ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje ___________________ PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. SEPTEMBRA 1995 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 3.08 0.25 Žiro računi 3.08 0.25 Hranilne vloge na vpogled 3.08 0.25 j Varčevalna knjižica 6.26 0.50 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 16.88 1.29 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 16.88 1.29 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 16.88 1.29 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 4.66 0.38 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 100.000,00 SIT 12.74 0.99 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 12.84 1.00 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 13.16 1.02 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 13.69 1.06 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni - depoziti do 100.000,00 SIT 13.27 1.03 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 13.38 1.04 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 13.69 1.06 1 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 14.23 1.10 Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta - depoziti do 100.000,00 SIT 13.80 1.07 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 13.91 1.08 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 14.23 1.10 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 14.76 1.14 Depoziti vezani nad 12 mesecev 16.88 1.29 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 6.50 • za čas od 91 do 180 dni 7.00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 20.60 1.55 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 24.26 1.80 NUDIMO VAM kvalitetna korekcijska stekla domačih in tišjih proizvajalcev kot so: ZEISS in ESSILOR SVAROVSKI NUDIMO VAM TUDI: - domače in uvožene korekcijske okvirje - očala za zaščito pri delu, polaroidna očala za ribiče - kolesarska očala - popravila očal - vrvice, etuije, krpice za očala in spraye proti zarositvi stekel - tekočine za kontaktne leče (Aosept, Lensan, Bausch & Lomb) - povečevalna stekla VSE VRSTE STORITEV OPRAVLJAMO HITRO IN KVALITETNO. Za vas poslujemo vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. I— Ul 2 1 2 UH- ]NT®t loVn i@s> Slap v Repovem grabnu v Podvolovljeku Foto: Ante Blaževič Se bo Turist vendarle izvil iz začaranega kroga? Lx 1 Intervju: Jakob Presečnik, župan občine Mozirje Mednarodna razstava Cvetje Evrope v Savinjskem gaju Silvo Teršek: "Vsako jutro se iznova rodim." Reportaža: ° Sola v naravi v Pacugu pri Fiesi Maratonski Ms pohod Celje - Logarska dolina IH : ■ , LJrednikov \o\a, U a Šolsko leto 1995/96 se je v resnici začelo, začela pa se je tudi jesen, ne koledarska, pač pa kar "ta prava". Temperature so se nenadoma spustile na nivo, ki smo ga bili sicer vajeni oktobra, in tako nas je nekajkrat že pošteno zeblo. Kaj si moremo, je pač tako. Le zakurimo lahko v peči, če je mraz v hiši že prehud. Zeblo pa prav gotovo ne bo harmonikarjev in njihovih poslušalcev na finalu Zlate harmonike v Ljubečni, ki se začne jutri. Kot lahko preberete v tej številki, sta se na zaključni nastop uvrstila tudi "naša" Bernarda Podlesnik in Zdravko Detmar, za katera bomo držali pesti. Kdor si želi ogledati prireditev v živo, naj pokliče na sedež ZKO v Mozirje (tel. 831-292), če imajo v avtobusu še kakšno prosto mesto. Informacija je sicer malce pozna, ker je zaradi spleta okoliščin v prejšnji številki izpadla objava omenjenega članka. Redakcijo smo takrat morali zaključiti predčasno, ker smo nato odpotovali v Pacug pri Fiesi, kjer smo obiskali gornjegrajske, Ijubenske in lučke osnovnošolce v šoli v naravi. Tudi o tem smo pripravili obsežnejšo reportažo. Sicer pa lahko v tej številki preberete tudi intervju z mozirskim županom, Jakobom Presečnikom, ki si želi dobrega (boljšega?) sodelovanja med občinami. Tako kot verjetno vi, smo si tudi mi ogledali čudovito razstavo v Savinjskem gaju in izrekli organizatorjem vso priznanje. Povsem nepričakovano se nam je ponudila tudi možnost razgovora z "žametnim glasom" slovenskega radia, Silvom Terškom, ki smo jo seveda izkoristili. No, in da ne pozabim, na zadnji strani vas čaka seznam srečnih dobitnikov nagrad Poletne nagradne igre Savinjskih novic. Žal je na njem samo pet imen. Dobitnikom nagrad čestitamo vsem drugim, ki ste poslali rešitve, pa se za sodelovanje zahvaljujemo in vas vabimo, da poskusite srečo v jesenski nagradni igri. Brez skrbi, začela se bo že v prihodnji številki. Jesen se je, kot rečeno, torej zares začela. Jesen, ki bo gotovo prinesla s sabo marsikatero pomembno odločitev na občinskih in na državnem nivoju. Ob tem nam dejstvo, da je tolar postal konvertibilen, ne bo kaj dosti pomagalo, saj smo iz dneva v dan postavljeni predvsem pred dejstvo, da moramo preživeti. Tudi v nazorskem Turistu in Glinu je tako. Medtem, ko se glede usode prvega podjetja nič dokončnega ne ve, pa se situacija v in ob Glinu vendarle razpleta. Počasi, toda zanesljivo. Minulo sredo so bili na obisku pri večinskem lastniku podjetja, to je Sklad za razvoj RS, zgomjesavinjski župani in Glinovi predstavniki. Kaj so izvedeli, preberite prihodnjič. Do takrat pa lep pozdrav! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, ražpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO Gostinsko podjetje Turist Nazaije Se bo podjetje le izvilo iz začaranega kroga? Ko smo v začetku junija nazadnje poročali o razmerah v gostinskem podjetju Turist Nazarje, so bile razmere, vsaj po takratnih informacijah sodeč, izjemno zaostrene in le malokdo je še verjel, da se lahko agonija nadaljuje kaj več kot mesec dni. No, od takrat je minilo že tri mesece, stanje v podjetju pa očitno ni več tako brezupno, kot je kazalo prej. Kot nam je povedal direktor Drago Rifelj, vsi Turistovi lokali poslujejo. Slaščičarno v Mozirju, ki je v denacionalizacijskem postopku, so medtem prepustili v najem svojim bivšim zaposlenim. Tudi lokal Dren na Rečici je v najemu bivših Turistovih delavcev, lokala Planinka na Ljubnem in Bistro T v Nazarjah pa naj bi oddali v najem po franšizing sistemu. Odločitev glede tega še ni dokončna, saj je delno pogojena s postopkom določanja tehnoloških viškov, ki se bo iztekel 22. septembra. Nekatere delavce, ki so bili opredeljeni kot tehnološki viški, so prerazporedili na delo v druga podjetja, zato se je obseg sredstev, ki jih sedaj potrebujejo v Turistu za izplačilo osebnih dohodkov, precej zmanjšal - po besedah Riflja kar za 70 odstotkov. Zajeten del zaostalih obveznosti, kot so plače, prispevki, davki in terjatve dobaviteljev so v nazarskem gostinskem podjetju pred nedavnim poravnali z denarjem, ki so ga iztržili s prodajo zemljišča pri objektu Bohač v Nazarjah. Kar se plač in prispevkov tiče, naj bi bile vse obveznosti poravnane do letošnjega marca. Kaj pa preostale obveznosti do zaposlenih oziroma bivših zaposlenih? Drago Rifelj pravi, da dolg sedaj ni več tako zelo velik, znašal naj bi okrog 2 milijona tolarjev. Zmanjšal se je namreč tudi na račun obveznosti tistih, ki so prevzeli lokale v najem. Turist naj bi po dolgotrajnih prizadevanjih vendarle uspel pridobiti tudi kredit, katerega del bo namenjen izplačilu omenjenih obveznosti in odpravnin. V pretežni meri pa naj bi bil kredit namenjen obnovi lokalov na Ljubnem in v Nazarjah. Medtem je tako rekoč v teku tudi postopek lastninjenja. V pripravi je namreč program, Turist pa po drugi plati tudi intenzivno išče potencialne sovlagatelje iz tujine, ki bi bili zainteresirani za vlaganja v njegove gostinske objekte. Slednji naj bi z ustreznimi posegi preko mešane družbe, v kolikor bo do ustanovitve prišlo, le dobili podobo, dostojno gostinske oziroma