica, Sežana in Tolmin.
—g— Učiteljska beda. V »Gorici« či-tamo: Društvo meščanskih učiteljev je izdalo pred kratkim jako resen oklic, v katerem svari pred učiteljskim poklicom, ker ni več dobiti pravočasno prostora. Na Nižjem Avstrijskem je 1000 učiteljev brez kruha, na Češkem pa čez dve tisoč. Vsako leto konča toliko učiteljiščnikov svoje študije, da bi jih bilo dovolj za cela desetletja. V tem oziru bi bila potrebna statistika, ki bi izkazovala eventualna prazna mesta, da bi se mladina vedela ravnati. Na vsak način pa je dandanes težko svetovati komu, naj se loti učiteljišča, zato da bi postal učitelj. Ako misli iti potem drugam, tedaj že še gre, a da bi računil na učiteljsko službo, je pač kočljivo. Na Štajerskem n. pr. so omejili število učiteljskih kandidatov s tem, da ima učiteljišče le po dva letnika: eno leto prvi in tretji, drugo leto drugi in črtrti itd. To bi tudi pri nas ne škodovalo, zakaj tudi v našem mestu študira cela truma deklet in mladeničev za učiteljski poklic, a lahko jih polovica že naprej računi, da ne bodo prišli do kruha, ker so vsa mesta zapolnjena po večini z mladimi, krepkimi močmi, ki se še ne bodo ognila s torišča. Na vsak način pa svetujemo pozornost in premislek!
—g— Lov na slovenske otroke v Ločniku in italijanski učitelj Ceschia. V »Soči« čitamo: Pred okrajno sodnijo v Gorici je bila klicana Marija Peršolja iz Ločnika. Zakaj je klicana, ni bilo razvidno iz vabila; mislila je, da je kaj zaradi otrok. Nemalo je bila žena razočarana, ko je zvedela, da je tožena zaradi žaljenja časti in da jo toži znani prijatelj Ločniških Slovencev, italijanski- učitelj Ceschia. Stvar je ta: Znano je, kako vabijo Italijani v Ločniku slovenske otroke v italijansko šolo; obljubljajo jim obleke in kdo ve, kaj še vse. Peršolja je bila izjavila, da ji je Ceschia ponujal za otroka obleke in 30 kron denarja, ako pošlje svojega otroka v italijansko šolo. Učitelj Ceschia je šel tožit Slovenko. On je izpovedal pred sodnijo, da je bil v hiši pri Peršoljevi, ji obljubil obleke za otroke, ali denarja ji ni obljubil, tako pravi on. Mož je tudi prisegel na to. Peršoljeva je zaradi tega obsojena na 5 dni zapora. Podana je proti razsodbi ničnostna pritožba. — O stvari izpregovorimo obširneje po vzklicni razpravi.
—g— Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah prične šol. leto 1913/14. v sredo, 5. novembra. Vpisovanje novo-vstopivših učencev se vrši 1. in 2. novembra od 10. do 11. ure predp. v šoli. Sprejemajo se tudi zidarski vajenci iz drugih občin. Vpisnina 2 K.
—g— Naznanilo. Na dvorazredni obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se prične novo šolsko leto 4. novembra t. 1. — Vpisovanje onih obrtnih in trgovskih vajencev, ki se še niso oglasili na županstvu
v Solkanu, bo 4. novembra od 11. do 12. ure predpoldne v pisarni šolskega vodstva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje izpričevalo ljudske, oziroma katere druge šole. — Vodstvo obrtne nadaljevalne šole v Solkanu 24. oktobra 1913. — Vodja: Fr. Bajt.
—g— S Krasa nam pišejo: Dne 6. novembra ima Goriško učiteljsko društvo zborovanje, in tretja točka dnevnega reda je »Naše gmotno stanje«. — Kaj pa naše učiteljsko društvo? Gotovo čaka na kak referat. Ne čakati sedaj referata, ampak sklicati zborovanje, ki naj bo njegova prva točka »Naše gmotno stanje in naše zahteve« (debata). — Druga točka pa naj bo zopet debata o uvodnem članku »Učiteljskega Tovariša« z dne 24. t. m. — Ako vsak učitelj in vsaka učiteljica prečita omenjeni članek, bo zborovanje gotovo plodonosno, ker delavcev se ne manjka.