turistične dejavnosti. Seveda pa bodo v proces lastninjenja s certifikati vključeni tudi zaposleni in bivši zaposleni. Na govorice, ki so se pojavile v zadnjem času, da Turist posluje preko zasebnega by-pass podjetja, Drago Rifelj odgovarja, da podjetje sodeluje z večjim številom podjetij. Večinoma so to zasebne firme, ki dobavljajo različno blago. "Res pa je," dodaja Rifelj, "da smo dvema zasebnima firmama oddali v najem poslovne prostore v naši upravni zgradbi. S tem smo neizkoriščenim prostorom vrnili njihovo osnovno funkcijo, najemnika pa sta prostore, ki so bili prej v zelo slabem stanju, tudi adaptirala." Del dobav po Rifljevih besedah dejansko poteka preko ene od teh firm, prav tako kot poteka preko Savinje, Zadruge, Vtisa in ostalih. "Gre za povsem normalen komercialni odnos," je v zaključku razgovora poudaril direktor GP Turist Nazarje, Drago Rifelj. Franci Kotnik Podjetniški kotiček Najbrž se nismo niti prav zavedeli, pa so že za nami počitniški dnevi. Vsaj za večino. Spet je pred nami nepredvidljiva jesen, ki bo od nas prav gotovo zahtevala veliko energije. Če ste morda med tistimi, ki ste v letu 1995 ali tudi že prej najeli investicijski kredit pod dokaj ugodnimi pogoji, se ukvarjate s proizvodnjo, proizvodnimi storitvami ali turizmom, ste zaposlili nove ljudi, imate poravnane davke in prispevke itd., imate možnost, da na podlagi razpisa Ministrstva za gospodarske dejavnosti, objavljenega v UL št. 44 vložite prošnjo za subvencioniranje obrestne mere. Poglejmo razpis malo bolj podrobno: Postopek bo tekel preko Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva. Predračunska vrednost naložbe lahko znaša največ 800.000 DEM v tolarski protivrednosti, delež lastnih sredstev v strukturi virov financiranja mora zajeti najmanj 20%. Subvencija obrestne mere, ki znaša polovico bančne obrestne mere za vaš kredit, se lahko pridobi za največ 50% predračunske vrednosti investicije. Prednost pri razpisu imajo prosilci: - katerih projekti se nanašajo na proizvodnjo in proizvodne storitve - ki so sklenili kreditno pogodbo z banko po 1.1.1995 - ki imajo kredit po obrestni meri nižji od R + 13% letno - ki imajo višji delež lastne udeležbe - katerih projekti zagotavljajo povečanje dodane vrednosti na enoto proizvoda, povečanje zaposlovanja, pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti, visoko stopnjo inovativnosti, uvajanje sodobne tehnologije in sodobnih metod dela, energetsko varčnost in ekološko pozitiven odnos do okolja. Vsebina vloge je po letošnjem razpisu še posebej precizirana, obravnavale pa se bodo samo popolne vloge. Poleg omenjene višine predračunske vrednosti projekta, deleža lastnih virov sredstev in obrestne mere mora biti iz vloge razvidna tudi doba trajanja kredita, ki ne sme biti krajša od enega leta in daljša od petih let, daljša od petih let ne sme biti tudi doba vračanja naložbe. Izjema so samo projekti turistične in poslovne infrastrukture. Vlogi morajo prosilci priložiti še: - Izpolnjen obrazec Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki zajema najpomembnejše podatke iz investicijskega programa, ki ste ga predložili banki - Kreditno pogodbo z banko - Bančno mnenje o ekonomski upravičenosti investicije (pridobljeno največkrat na podlagi predloženega investicijskega programa ali druge dokumentacije banki, ki vam je dodelila kredit) - Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih - Pismeno izjavo o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni - Družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register s prilogami, samostojni podjetniki potrjeno fotokopijo priglasitvenega lista, obrtniki fotokopijo obrtnega dovoljenja - Navedbo števila zaposlenih s priloženimi fotokopijami obrazcev M 1/2 Overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje ROK ZA PRIJAVO JE 30. SEPTEMBER, vloge pa se pošljejo na Sklad za razvoj malega gospodarstva Republike Slovenije. Kot vidite, je razpis precej zahteven, predvsem pa zahteva dobro predhodno dokumentacijo, na podlagi katere ste tudi pridobili credit. Investicijskega programa sicer Skladu ni potrebno pošiljati. Vsi prosilci, ki so kandidirali za subvencijo v preteklem letu, torej so oddali popolno dokumentacijo do 1.10.1994 in je bila njihova vloga rešena pozitivno, ni pa bila realizirana, lahko, če želijo na razpisu ponovno sodelovati, predložijo Skladu vlogo za obnovitev vloge. Dosedanje izkušnje pri uveljavljanju subvencije Sklada na našem območju niso preveč vzpodbudne. Upamo pa, da se bo dosedanja praksa spremenila. Zato vsi tisti, ki izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, pohitite, časa ni ravno na pretek. Vida Skok POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Uradnem listu RS št. 44/95 objavilo več javnih razpisov za področje gospodarstva predvsem subvencioniranje obrestnih mer za malo gospodarstvo. 2. V okviru sejma GOSTUR 95 (od 11. do 15. oktobra) bo 12. oktobra potekala II. TURISTIČNA BORZA SLOVENIJE. 3. Slovenija predvideva skupni nastop na mednarodnem turističnem salonu v Kijevu, ki bo od 16. do 18. oktobra 1995. 4. Opozarjamo vas, da je bil v POROČEVALCU št. 38/1, št. 38/11 in št. 39/III objavljen predlog zakona o carinski tarifi. Gospodarska zbornica Slovenije predvideva poseben seminar v Velenju v začetku decembra 1995 na temo CARINSKA TARIFA IN CARINSKI ZAKON. 5. McDonald’s širi svojo mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje. 6. Prejeli smo nov paket poslovnih informacij iz Španije in Južne Afrike ter BORZO ponudb in povpraševanj. 7. Obveščamo vas, da bo v dneh od 28.9. do 8.10.1995 potekal BAVARSKI TEDEN v Ljubljani. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Opozarjamo pa na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na bavarskem, in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco. Prijavnice za konferenco s spiskom bavarskih podjetij lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 8. V Uradnem listu RS 42/95 je bila objavljena Odredba o določitvi carinskih izpostav, ki so pristojne za carinjenje kmetijskih proizvodov in živil. Odredba je začela veljati 1. avgusta 1995. 9. Poslovno srečanje z avstrijskimi podjetji bo 3. oktobra 1995 v okviru graškega jesenskega sejma. 10. Gostinsko turistični zbor bo 24. in 25. oktobra v Radencih. V tem okviru bo 20 različnih tekmovanj in razstav. 11. Opozarjamo vas na MEDNARODNI LESNO PREDELOVALNI SEJEM, ki bo potekal od 14. do 17. septembra v Celovcu. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Občina Nazaije obvešča zainteresirane občane, da prijavijo ali pa potrdijo že oddano prijavo za: J 1. nakup telefonskega priključka (KS Nazarje na občini, KS Šmartno na sedežu KS Šmartno ob Dreti); 2. nakup gradbene parcele - planirane potrebe za pet let (vse prijave oddajte na občini Nazarje); 3. prodajo zemljišča za stanovanjsko gradnjo (ponudbe zbiramo na občini Nazarje). Prijave oddajte do J J.9.1995. Podrobnejše informacije lahko dobite na občini Nazarje - telefon:. 