—g— Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Pod tem naslovom piše tržaška »Edinost« v svoji 298. števiiki: »V »Učiteljskem Tovarišu« se je razvila zanimiva polemika v zadevi učiteljskega vprašanja na Goriškem. Na eni strani stoji »Deželno učiteljsko diuštvo za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko«, na drugi pa ono učiteljstvo, ki stoji za okrajnimi učiteljskimi društvi, ki naj bi se združila v deželno zvezo po kianjskem in štajerskem vzoru. To organizacijsko vprašanje pa je le postranskega pomena, vsaj za sedaj, zakaj glavna stvar je tudi pri goriškem učiteljstvu izboljšanje gmotnega položaja, in prav v tem vprašanju vlada med obema strankama, če jih moremo imenovati tako, veliko nasprotstvo. Naše mnenje je, da mora biti izboljšanje položaja učiteljstva na Goriškem ena izmed prvih nalog nove deželne uprave in da se mora'to izboljšanje izvesti na tak način, da bo stalno pomagano učiteljstvu, ne pa morda le s kakimi provizoričnimi odredbami, ki naj bi le deloma zamašile vedno bolj zevajoče luknje. Treba je le temeljite preuredbe učiteljskih plač, ki tudi v resnici zadovolji učiteljstvo in mu tako ustvari vse pogoje, da more točno in vestno vršiti svojo velevažno nalogo v našem ljudstvu. Da pa se naše ljudstvo samo spozna s tem, za goriško deželo tako pomembnim vprašanjem, naj posnamemo iz »Učiteljskega Tovariša« spis, ki jasno označuje mišljenje večine goriškega učiteljstva in pravi.« —• Tu navaja »Edinost« doslovno naš uvodnik iz zadnje številke, ki mu dostavlja te-le besede: »To so glasovi iz učiteljskih krogov. Mi, kakor smo že rekli, moremo želeti, da se čim prej uresničijo te upravičene zahteve, ker smo prepričani, da pomenja njih uresničenje veliko korist za naše ljudstvo na Goriškem, neuresničenje pa največjo škodo. Zato pa smo tudi uverjeni, da stori novi deželni zbor, ko se zopet snide, vse, da zadovolji naše učiteljstvo.« — Nas samo veseli, da se je tudi neučiteljsko, a nam prijazno časopisje začelo zanimati za to naše najvažnejše vprašanje. Naj dela tako naprej! Obenem opozarjamo na članek tov. Fr. Bajta, ki ga priobčujemo v današnji številki!
Istrske vesti.
—i— Iz Koprščine v Istri nam pišejo: V jubilejski številki cenjenega lista »Učit. Tovariša« se je oglasil nekdo iz našin krajev ter poslal pod naslovom »Naše razmere« dopis, kjer v splošnem omenja, kako je naše bedno stanje ter kaka je skrb gotovih činiteljev za izboljšanje tega. Vse prav, vse na mestu! Vendar nečesa nc morem odobravati, in to je ravno trditev dopisnika dotičnega članka, s katero ot-nača učitelje-udeležnike na kmet. tečaju v Gorici kot Benjamine raznih viš. šolskih oblastvenikov. — Bil sem, na svojo žalost, sam udeležnik tega tečaja ter z mano četvorica istrskih tovarišev. In po mnenju dopisnika zgoraj imenovanega članka smo torej mi Benjamini raznih odločilnih faktorjev, in to edino-le zato, sklepaje po njegovem argumentiranju, ker smo bili v letošnjih velikih počitnicah na kmetijskem tečaju v Gorici. — No, in ker to dopisniK trdi v članku »Naše razmere«, bi ga prosil, da navede še imena onih tovarišev, ta-kozvanih ne-Benjaminov, ki bi naj bili zapostavljeni pri predlogu za pripust v do-tični tečaj! Poznati mora gotovo vse malenkosti uradnega poslovanja te zadevt, ker drugače bi ne trdil tega o namišljenili činih za Benjamine. Moje skromno mnenje pa je, da je dotični dopisnik v marsičem na nejasnem. Vzemimo n. pr. sladkosti, ki jih nudijo taki tečaji udeležencem. Ce bi bile te njemu vsaj približno znane, bi nikdar ne trdil, da je dnevno deveturno duševno delovanje in poslušanje raznih predavateljev čin za Benjamine! — Glede potnih odškodnin, ki bi naj ne bile primerno odkazane posameznikom, mislim, da zna vsak od nas, odkod je, kam se pelje, kam se mora vrniti in koliko vse to stane.
—i— Lega nazionale. Prihodnji občni zbor društva »Lega Nazionale« se bo vršil v Poreču, in sicer zadnjo nedeljo meseca maja 1914.
Tržaške vesti.
—t— Zagrebško »Kolo« v Trstu. Zagrebško pevsko društvo »Kolo« je tržaški podružnici »Glasbene Matice« naznanilo, da v soboto, dne 15. novembra, priredi v Trstu koncert. Nastopi tudi Marko Vuškovič. V Trstu se osnuje poseben odbor za sprejem bratskega hrvaškega društva.
—t— Hrvaško šolsko vprašanje v Trstu. V Trstu se v kratkem vrši ustanovni občni zbor »Hrvaškega šolskega društva v Trstu«, ki bo takoj otvorilo otroški vrtec; prostori so že zagotovljeni in bo ondi imelo svoje prostore tudi društvo »Strossmayer«.
—t— Poročila se je v Škednju bivša mnogoletna vrtnarica ondotnega šolskega vrtca gospodična Dragica Gregoričeva z uradnikom pri tvrdki Greinitz v Trstu g. Viktorjem Rosenbergom. Čestitamo!
Koroške vesti.
—k— Slovencem sovražno delo Nemcev na šolskem polju. Omenili smo že žalosten položaj, v katerem se nahaja slovensko šolstvo v Celovcu in njegovi okolici, kjer so Slovence na šolskem polju že preplavili Nemci, in sicer s svojim ponemčevanjem otrok. Nič boljše razmere ne vladajo po deželi. V bližini Celovca je Zrelec. Tam je dvorazrednica, seve_da nemška, obiskuje jo 135 slovenskih otrok. V Podkrnošu je dvorazredna Šola z 8S otroki z nemškim učiteljstvom, v znanem Grabštajnu je popolnoma nemška štirirazrednica z 250 popolnoma slovenskimi otroki in z najbolj zagrizenim nemškim učiteljstvom. V Trdnji vasi, ki je še popolnoma slovenska, je nemška dvorazrednica s 100 slovenskimi otroki. V Po-krčah je trirazredna nemška šola, na kateri poučujeta dva nemško - nacionalna učitelja in ena učiteljica, 150 skoro brez izjeme slovenskih otrok. V Timenici je nemška dvorazrednica s 120 večinoma slovenskimi otroki. Kraji severno od Celovca, kakor Gospa Sveta, Karnski grad, Blatograd, Št. Martin, Št. Peter i. dr., so se v zadnjih desetletjih že skoro ponem-čili. V teh krajih ni niti ene slovenske šole. Bujno se širi ponemčevanje tudi ob Vrbskem jezeru. Tudi v teh krajih je ne-broj vasi, ki so po veliki večini slovenske, imajo pa izključno samo nemške šole. Koliko je še slovenskih otrok, ki bi jih še lahko rešili. V Sv. Martinu nad Dholico n. pr. je nemška štirirazrednica s 232 učenci, ki so večinoma Slovenci. V Po-rečah je nemška petrazrednica z 270 učenci, izmed katerih je skoro polovica Slovencev. Podobno tlačijo slovenske otroke v nemške germanizatorične šolske kovačnice v Škoficah, v Ribnici, v. Hodišah, v Kotmari vasi, v Zihpoljah, v Bistirici in v Št. Janžu. V Rožu, v Med-jem dolu, v Kaplji ob Dravi, v slovenskem Pliberku in sploh po vsej Koroški. Nemci hočejo prodreti do Karavank in ločiti ro-žanske Slovence od podjunskih. Ako se jim to posreči, bodo tvorili rožanski Slovenci le še jezikoven otok, ki se nikakor ne bo mogel vzdržati. Rož je krasen in se ne imenuje zastonj Rožna dolina, toda Nemec tam vedno bolj prevladuje, bodisi na šolskem polju, kakor na industrijskem in na drugih poljih. Edina rešitev za Slovence bi torej bila, preurediti šole, zakaj vzgojo v narodnem duhu more dati otroku le zaveden naroden učitelj v domači šoli. Zato je prvo in najnujnejše vprašanje koroških Slovencev, kako naj si pridobe pravično in zakonito narodno šolstvo, zakaj brez tega je izguba Koroške vprašanje časa.