831-411 ali 831-988. Jakob Presečnik, župan občine Mozirje Perspektiva je v sodelovanju Občina Mozirje, ki sedaj obsega območje krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica, naj bi imela pri začetku funkcioniranja novih lokalnih skupnosti še najmanj težav, saj je njena uprava ostala na lokaciji bivše občine. Pa je temu res tako? O tem in ostalih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z županom Jakobom Presečnikom. SN: Kakšna je razlika, g. Presečnik, med funkcijo predsednika IS, katero ste uspešno opravljali prej, in funkcijo župana, ki jo prav tako uspešno opravljate se pojavili pri tej reorganizaciji. Bo na račun tega kdo ostal brez službe? PRESEČNIK: Po zakonu o financiranju občin vsi tisti delavci, ki niso prešli v Jakob Presečnik: "Želim si, da bi se občine med sabo čim bolj razumele." sedaj? PRESEČNIK: Oba obdobja sta po svoje specifična, po drugi strani pa tudi zelo zahtevna. Lansko leto je bilo treba glede na vse peripetije celotno situacijo v občini umiriti, kar nam je dobro uspelo. Konec leta smo dočakali v stanju, v katerem smo lahko mirno prešli v nove občine. Ta prehod pa tudi ni bil povsem direkten, življenje je pač teklo svojo pot naprej. Z novo lokalno samoupravo so občine izgubile tiste funkcije, ki so prešle na upravno enoto, obrambo, geodetsko upravo, inšpekcijske službe, medtem ko je bila davčna uprava samostojna že prej. Država je torej prevzela nase tiste funkcije, ki so bile že utečene, lokal na problematika pa je ostala občinam. SN: Občina Mozirje je kot nova občina na sedežu bivše občine morala prevzeti vse viške zaposlenih, ki so posamezne državne službe, ostanejo delavci občine na sedežu bivše občine. Po sprejemu vseh aktov o sistemizaciji delovnih mest se nato ugotavljajo presežki. Zal moram ob tem reči, da je pripravljenost za reševanje tega problema na našem področju majhna. S spiska, na katerem je bilo 14 imen, je občina Gornji Grad zaposlila enega delavca, občina Nazarje polovico delavke, ostale občine nobenega. Zgodilo se bo, da nekaj ljudi ne bo dobilo delovnega mesta, ker potrebe niso tako velike. Po zakonu je za reševanje problema presežnih delavcev zadolžena država. SN: Občina Mozirje je tako kot večina drugih občin sredi leta sprejela svoj proračun. Katere konkretne aktivnosti sledijo temu v jesenskem obdobju? PRESEČNIK: Vsi ti proračuni, ki ste jih omenili, so samo začasni, saj bomo šele v drugi polovici septembra iz ministrstva za finance dobili podatke o financiranju t.i. javne porabe. V oktobru nas torej verjetno čakajo rebalansi proračunov. Kljub temu v naši občini v tem času aktivno delamo na pridobivanju dokumentacije za osnovno šolo na Rečici in za telovadnico v Mozirju. Glede rečiške šole bi rekel le to, da je potrebna, da pa z njo ne posegamo v legitimne interese občine Nazarje, da nazar-sko šolo usposobi za svoje potrebe. Kar pa se mozirske telovadnice tiče, je splošno znano, da v dolini nimamo objekta za športne igre, mozirska šola pa praktično nima telovadnice. Omenjeni investiciji letos, razen odkupa zemljišča na Rečici, še ne bosta povzročali velikih stroškov. Pričeli smo tudi s pripravo dokumentacije za izgradnjo avtobusnih postajališč ob regionalni cesti na Prihovi in v Spodnji Rečici, za samo cesto pa si prizadevamo, da bi država odobrila denar za njeno preplastitev. Razrešiti moramo tudi problem parkiranja v centru Mozirja, kar pomeni, da je treba aktivirati zazidalno cono med Smihelsko cesto in trgom. Na Rečici čaka na rešitev problem dovoza v obrtno cono na Reneku in pa priprava ter izgradnja nekaterih komunalnih objektov na cesti mimo gasilskega doma. Ob tem moram dodati še modernizacijo dela ceste na Dobrovlje, to akcijo sofinanciramo skupaj z občino Nazarje, in pripravo tehnične dokumentacije za infrastrukturne objekte v obrtni coni Prihova. V dogovoru smo z Elektrom Celje, da bo v sklopu svoje akcije prestavil daljnovod s te lokacije in tako omogočil izgradnjo izjemno pomembne cone. SN: V drugem polletju naj bi prišla na dnevni red tudi delitvena bilanca. Vaše mnenje o tem? PRESEČNIK: Župani smo se že dogovorili, na kakšen način bomo uredili letošnje poslovanje. Kar pa se tiče ostalih zadev, je potrebno dati na mizo celotno premoženje bivše občine in pripraviti predlog delitve. Po mojem mnenju bi bila najlažja delitev po domicilnem principu. Če takšnega dogovora ne bo, potem si ne predstavljam, kdaj bo to premoženje dokončno razdeljeno, saj so bili viri pridobivanja premoženja zelo različni. SN: Kakšna pa bo usoda organizacij, kot je denimo godba na pihala, ki so doslej delovale na medobčinskem nivoju? PRESEČNIK: Kar se konkretno godbe na pihala tiče, upam, da bomo našli skupno rešitev, saj si župani in občinski sveti enostavno ne smemo dovoliti, da bi to dejavnost pripeljali do točke razpada. To bi bila po mojem osebnem mnenju velikanska škoda tako za družbo kot za prizadevne mlade glasbenike. Verjetno bo vse tovrstne probleme najlažje reševati na ta način, da bo večino stroškov plačala občina, kjer ima posamezna dejavnost sedež, in na ta račun s finančno izravnavo dobila več sredstev . SN: Bo tako tudi s Komunalo? PRESEČNIK: Javno podjetje Komunala bo gotovo najtežji problem. Interes oziroma pobuda občine Gornji Grad, da prevzame deponijo pod svoje okrilje, je seveda legitimna, vendar verjetno to pomeni razdelitev komunalne dejavnosti na več delov, kar bo imelo za posledico razbitje sedanje enotne Komunale in vsaj nekaj časa velike težave pri funkcioniranju te tako občutljive dejavnosti. Problemi bodo tudi s sanacijo sedanje deponije odpadkov, saj so potrebna velika vlaganja, nobenega zagotovila zaenkrat pa ni, da bo takšnim potrebam prisluhnila tudi država. Rešitev vidim v sovlagatelju, ki bi bil pripravljen prispevati sredstva za sanacijo odlagališča, če država ne bo za to, pa sanirati odlagališče in odvoz preusmeriti na drugo smetišče. Odvoz odpadkov je potrebno modernizirati in uvesti vsaj delno sortiranje odpadkov. Ne vem, morda bo tudi pri nas tako, da se bodo na komunali gradile ali padale občine. SN: V teh dneh v Savinjskem gaju poteka velika razstava cvetja. Predstavniki Ekološko hortikulturnega društva so bili pred otvoritvijo skeptični glede bodočnosti gaja. Kaj lahko v zvezi s tem stori občina Mozirje? PRESEČNIK: Težave uprav- ljavcev gaja razumem in cenim njihovo delo pri razvoju parka. Težava je v lastništvu posameznih zemljišč. Občina Mozirje si prizadeva dobiti razpolagalno pravico nad temi zemljišči, ki sicer pripadajo vodarjem, in da ona podeljuje koncesije posameznim uporabnikom, ki jih je na tem mestu kar precej. Zbiramo vso potrebno dokumentacijo, ki jo bomo posredova Ii na ministrstvo za okolje in prostor, kjer imamo že dogovorjen sestanek z njihovimi strokovnimi službami. Glede določenih zadev si namreč nismo povsem enotni. Verjamem, da se bo ta problem rešil v dog lednem času tudi v zadovoljstvo EHD Savinjski gaj. SN: Gaj je nedvomno ena najbolj privlačnih turističnih Občina Ljubno Iz njenih besed je razvidno, da je uprava kljub dopustom in poletnemu zatišju tekoče opravljala delo. Tako naj bi avstrijski izvajalci del že v tem tednu začeli dela na obrežju Savinje, gre predvsem za lepotne posege. V tem času je podjetje Kovinarstvo občini poravnalo prvi obrok posojila, šestdeset prošnjikov za telefon pa bo po uspešnih pogovorih z direktorjem PTT Celje Jožetom Palčnikom že prihodnje leto dobilo željen priključek. V poletnem času so na Ljub- točk v dolini. Kako pa bo sicer z razvojem turizma v občini in Zgornji Savinjski? PRESEČNIK: Zavedamo se, da v turizmu drobljenje na občine ni pametno in da je turistični prostor celotna dolina. Prav zato v promocijskih publikacijah in akcijah, kot sta bila nedavni kolesarski in peš maraton, skušamo promovirati celotno Zgornjo Savinjsko dolino. V občini Mozirje je največji problem turistično društvo, ki ne dela, zato je sklican ponovni občni zbor društva. Prav društvo pa bi moralo biti točka, okrog katere bi se odvijalo vse v zvezi s turizmom. Mozirje tudi rrfora dobiti osrednjo turistično prireditev, poleg cvetlične razstave seveda, ki bo oživela mozirski trg. SN: In še vaše želje glede županovanja v prihodnje? PRESEČNIK: Želim si, da bi se občine med sabo čimbolj razumele in se uspešno dogovarjale. Glede delitve premoženja se nima smisla prepirati, saj bi to zavrlo naše sodelovanje. Vsak naj bi bil na svojem območju čimbolj uspešen, malce pa je lahko tudi medsebojnega tekmovanja v pozitivni smeri. Franci Kotnik, foto: Ciril Sem nem opravili analizo vseh vodovodov in ugotovili občasno oporečnost pitne vode. Zaradi tega dejstva so naredili posebno raziskavo in čakajo na poročilo. Porabniki notarskih uslug bodo lahko odslej tozadevne probleme reševali kar doma, saj bo po dogovoru z županjo le-ta enkrat tedensko za eno uro uradoval na občini. S tem bo ljudem prihranjena pot v Velenje oziroma Celje. Edi Mavrič Delovno tudi med svetniškimi dopusti Na zadnji seji občinskega sveta Ljubno je županja Anka Rakun podala svetnikom poročilo o delu občinske uprave med sejama občinskega sveta. Občinski svet Ljubno Različni pogledi na izvajanje komunalnih storitev Prva podopustniška seja svetnikov občine Ljubno, sicer pa deseta skupna, je imela značilnosti debatnega krožka. Ob kopici pomembnih vprašanj, ki so terjala odločitev in argumentirano stanje za njo, so se svetniki, očitno nevajeni vleči nekoliko manj priljubljene poteze, prepuščali dolgotrajni, na trenutke docela neplodni razpravi. Nekoliko se je zapletlo že pri prvi vsebinski točki dnevnega reda. Direktor poslovne enote Pošte Celje Zimšek je svetnikom predstavil projekt oziroma željo pošte, da bi poštne storitve preselili v spodnje prostore v občinski stavbi. Sedanji so v zasebni hiši in neustreznih prostorih, po oceni pošte najbolj kritičnih v celotni Zgornji Savinjski dolini. Po besedah direktorja Zimška je nujno nuditi porabnikom kvalitetne storitve, kar pa v sedanjih razmerah pošte na Ljubnem ni slučaj. Razprava je pokazala, da svetniki načrtu niso pretirano naklonjeni. Pomisleki so bili predvsem v smislu prometne varnosti, saj je občinska stavba v coni šole in gasilske garaže in je v smislu parkiranja prostor okoli teh objektov že sedaj preobremenjen. Poleg tega naj bi po besedah svetnika Rajka Pintarja stavba načelno ostala v namembnosti občine in upravne enote. Po tehtanju argumentov za in proti predlogu pošte so svetniki našli salomonsko rešitev. Končno odločitev bodo sprejeli na posebni seji, ta je bila sklicana sinoči, medtem pa mogoče poiskali alternativno rešitev in tako zadovoljili vse potrebe. Še bolj se je zapletlo pri pregledu nerešenih zadev. Na Ljubnem namreč že dolgo pričakujejo izgradnjo čistilne naprave, ta naj bi se pričela po izgradnji kanalizacije, vendar se postavlja vprašanje denarja. Zadevo naj bi sfinancirali z denarjem od kupnine za poslovne prostore nad Ljubljansko banko v Mozirju, ki so bili skupna last bivše občine. Gre za 37 milijonov tolarjev, ki naj bi petinsko pripadali novim občinam. Rudi Hramec, na seji je zastopal direktorja Komunale Jožeta Kumra, je dejal, da bo čistilna naprava zagotovo realizirana, seveda ob pogoju, da bo Komunala ostala takšna kot je. Ob tem je poudaril, da so bili prostori prodani po ceni, ki jo je določil zaprisežen sodni cenilec iz Velenja. Skratka, veliko odprtosti ob tem vprašanju, o katerem zagotovo ni bila izrečena zadnja beseda. Poročilo o finančnem in vsebinskem uspehu 35. Flosarskega bala, podala ga je predsednica organizacijskega odbora Darja Dobovičnik, je razgreto atmosfero nekoliko pomirilo. Uspešno prireditev naj bi v bodoče dodatno podkrepili z novimi programskimi prijemi, k sodelovanju pa bi ponovno kazalo pritegniti ljudi iz ostalih krajev doline. Dobiček bodo lansirali v ureditev Vrbja in ostale vzporedne potrebe v okviru praznika. Precej časa so si svetniki vzeli ob določitvi cen kantnega odvoza odpadkov. Razumljivo, občutljivo vprašanje, ki neposredno zadeva občane. Po predlogu komunalnega podjetja bi morala biti cena in taksa 320 tolarjev na prebivalca, v kolikor želi podjetje poslovati pozitivno. Nova cena je seveda bistveno višja od sedanje, ko se je cena določala na podlagi prijavljenih kvadratnih metrov stanovanjske površine. Po dolgotrajni razpravi so se svetniki poenotili in potrdili predlog JP Komunala s tem, da bodo porabniki storitev plačevali 200 tolarjev na pre- bivalca, razliko pa bo pokrivala občina iz proračuna. Skratka isti sistem, kot so ga predhodno že osvojili svetniki v Mozirju. Ob tem so se dotaknili tudi problema, ki se imenuje plačevanje kontejnerskega odvoza smeti. Po predlogu naj bi v bodoče tudi to obliko odvoza smeti finančno bremenili med občino in individualne porabnike. Rekli so: Zimšek, direktor poslovne enote pošte Celje: "V Celju smo naredili plan, po katerem naj bi kritične točke posodobili in uredili prostore. Za Ljubno imamo pripravljena namenska sredstva. V kolikor se boste odločili drugače, jih bomo lansirali drugam." Rajko Pintar, svetnik: "Prodaja prostorov nad banko in ostale finančne transakcije so na škodo občine Ljubno. Ti prostori so bili edina vrednost delitvene bilance. Država je za svoje službe dolžna sama zagotoviti prostore, s tem da te tudi do sedaj niso bile na cesti." Edi Mavrič Bo pobiramo odpadkov v dolini izgledalo takole? OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE OBČANE, DA IMA NOTAR g. AVGUST RIBIČ URADNE URE VSAKO SREDO OD 14.00 DO 17.00 URE V PROSTORIH OBČINE MOZIRJE (II. NADSTROPJE). Občina Mozirje Podolševa Jeklen most preko Macesnikovega plazu Sredi prejšnjega meseca so delavci Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane preko Macesnikovega plazu v Podolševi postavili most iz jeklene konstrukcije. Podoben je dolgo časa stal na Ljubnem ob Savinji. S tem je prevoznost Panoramske ceste za vozila do 5 ton skupne teže zagotovljena na nekoliko daljši rok. Vodnik po naši Dolini Turistična ponudba je toliko uspešna, kolikor je dobro predstavljena javnosti. V naših razmerah še vedno manjka povezujoči dejavnik, ki bi uspel stalno opozarjati na lepote in posebnosti naših krajev in ljudi v njih. Že toliko opevan slogan "turizem smo ljudje" je več kot resnica! EPS1 v Nazarjah je izdal doslej že vrsto publikacij o Dolini kot celoti, lepe razglednice in še bi lahko naštevali. Tokrat je pred nami nova izdaja vodnika v zelo prikladni obliki. Je predvsem obogaten z lepimi fotografijami Matevža Lenarčiča. Vsebinsko je zelo pester in zajema vse, kar lahko obiskovalce seznani z našimi kraji in krajino. Urednik Vojko Strahovnik je ravnal prav, ko je nekatera poglavja skrajšal, da je s tem pridobil prostor za nova. Vodnik ne more nadomestiti strokovne knjige, je pa lahko napotek vsakomur, ki si želi ogledati Zgornjo Savinjsko dolino. Seveda je potem odločitev obiskovalca, da poišče odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja po svojih interesih, v ustrezni literaturi. V vodniku so tokrat nekateri nasveti, ki jih nerazumljivo prezrejo razne agencije, čeprav morda tudi domače. Gotovo je, da obiskovalci ne drvijo le v eno smer. Iskalci zanimivosti se spotoma ustavljajo in iščejo naše posebnosti, teh pa ne manjka! Poleg že omenjenega Matevža Lenarčiča so vsebino popestrili še: dr. Anton Ramovš, Andrej Velkavrh, dr. Ljerka Godid, Aleksander Videčnik, Toni Kladnik, Alenka Vogrin, Branka Primc, Bogdan Badovinac, Martin Aubreht, Edi Jurjevec, Silvo Ramšak, Andrej Marovt-Helešič in Jakob Filač. Za oblikovanje pa je poskrbel EPSI. V angleški jezik je vodnik prevedla Mojca Šoštarko, v nemščino pa Zitta Wolfgang. Za pregledne karte je poskrbel Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, turistična karta je delo Geodetskega zavoda Slovenije. Skice planinskih koč je posredovala Planinska zveza Slovenije, tiskala pa Tiskarna Ljubljana. Obiskovala naše lepe Doline bodo vodnika veseli. Sedaj je na vseh turističnih dejavnikih, ali bo tudi povsod dostopen. Nič ne pomaga še tako dober nasvet, če je zamolčan ali skrit... A.V. Vsaj v jesenskem času torej ne bi smelo biti večjih problemov s prevoznostjo komunikacije, ki je za prebivalce