—k— Imenovanje učitelja v Grebi-nju. Na seji deželnega šolskega sveta dne 17. oktobra 1913 je bil imenovan za nadučitelja na petrazrednici v Grebinju ta-mošnji učitelj Julius Bohatta. Tržani so sicer prosili z deputacijo za nadučitelja Jožefa Oberlercherja iz Labuda, ki je tudi bil kompetent in ki je precej stareji ter v gospodarskem oziru dosti izobražen. Dež. nadzornik Benda in dež. predsednik Fr. v. Fries-Skene sta deputacijo jako prijazno sprejela ter ji obljubila, da hočeta uva-ževati prošnjo. Toda človek obrača, »Volksrat« pa obrne! Mesto je dobil Bohatta, ki je precej mlajši — samo za to, ker so se za njega zavzeli baron Helldorf, Herzog in župan Manner, že znani »gozdni mojster«, ki imajo tudi pri »Volksratu« važno besedo. K dosegi mesta mu je tudf pripomoglo znanje slovenščine, baje je prosilec zmožen slovenščine »in Wort und Schrift«, kakor je zapisal v svoji prošnji! Resnica pa je, da niti kakega slovenskega koroškega narečja ne obvladuje, niti otrok ne razume! Kako hoče mož poučevati v
prvem razredu — izključno slovenske otroke? Drugi razredi so pa itak popolnoma nemški! Vidi se takoj vpliv Schulver-eina in Südmarke, ki sta darovala vsak po 10.000 K za novo šolo! — Da, na papirju pač marsikdo zna slovenski ! O, pri kom-petencah je slovenščina dobra — sicer pa je vedno predmet zasmeha in zaničevanja. Za Slovence je vseeno, je li dobil nad-učiteljsko mesto Bohatta ali Oberlercher, saj slovenščine ni zmožen nobeden. Omeniti je treba le žalostno dejstvo, da je tudi Grebinj postal nedosegljiv za vedno učiteljem, zmožnim kolikor toliko slovenščine. Obžalujemo izgubo mesta in kratkovidnost naših nemškutarskih učiteljev!
—k— Učiteljske vesti. Imenovan je za nadučitelja v Pontablju nadučitelj Daniel Leitner v Liesingu. Nadučitelj Lovro Horvat je prestavljen iz Pontablja v Glo-basnico. Za učitelja v Celovcu je imenovan učitelj Kropf v Grabštajnu. Učiteljica v Železni Kaplji Henrika Schnabl je dodeljena dekliški šoli v Šent Vidu. Učitelj Franc Dragatin pride za učitelja na vad-nico celovškega učiteljišča. Za suplentinjo v Velikovcu je nastavljena Lea Bohrer-jeva. Enoleten dopust za vojaščino je dobil učitelj Franc Kogelnig na Fari pri Pre-valjah. Službeno starostno doklado dobijo: sedmo: nadučitelj Fr. Christof v Št. Jurju ob Zilji, Jožef Kovač v Ukvah, J. Tschanko Podljubeljem, nadučitelj Franc Mory v Slovenjem Šmihelu, Ferdinand Stres v Medgorjah peto; šolski vodja Pavel Kneß v Šmiklavžu četrto; Franc Gornik v Šent Jakobu v Rožu, Gustav Srebernig na Brdi ter Ludovik Primožič v Šent Jakobu v Rožu (na slovenski šoli) drugo. Deželni šolski svet je potrdil ustanovitev otroškega vrtca (nemškega) Pjpd Rožčico.	____
Splošni vestnik.
Friderik Stöger, trgovec in posestnik v Krškem je daroval za Učiteljski kon-vikt 2 kroni.
Nekatera učiteljska društva še niso poslala doneskov za Zavezini 251etni jubilej. Te dni dobe predsedniki teh društev poštne položnice. Uljudno prosimo, da store svojo dolžnost, da zamoremo že enkrat zaključiti račune. Vodstvo.
Ujeli in zaprli so v soboto »svetnico« Johanco. Zanimive slike o tem je dobil »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki jih priobči ta teden in bo torej totedenska številka še bolj zanimiva, od prejšnje. »Slovenski Ilustrovani Tednik« s slikami o ujeti Johancije izšel v četrtek 30. t. m. in opozarjamo nanj.
Današnji številki je priložen prospekt engros tvrdke sukna M. Tomec v Mni-hovgradcu. I Ta povsod znana solidna tvrdka je na najboljšem glasu in našim p. n. naročnikom kar najtopleje priporočamo, da po prilogi zahtevajo vzorce sukna, kateri tudi tokrat na lepoti in ceni prekašajo vse prejšnje.
Priporočamo 'cenjenim čitateljem tvrdko Ign. Vok v Ljubljani. Sodna ulica št. 7, katera ima priznano najboljše Pfaffo-ve šivalne stroje in vozna kolesa »Puch« vedno v veliki izberi v zalogi.
Opozarjamo tudi šolska vodstva, katera si mislijo za šole šivalne stroje naba>-viti. d'a si naroče le Pfaffove stroje, ker ti so najbolj trpežni in jednostavni. s tečaji na krogljice (Kugellager) vsled česar tečejo zelo tiho in lahko m so raditega posebno za šolsko mladino najbolj priporočljivi.