Podolševe življenjskega pomena. Vsaj ne na mestu, kjer plaz prečka cesto. Kajti problem se sedaj pojavlja že na drugi lokaciji, kakšnih dvesto metrov nižje po pobočju. Tam namreč plaz tišči na cesto zemeljsko gmoto, ki se je še do letošnje pomladi zdela dokaj stabilna. Celo tako stabilna, da naj bi zaustavila napredovanje plazu. Temu ni tako in cesto so morali na tem mestu pred kratkim že popravljati. Sama postavitev mostu tako še ničesar dokončno ne rešuje. Kajti plaz deluje naprej, njegova hitrost premikanja pa se vsako leto v jesenskem času, ko je količina padavin večja, še stopnjuje. Ljubljansko podjetje PUH nadaljuje s sanacijo plazu z večjim številom delovnih strojev, saj bo le na ta način mogoče v doglednem času doseči umirjanje plazu. Pa še tako se zdi, da gre vse skupaj prepočasi. Vodo, ki naj bi bila glavni krivec za drsenje, so doslej namreč uspeli speljati iz plazu le delno. Še posebej v zgornjem delu plaz še vedno napajajo številni potočki, ki pritečejo izpod Olševe. Peter Krivec, kmet Macesnik, ki je zaradi plazu še posebej direktno prizadet, opozarja na navedeno dejstvo in hkrati potoži glede težav pri spravilu lesa. V nekaterih predelih svojega gozda prav zaradi plazu ne more posekati predvidene količine lesa, to pa pomeni primanjkljaj v družinskem proračunu. Vendarle, upanje sedaj le obstaja. Kajti država je letos za sanacijo plazu po zaslugi prizadevanj lučke občine in njenega župana odobrila 21 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa naj bi za njegovo dokončno sanacijo prispevala še 67 milijonov tolarjev. Sliši se veliko, vendar je ob tem treba spomniti na mnenja strokovnjakov, da gre za nedvomno najzahtevnejši če ne tudi največji delujoči plaz v Sloveniji. Otroci iz Podolševe so torej novo šolsko leto začeli nekoliko bolj brezskrbno, vsaj kar se prevoza v šolo tiče. Tudi mleko in vsakdanje potrebščine bodo preko jeklenega mostu lahko potovale vsak dan v eno in drugo smer. Upati je, da bodo tudi sanacijska dela v nadaljevanju bolj uspešna kot doslej. Franci Kotnik (o> Cvetje Evrope v Savinjskem gaju V Savinjskem gaju je od 1. do 5. septembra potekala mednarodna razstava cvetja, ki so ji organizatorji dali naslov Cvetje Evrope. Predstavilo se je preko 100 razstavljavcev iz devetih evropskih držav in Izraela. Napoved, da bo šlo za največjo tovrstno razstavo v zadnjem desetletju, se je uresničila. Morda je bila to celo najbolj bogata razstava v celotni zgodovini gaja, saj je le-ta v času razstave od lepote cvetja kar prekipeval. Milijoni cvetov letnega cvetja in tisoči cvetov rezanega cvetja so spremenili park v pravljični ambient. Nemški aranžerji so pripravili izvirno sceno celotne postavitve razstave, pri čemer so si pomagali s raznobarvnimi trakovi in lesenimi paletami, kar je gaj dobesedno prenovilo in mu dalo novo, popolnoma svežo podobo. Težko je opisovati številne cvetlične aranžmaje, ki so bili vsak zase svojevrstna umetnina, težko je opisati tudi utrip življenja v gaju, saj so se v vsej svoji vsebini razkazovali etnografski objekti, obnovljeni mlin je veselo mlel, kot bi bil zares čisto nov, dodatno popestritev pa so prispevali tudi rejci ptic in čebelarji. Dodatno dimenzijo letošnje razstave cvetja je prispeval vrtnarski sejem pred gajem, ki se je spremenil v zanimiv tržni prostor. Kupiti je bilo mogoče tako rekoč vse mogoče za gojenje rož in vrtnin, prav takšnih obiskovalcev, ki jih to zanima, pa pride v gaj največ. V času razstave je park obiskalo izjemno veliko število obiskovalcev, gotovo pa bi jih bilo še več, če ne bi razstave nekaj dni motilo nestanovitno in muhasto vreme. Savinjski gaj je zdaj svoja vrata za letos skoraj zaprl. Veliki blišč je ugasnil, zdaj bodo vanj prihajali tisti ljubitelji lepega, ki si želijo mirnega, spokojnega jesenskega sprehoda, ki zbistri misli in spočije dušo. Zaradi njih in zaradi vseh, ki so bili v gaju prve septembrske dni, gaj mora o(b)stati. Nenazadnje pa tudi zaradi lastnega alibija organizatorjev, da bodo tako visoko kvalitetno, lahko bi rekli skoraj perfektno mednarodno prireditev nadaljevali v začrtani smeri. Franci Kotnik, foto: Ciril Sem in KF Je lepša kočija ali rože? Tisoči cvetov so privabili tisoče obiskovalcev Utrinek z vrtnarskega sejma OŠ Ljubno Angleški profesorji poučujejo slovenske otroke V ponedeljek, 28. avgusta se je na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji pričela poletna šola angleškega jezika, katere se udeležuje skoraj 70 učencev od 4. do 8. razreda. Večina učencev je z Ljubnega in Gornjega Grada, nekaj pa tudi iz drugih slovenskih krajev. Gonyi Grad Odkrili naj starejše freske v srednji Evropi? Podružnična cerkvica sv. Primoža in Felicijana nad Gornjim Gradom, sama po sebi v vsej svoji neodkriti oziroma domnevni starosti, ni izstopala iz okvira tozadevnih sakralnih objektov in kulturnih spomenikov. Razna ugibanja o njeni dejanski starosti ali bolje starosti kapelic, iz katerih je zgrajena, so bila poenotena le v toliko, da gre verjetno za zelo staro arhitekturo. O tem priča tudi napis nad vhodom v cerkvico, ki nosi letnico 1095. Ob letošnjih obnovitvenih delih so pod snetim ometom odkrili dva okenca, značilna za romansko dobo gradnje, kar je domnevo o izjemni starosti te cerkve potrdilo. Tudi sicer kaže prenovljena cerkvica popolnoma drugačno podobo. Prenovljena streha in nova fasada sta zalogaj, ki v denarju znaša več kot 3,5 milijona tolarjev, ob tem pa ne kaže prezreti vrednost prostovoljnega dela in materiala, kar ocenjujejo na dodatnih 1,2 milijona. Material in delo ter tretjino sredstev so zbrali Florjančani, tretjino je zbrala župnija Gornji Grad, ostalo pa je prispevek gornjegrajske občine. Pod vodstvom zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja so na omenjenih romanskih oknih opravili najnujnejša sonda-žna dela, ki pa so dala presenetljive rezultate. V enem od okenc je bil ohranjen prvotni leseni okvir za “zasteklitev", kar predstavlja pravo redkost. Ob tem je bila odkrita tudi romanska poslikava okenskih ostenj kakor tudi notranjost cerkve. Do sedaj odkriti fragmenti poslikave razkrivajo podobo romanske cerkvene ladje. Gre torej za izjemno umetnostno zgodovinsko odkritje iz dobe romantike, po mnenju nekaterih strokovnjakov kar edino v slovenskem in tudi avstrijskem prostoru. Poletna šola poteka izključno v angleškem jeziku, saj jo vodijo angleški profesorji iz Oxforda. Ti letos na ljubenski šoli že drugo leto zapored vodijo poletno šolo, ki je pri starših naletela na zelo ugoden odmev. Letos je še posebej obogatena, saj delo dopolnjujejo tudi nekatere druge aktivnosti kot so lokostrelstvo, kajakaštvo, pikniki itd. Delo poteka v dopoldanskem času v učilnicah, popoldne pa v naravi. Zlata harmonika v polfinalu V Zrečah se je v soboto, 19. avgusta odvijalo polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 95. Vseh 36 tekmovalcev, izbranih na izbirnih tekmovanjih, je izredno kvalitetno izpeljalo svoj pripravljen program. Tudi izbrani polfinalisti, ki so zastopali Zgornjo Savinjsko dolino, so profesionalno nastopili. Kar dva sta se tako uspešno predstavila, da ju je strokovna žirija uvrstila v sam vrh slovenskih harmonikarjev. Tako sta seveda pridobila pogoje za nastop v finalnem delu. To sta Bernarda Podlesnik in Zdravko Det-mar, oba z Ljubnega. 9. septembra, torej jutri, se bosta na Ljubečni potegovala za najvišja priznanja Zlate harmonike. Da je tovrstna glasba med ljudmi izredno priljubljena, potrjuje tudi dejstvo, da naše predstavnike na tekmovanjih za Zlato harmoniko spremlja povsod lepo število navijačev. Tudi v Zreče je potovalo skupaj s tekmovalci skoraj 30 navijačev. Prevoz je sofinanciralo Turistično društvo Nazarje, ki je bilo poleg Zveze kulturnih organizacij tudi glavni organizator izbirnega tekmovanja, izvedenega letos konec junija v Nazarjah. Spremstvo finalistov načrtujemo tudi za 9. september. Željne ogleda vabimo, da se nam na finalnem dnevu priključite. Prijavite se lahko na telefon 831-292 g. Žvipelj! Živa Angleški profesorji so bili na Ljubnem že lani in ker je bilo delo zelo uspešno, jih ni bilo težko angažirati tudi letos. Sicer pa je celotna organizacija poletne šole angleškega jezika v rokah prof. Jožice Tiršek, ki na ljubenski šoli vodi fakultativni pouk angleškega jezika. Tudi cena poletne šole je zelo zmerna, saj za celotedenski pouk, za prehrano in druge aktivnosti starši prispevajo samo 16 tisočakov. Rajko Pintar Predstavil se je slikar Vinko Železnik Danes bodo v avli Kulturnega doma v Gornjem Gradu zaprli razstavo likovnih del slikarja in grafika Vinka Železnika. Zapis post festum velja predvem zato, ker si je razstavljena dela v mesecu dni ogledalo za gornjegrajske razmere številčno nadpovprečno število ljudi. Tako domačinov kot obiskovalcev od drugod. Sicer pa Vinko Železnik ni neznan avtor v Gornjem Gradu. Prvič se je predstavil pred leti v sklopu likovne kolonije. Železnik deluje kot samostojni umetnik od leta 1988, prej pa je deloval kot pedagog. Leta 1954 rojen Ljubljančan se lahko pohvali s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami, leta 1993 pa je prejel tudi priznanje Mini Prix Lucas. Edi Mavrič OPRAVIČILO Zaradi predčasno zaključene redakcije v 17. številki Savinjskih novic nismo mogli objaviti prispevka avtorice Ivane Žvipelj o polfinalnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne, ki je bilo v Zrečah. Zaradi tega se avtorici opravičujemo, prispevek pa objavljamo (žal šele) v tej številki. Uredništvo Edi Mavrič Konjerejski praznik v Mozirju Muhastemu vremenu navkljub, ki je že vnaprej grozilo z morebitnimi neprijetnimi presenečenji, je Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline zadnjo nedeljo v avgustu pripravilo svoj praznik. Zal se je bojazen glede slabega vremena sredi prireditve uresničila. Konjerejci so svoj praznik pričeli ob 14. uri s povorko od mozirske osnovne šole skozi trg na nogometno igrišče. V povorki je sodelovalo 35 jezdecev in 11 kočij, svojevrstna zanimivost pa je bil voz z 10.000-litrskim vrčem pokrovitelja -Pivovarne Laško. Omenjeno podjetje je v povorki sodelovalo tudi s svojo godbo na pihala in mažoretkami, Uro kasneje se je na nogometnem igrišču začela osrednja prireditev. Prisotne, zbralo se jih je veliko število, saj so bile tribune ob igrišču praktično polne, je najprej pozdravil direktor Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje in član organizacijskega odbora Anton Vrhovnik. Spomnil je, da je bil konj že od nekdaj zvest človekov spremljevalec, razvoj tehnike pa je ta odnos sčasoma spremenil. Konjerejsko društvo, ki danes šteje 47 članov, želi obuditi stare običaje lastnikov konj in tako prispevati svoj delež pri ohranjanju ljudskega izročila. Jezdeci na konjih različnih pasem od haflingerjev, lipicancev do toplokrvnih konj so se nato pomerili v trganju mesnih izdelkov z visokega prečnega droga. To so v prvem poskusu naredili v galopu, v drugem v kasu, nato pa je ostalo še nekaj mesnin, ki so jih "pobrali" kar stoje na konju. Najbolj spreten pri tem, čeprav sodniki niso točkovali, je bil nedvomno Primož Rifelj iz Lok pri Mozirju. V drugi igri sta se štiričlanski ekipi Lepe njive in Lok pri Mozirju pomerili v sestavljanju "lojtrčnega" voza. Zmagali so tekmovalci iz Lepe njive, ki so bili pri omenjenem opravilu za 13 sekund hitrejši od konkuren- tov. Nagrade sodelujočim je podelil mozirski župan Jakob Presečnik. Prireditev je v tem času že začel motiti dež, vendar so gledalci lahko še dokaj nemoteno spremljali potek tretje igre. Šlo je za vpreganje konja, pri čemer sta se pomerila Peter Puncer iz Lok in Janez Podvratnik iz Lepe njive. Janez je bil spretnejši od Petra. Nagrade za to igro je podelil tajnik občine Mozirje Jože Mutec. Pred začetkom zadnje, najzanimivejše tekme - vožnje konjskih vpreg po mednarod- nih pravilih postavljenem parkurju se je nad Mozirjem odprlo nebo in dobesedno zalilo prizorišče konjerejske prireditve. Veliko število gledalcev je preprosto zbežalo pred velikimi dežnimi kapljami, saj prostora v bližnji restavraciji in šotoru ni bilo dovolj za vse. Sedem furmanov se je kljub temu podalo na preizkus točnosti vožnje, v katerem se je najbolje odrezal Dušan Irmančnik, ki je tekmoval za Ranč Veniše. Drugi je bil Jože Češnovar, ki prav tako kot zmagovalec ni podrl nobenega keglja, le da je imel za 4 sekunde slabši čas. Na tretje mesto se je z enim podrtim kegljem uvrstil Alojz Blekač. Nagrade najboljšim je (spet v sončnem vremenu) podelil Pavel Oter. Predsednik društva konjere-jcev Ferdo Korpnik je prireditev kljub težavam z vremenom ocenil pozitivno, kar je najboljša vzpodbuda za delo društva v prihodnje. Še v tem mesecu naj bi se konjerejci srečali na Menini, 26. decembra pa bodo znova obudili običaj žeg-nanja konj. Franci Kotnik, foto: Ciril Sem Povorka konjenikov Konjska vprega, da jo je veselje pogledati Jubilejno srečanje nekdanjih taboriščnikov -ukradenih otrok V okviru praznovanja KS Dolgo polje v Celju bo v soboto, 16. septembra s pričetkom ob 8. uri zaključni dan vsakoletnih prazničnih prireditev Krajevne skupnosti, ki nosi spominsko ime ‘PRAZNIK UKRADENIH OTROK". Ob tej priložnosti se bodo srečali nekdanji TABORIŠČNIKI -UKRADENI OTROCI. Medse bodo povabili tudi preživele žene in matere iz taborišča Auschwitz. Celotna prireditev bo v znamenju jubileja 50-letnice osvoboditve nacističnih taborišč in vrnitve v domovino. Začetek prireditve bodo TABORIŠČNIKI - UKRADENI OTROCI izkoristili v obliki krajše informativne konference o upih in dosežkih v zvezi z zakonodajnim reševanjem odprtih vprašanj. Sledil bo svečan kulturni program. Častni govornik bo župan Mestne občine Celje, Jože Zimšek. Po svečanem delu prireditve bo sledil zabavni in družabni program in tovariško srečanje. J.Š. im Nazarje Tekmovanje v rolanju Turistično društvo Nazarje je v soboto, 26. avgusta na tamkajšnjem športnem igrišču priredilo zabavno tekmovanje v spretnostnem rolanju. To je bil pravi praznik za malo bolj in malo manj mlade, ki so tako na najlepši način zaključili letošnje počitnice. Tekmovanje v rolanju, ki si ga je ogledalo veliko število ljudi iz bližnje in daljne okolice, je potekalo v petih kategorijah glede na starost in spol. Tekmovalci so se pomerili na pripravljenem poligonu, kjer je za razliko od lanskega tekmovanja odločala predvsem spretnost in šele nato hitrost. Nastop je bil mogoč le v popolni Anže Ermenc, 3. Matic Grudnik in Leon Šantak Mavrič III. kategorija (13-17 let): 1. Hazim Ramič, 2. Jaka Kolenc, 3. Simon Makovšek Najboljši v prvem delu tekmovanja so se nato pomerili še v finalu na novi, zahtevnejši progi, kjer je bilo treba pokazati še več znanja Dogodek dneva je bil preskok avtomobila opremi (zaščitna čelada, ščitniki), zato so se vsi padci končali brez poškodb. V polfinalnem delu tekmovanja se je pomerilo 46 tekmovalcev iz Zgornje Savinjske doline, Celja, Velenja in tudi iz Ijubljane. Rezultati po kategorijah: I. kategorija deklice (6-9 let): I. Lara Funtek, 2. Andreja Tajnšek, 3. Tina Kadliček II. kategorija deklice (10-14 let): 1. Mojca Remic, 2. Nina Piki, 3. Urša Podsedenšek 1. kategorija dečki (7-9 let): I. Damjan Žagar, 2. Aljaž Finkšt, 3. Žiga Vrtačič II. kategorija dečki (10-12 let): 1. Urban Hoftrauer, 2. in spretnosti, tudi v spretnostni vožnji nazaj, slalomu in skoku čez skakalnico. Pomerilo se je 20 tekmovalcev, med katerimi sta bila zmagovalca Lara Funtek iz Luč, najmlajša v finalu, stara