Kakor se nam poroča dobi cenj. učit osobje posebne ugodnosti pri nakupu. VeC v inseratu.
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Omožena štajerska učiteljica: Članka ne moremo priobčiti, ker smo od me-rodajne strani opozorjeni, da je bolje, ako o tem ne govorimo v javnosti. Zadevo bodo obravnavali na seji Vaše Zveze. —-Sava: Porabimo prihodnjič. Drugo uredimo, da bo prav. Glej naš drugi članek! Pozdrav!
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vse c. naročnike opozarjamo, da se bliža sklep leta, ko treba tudi račune Poravnati. Sicer imamo hude, turške čase, pa za stanovski list mora vsak. kdor ga hoče čitati, žrtvovati 10 krone. — Torej!
Kdor list reklamuje, ne sme v svoji sveti jezi (ki }i pa upravn. čestokrat ni krivo!) ničesaT drugega pripisati, kakor zgolj suho reklamacijo: »Reklamujem št. 41. Učit. Tovariša, ki je nisem prejel!« — Za vsak drugačen dostavek mora upravn. plačati kaz. por to 20 h. Torej pozor!
Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
l!ra<lui razpisi učiteljskih služb.
Št. 1453.	Kranjsko.
Temeljem razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1913, št. 5104 in vsled sklepa redne seje c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. oktobra 1913 se novic razpisuje mesto stalnega učitelja extra statum na II. mestni deški ljudski šoli s sistemiziranimi zakonitimi prejemki.
Prosilci za to službeno mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagajo pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani najkasneje do 10. novembra 1913.
Doslej vložene prošnje za isto službo ostanejo v veljavi.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 24. oktobra 1913.
Št. 3155.
Na petrazredni ljudski šoli v Cerkljah, na štiri-razrednih ljudskih šolah v Št. Jerneju, Kostanjevici in Raki, na trirazredni ljudski šoli v Sv. Križu pri Kostanjevici in na dvorazredni ljudski šoli v Kalu pri Št. Janžu se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 26. novembra 1913.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 13. oktobra 1913.
Kdor ljubi dobro Kavo,
rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše.
<mp 45/26.642
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova nI.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižpice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno.
Najizvrstnejše in najboljše ta m buri ce izdeluje in razpošilja
Prva sisečka rožna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni 1 izhaja strokovni tamburaški me-, sečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
P. n. učiteljstvn in slavnemu občinstvu se priporoča
Kavarna „EVROPA"
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in tsI drucl slovenski ter velika izbira tnjih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je vedno kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc, kavarnar.
ÖQDDD□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CDDCDD□□□□□□GDODO□□□□□□□□□□□□□□□□□□SD D
Veletrgovina z železnino MERKUR! PETER MAJDIČ v Celju, Graška ulica 121
n	priporoča p. n. gospodom učiteljem, šolskim vodstvom in šolskim svetom svojo g
c	bogato zalogo raznovrstnega železninarskega blaga, kakor: peči za šole, železne g
□	hišne oprave in kuhinjske posode, vrtnih ograj, čebelarskega orodja in sploh g
□	vseh v železninarsko stroko spadajočih sredstev najboljše kakovosti, po najnižjih g p	cenah. Postrežba točna. g
□□□□□□□□□□□□□□□□□□BDnDQDQOD□□□□□DODODDODODDODD DDDDDDDDDDODODODODg
U
Ferdinand Palovec
konces. zobotehnik
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice)


•5» zobotehniški atelje «Nfr
in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.

a
FAFF šivalni stroj
je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija.	— Pouk v vezenju brezplačen.
Oenilsi zastonj iaa. poštstin.e prosto.
specialna trgovina šivalnih strojev in koles = Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. =
.Vok
Barhenti,
flanele,
seflrl,
piketl,
kanefasl,
kepr.
T7"se t3azsm.i3a@ preskrbi
M. JI R S OVA
== učiteljeva soproga =
Platno,
damaskl,
robci,
brisače,
rjuhe,
vsa oprava.
lastnica ročne tkalnice v Novem Hradku nad 16
-ž=0 o&tojnJzzo-v za 20 3HZ fcaiiko-
Neugajajoče vrnite.	Učlteljstvu popust.	Vzorci franko.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
Izprašani optik.
Zalagatelj c. In kr. armade, vojne mornariee, domobrancev i. t d.
Očala in-ščipalnifcl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Goerz, Zeiss i.td.
Fotografični aparati itd.
Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka!!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej
avstro-ogrske monarhije
na Dunaju, I., WipDlirigerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
¡največjo» ■m.čiteljsik.si d-r-u.štT7-a,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem I. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem I. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
J