komaj 8 let, in Hazim Ramič iz Nazarij, ki je bil med vsemi tekmovalci najstarejši, drugi je bil Leon Šantak iz Nazarij in tretji Jaka Kolenc iz Ljubljane. Turistično društvo Nazarje je vsem zmagovalcem podelilo pokale, vsem prvim trem tudi medalje, firma Asa Roces iz Naklega pa je najboljšim podelil še čelade, ščitnike in očala. Program prireditve so z atraktivnim nastopom zaključili izkušeni rolerji iz kluba Asa Roces iz Celja in iz Naklega. Poleg skokov preko skakalnice in vožnje po stopnicah so pokazali še posebej atraktivno točko -preskok osebnega avtomobila. To je bila prava poslastica za ljubitelje vožnje na majhnih koleščkih, ki jih je tudi v Zgornji Savinjski dolini iz dneva v dan več. Tekmovanje je odlično vodil Iztok Gregorčič iz Celja. Franci Kotnik Društvo invalidov Mozirje Družabno srečanje v Varpoljah Društvo invalidov iz Mozirja je zadnjo avgustovsko soboto organiziralo srečanje svojih članov ob vadbenem prostoru kinološkega društva v Varpoljah. Prijetno poletno vreme je v lepo urejen ambient privabilo preko 300 udeležencev. Invalidi so se v dopoldanskem času najprej pomerili v različnih spretnostih, ki so imele seveda izključno razvedrilni značaj. Da pa je bilo vse skupaj dobro organizirano, potrjuje podatek o številu sodelujočih v teh igrah, med katerimi so najboljši oziroma najspretnejši dobili tudi kolajne in priznanja. Popoldanski del srečanja je bil namenjen pogovoru, pesmi in plesu. Srečanja invalidov mozirskega društva, ki sicer šteje 630 članov, od tega 518 invalidov, sta se udeležila tudi predsednik krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Anton Hribernik in župan občine Mozirje Jakob Presečnik. Društvo je letos organiziralo že štiri izlete, po besedah predsednika Antona Gračnerja pa bo septembra organiziran še izlet za težke invalide. Invalidi se ob tej priložnosti zahvaljujejo zgornjesavinjskim kinologom za odlično izvedbo srečanja, avtobusnemu prevozniku za pravočasen in vesten prevoz, muzikantom za razvedrilo, županu in predsedniku KS pa za obisk in vzpodbudne besede. Franci Kotnik, foto: Ciril Sem Invalide je obiskal tudi mozirski župan Jakob Presečnik Osvojili drugi vrh Evrope Kot ogenj je njihova nemirna kri, ki jih žene iz varnih dolin v hudo nepredvidljive gore širom po stari celini. Njihova pot vodi skoraj po pravilu med najvišje in težko dostopne snežake, saj so vodja odprave Zdene Purnat st., Andrej Oblak, Zdene Purnat ml., Blaž Presečnik, Jure Rojten, Matej Zavolovšek, Klemen Petek in Aleš Veršnik, vsi člani gorniške sekcije Planinskega društva Gornji Grad že davno krepko prestopili mejo zahtevnosti, ki jo jvišjim Triglavom vred. Njihov tokratni cilj je bil drugi najvišji vrh v Evropi, 4634 m visoka gora Monte Rosa v švicarskih Alpah. Pot proti veličastnemu cilju jih je peljala preko Italije in jezera Lago Maggiore do švicarske alpske doline Zernat. Ta čudovita turistična dolina nudi krasna izhodišča proti planinam, če smemo vsega spoštovanja vredne vrhove sploh imenovati s tako vsakdanjim imenom. Od tod so člani odprave nadaljevali pot z znamenito zobato železnico, preko razsežnega ledenika, do zgornje postaje, ki se imenuje Gornji Grad. Del ledenika so gornjegrajski gorniki prehodili, vse do planinske koče na 2800 m, kjer je bilo potrebno nabrati moči za naslednji dan, naskok na sam vrh gore. Vodja odprave Zdene Purnat st., dober poznavalec razmer v gorah, je odpravo kmalu po večerji gnal k počitku, pa tudi sicer so švicarske cene dovolj zasoljene, da je bil blagodejen spanec prav dobrodošel. Slabo vreme, ki jih je spremljajo prvi del poti, se je preko noči spremenilo, tako da se je odprava ob dveh po polnoči v dveh navezah podala na pot v osrčje planine. Prvi del poti je vodil preko skal, pozneje na nekoliko višji nadmorski višini pa sta postala njihov spremljevalec sneg in led. Pot, ki pelje proti vrhu Monte Rose, jih je vodila tik ob skalnatem grebenu, tako da so njihove alpinistične izkušnje še kako prišle do izraza. Napori pota in težave zaradi redkega zraka so bili poplačani s čudovitim razgledom proti nudijo naši slovenski vršaci. Z na- vrhu Materhorna, ki se je dvigoval iz megle. Vrh gore, željeni in v lastnem potu osvojeni cilj, je bil pod njihovimi nogami okoli dvanajste ure. Na samem vrhu Monte Rose je izredno malo prostora, zato je vsa procedura potekala brez običajnega krsta. Pa kaj bi tisto, izkušenim gornikom je pomemben cilj, zato je procedura lahko odpadla. Na poti nazaj jih je spremljal čudovit razgled po švicarskih Alpah. Od koče, kjer so prespali prvi večer, pa do gornje postaje železnice so hodili, kot pravijo sami fantje, kot hude ure. Cilj je bil osvojen, misli so se vračali proti domu. Človeško in razumljivo, do novega hrepenenja po gorah. Zadnjo noč so fantje prespali pod milim nebom. Na svoj račun so prišle mravlje, ki so menda hudo obremenjevale vodjo odprave. Med vožnjo proti domu so fantje izkoristili priložnost in v Trstu namočili noge v slano prostranost Jadranskega morja. Občutek, ki je pomenil raj na zemlji. Pa je doma vendarle najlepše, tudi pivo se švicarsko ne more primerjati z doma točenim. Tudi hrana se švicarska ne more primerjati z dobrotami domače kuhinje. Pa je vse skupaj malenkost v primerjavi z gorami, ki vendarle nudijo občutek varnosti in domačnosti, kljub nepredvidljivosti, ki se skrivajo v njihovem drobovju. V tem je njihov čar. Edi Mavrič, foto: Andrej Oblak Počitek pred končnim obračunom z goro S Pokljuke na Triglav Tabor mladih planincev iz Luč, Ljubnega in Slivnice pri Celju od 23. do 30. julija letos. Čudovito jutro na Pokljuki. Sonce je že pozlatilo vrhove mogočnih smrek, ko se je tabor začel prebujati. Umivanje, zajtrk, razdelitev malice. Nato je kolona triinpetdesetih pohodnikov krenila na dolgo pot proti Triglavu. Najmlajša med nami sta bila enajstletna Andreja in Aco iz Slivnice. Z nami je bilo sedem mladinskih planinskih vodnikov, medicinska sestra in gorski reševalec Bob iz Bleda. Pot nas je vodila čez Velo polje do Vodnikove koče, kjer je bil daljši počitek z malico. Nato smo se že strmo vzpenjali pod goro Toše in nato proti Planiki. Ura je bila že pozno popoldan in še isti dan smo hoteli priti na Triglav. Zdaj se je začelo zares. Marsikomu je srce hitreje bilo in gotovo je bilo med nami nekaj takih, ki bi se najraje kar vrnili. Vendar smo se vsi delali korajžne. Kjer so ob poti potekale jeklenice, smo se manj izkušeni varovali z vponko in pomožno vrvico. Po grebenu smo dosegli Mali Triglav. Še zadnji napor in stali smo pred Aljaževim stolpom. Nekateri kar niso mogli verjeti, da smo že tako mladi dosegli cilj vsakega slovenskega planinca. Nekateri med nami so se šalili, da se šele zdaj počutijo pravi Slovenci. Ura je bila šest zvečer, nebo jasno in enkraten razgled. Občutili smo, kaj je to sreča. Opravili smo še krst. Skoraj vsi smo jih dobili z vrvjo po zadnji plati. Naša skupina je bila ta dan zadnja na Triglavu. Vodniki so nam še povedali, da Aljažev stolp naslednji mesec praznuje svojo 100-letnico. Kar ostali bi še dalj časa na našem očaku, pa nas je začela priganjati pozna ura. Spustili smo se do Planike, kjer nas je že čakala večerja in prenočišče. Kljub celodnevni naporni hoji nismo takoj zaspali. Šele večkratna graja je zalegla. Zbudili smo se v jasno jutro, ki je napovedovalo vroč dan. Ob tretji uri popoldan smo prispeli v tabor. Tu nas je naša kuharica teta Mara čakala z ogromno količino palačink. Verjemite, da smo si jih zaslužili. Naslednji dan nas je čakalo kopanje na Bledu. Iz triglavskih strmin smo se znašli v osvežujoči jezerski vodi. Popoldansko nevihto smo prevedrili kar v vodi. Teden je minil kot en dan. Bila so čudovita doživetja, ki jih bomo, upam, ponovili še drugo leto v naslednjem taboru. Mladi planinci iz Luč in Ljubnega Silvo Teršek: "Vsako jutro se znova rodim" Srečanje s Silvom Terškom se je zgodilo nenadoma, v trenutku, in napravilo name, to moram priznati, poseben vtis. Človek si namreč nekoga, ki ga je do tistega hipa poznal le po prijaznem, nežnem in zaupnem glasu iz radijskega sprejemnika, predstavlja po svoje. Potem pa se pojavi pred njim v vsej svoji podobi, v celotni vizualni dimenziji. In slika se spremeni, pravzaprav dopolni. Kdo je Silvo Teršek? Igralec, učitelj, glasbenik, športnik, moderator, slikar, pesnik, pisatelj. Kot otrok je igral v gledališču in pisal lutkovne igre. Pri dvanajstih je v občinskem merilu ustanavljal pionirske literarne krožke. Potem se je odpravil na učiteljišče in v tem času nastopal z Miho Dovžanom v oddaji "Pokaži, kaj znaš". Zmagoval je kot pevec, pel je operne arije, na učiteljišču je sodeloval v gledališki skupini in s sedemnajstimi leti postal član ljubljanskega Obrtniškega gledališča. Pri osemnajstih je postal popularen televizijski voditelj, vodil je "Mladinski tv klub", oddajo "Brez parole"... Kot učitelja so ga poslali na Ilovo Goro, kjer je večji del pouka skušal delati v obliki gledališča. Institucija šolstva ga je preveč utesnjevala, zato je kmalu odšel iz prosvete in postal asistent režije na televiziji. Toda tudi tam ni našel poti za uresničevanje svojih zamisli. Postal je novinar -reporter pri časopisu TV-15, kasneje ' tudi njegov glavni in odgovorni urednik. To delovno mesto je zapustil, ker so njegovi šefi pritiskali nanj, naj piše predvsem o pomembnih ljudeh, on pa je želel pisati o izigranih, preprostih borcih. Napotil se je v dokumentarno - feljtonsko uredništvo ljubljanskega radia, kjer so ga kmalu nagovorili, da je prevzel uredniško mesto. Vendar - kmalu je ugotovil, da imajo drugi velike ambicije po nazivu, ki ga sam sploh ni potreboval. Napisal je odpoved s tega mesta in si tako ustvaril pogoje, da lahko dela mirno in neobremenjeno. In prav delo je tisto, ki Silvu Teršku pomeni generator v življenju. Doslej je naredil že šest tisoč intervjujev, od teh okrog dva tisoč radijskih. Koliko ljudi in človeških značajev je pri tem spoznal! A Silvo Teršek ni samo glas iz radijskega zvočnika. To je le končni izdelek, v katerega pripravo vloži vedno svoj maksimum. Improvizacije Silvo Teršek ne priznava. Pravi, da je dobra improvizacija samo izjemno dobro pripravljena improvizacija. Za vsakega sogovornika, za vsak intervju se temeljito pripravi. Človek, s katerim se pogovarjam, je res nekaj posebnega. Njegov pogled s temnimi očmi je topel, a vendar prodoren, skoraj vroč. Toda le v začetku, le slabo minuto, dokler me ne "prebere". Transparentni ljudje ga ne zanimajo. Zdaj mu je vse jasno. Skozi življenje ga namreč vodi intuicija, za katero zatrjuje, da ga nikoli ne izda. Hkrati priznava, da je lahko življenje s tako močno intuicijo manj zanimivo, saj se lahko preseneti kvečjemu sam, drugi ga skoraj ne morejo. Svojo široko paleto talentov Silvo Teršek razkazuje tudi kot slikar. Njegove glavne teme, ki se jih loteva v oljni tehniki ali v kombinaciji olja in akrila, so krajina, konji, ki so navadno tudi postavljeni v tako ali drugačno krajino, in človeška figura kot akt ali portret. Rad upodablja tudi tihožitja. Kot sam pravi, največkrat slika takrat, ko je utrujen od drugega dela, čeprav je tudi slikanje zelo naporno delo. Razstavljati noče veliko, ker se ne želi potrjevati na ta način. Všeč mu je le vonj po barvah, podstrešje, kjer ustvarja... Silvo Teršek je tudi pesnik. 'Vedno sem bil človek, ki so mu ljudje zaupali, jaz pa se običajno nisem mogel izpovedati človeku. Izpovedal sem se na papir." Pesmi piše še danes, igra pa tudi cel kup instrumentov: klavir, kitaro, saksofon, ustno harmoniko, tudi diatonično harmoniko, pa še kaj. Zabava se na različne načine in dokler dela to na način, ki ljudi zanima, v tem tudi uživa. Mož je v slovenskem medijskem prostoru zares nekaj posebnega. Tik pred izidom je njegova knjiga z naslovom "Iskanja", eseji o 120 radijskih portretirancih, ki jih je izbral med 2000 intervjuji. To bo knjiga o moških in ženskah, ki so naredili nanj najmočnejši vtis. Vsekakor večjega kot tisti, ki so imeli z njim intervjuje. Le za dva od teh Silvo Teršek meni, da sta bila še kar dobra. Sicer pa so ga doslej spraševali "izredno nedomiselni, neprofesinalni ljudje," ki so pač opravljali svojo službo... Čeprav je bil v različnih medijih velikokrat predstavljen kot novinar, se sam temu nazivu dosledno izogiba. "Pri mojem priimku se ne uporablja beseda novinar." Silvo Teršek portretira ljudi -na njegov način. Lahko bi ga primerjali tudi s psihiatrom, saj se mu ljudje izpovedujejo kot župniku... Silvo Teršek je torej - Silvo Teršek. Samo on in nihče drug. Nemogoče ga je predstaviti na eni strani časopisnega papirja. Kajti živi v vseh mogočih dimenzijah. Človek, ki je po duši, tako pravi sam, klošar, vendar si tega razkošja ne more privoščiti. Človek, ki poudarja, da nima spomina in da ga jutri ne zanima. "Vsako jutro se znova rodim in vsak dan izživim maksimalno." S čepico in brado... Franci Kotnik, foto: G. Brick Kulturni dogodek za sladokusce!f Pogovorno fyßaretsfä večer s SiCvom ‘Teršfigm in njegovimi gosti Katjo Levstik Mio Žnidarič Meri Avsenak Albertom Gregoričem Meto Malus Jurijem Součkom in posebnim gostom v petelj 22. septembra 1995 ob 20. uri v (jrodu Vrbovec v 9[azarjab Na kmetiji pri Krapi etu na Čreti 10 let po uničujočem požaru "Nikoli vas ne bomo pozabili!" Kako hitro teče čas našega življenja! Čas, ki nosi s sabo trenutke sreče, zadovoljstva, veselja, žal pa marsikdaj tudi trenutke nesreče, groze, celo obupa. Takšne minute in ure so pred desetimi leti, natančneje v noči z 2. na 3. september, preživljali člani družine Punčuh, po domače Krapletovi na Čreti. Ob pol dveh zjutraj so se namreč zbudili iz mirnega sna in z grozo ugotovili, da gori njihovo gospodarsko poslopje v neposredni bližini hiše. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je ogenj takrat gorel že eno uro, nastal pa je s samovžigom sena. Glava družine Anton Punčuh je jz gorečega objekta še uspel okviru nazarske krajevne skupnosti imenovan odbor za od- pravo posledic požara, katerega vodenje je prevzel Milan Ca-jner, njegov namestnik pa je bil Anton Bitenc. 5. septembra se je na izredni seji sestal svet KS Nazarje, dan kasneje pa je stekla organizirana akcija zbiranja pomoči. Gospodarsko poslopje - dokaz solidarnosti dobrih ljudi rešiti stroje, žena Jerica večino živine, zgoreli so štirje prašiči in 20 kokoši, sin Franc pa je stekel v dolino po pomoč. Ta je prišla kmalu po tem, na čelu gasilskih enot, ki so s sabo pripeljale pet cistern z vodo, pa so bili gasilci GD Gorica ob Dreti. Gasilci so z velikimi napori uspeli rešiti pred ognjenimi zublji hišo in drvarnico, do tal pa je zgorelo gospodarsko poslopje, kašča in strojna lopa. Jerica je pri reševanju živine za las ostala živa, saj se je hip za tem, ko je stekla iz objekta, zrušil strop. V zadnjem času je iz gospodarskega poslopja ušel tudi zidar Jerinov Stane, ki je pri Krapletovih v tistih dneh opravljal zidarska dela. Da bi bila nesreča še večja, so Krapletovi vso pohištvo in obleke pred tem znosili iz hiše v gospodarsko poslopje, ker so stanovanje obnavljali. Se na dan požara je bil v Od 7. do 12. septembra so odstranjevali ruševine in pripravili gradbišče, 16. septembra so že stali temelji, v času do 28. septembra pa so pozidali zidove in postorili vse potrebno za betonsko ploščo. 29. septembra so pozidali objekt nad ploščo, 8. oktobra pa je na njem že stalo ostrešje. 12. oktobra so objekt pokrili s strešno kritino, nakar so v času do 16. oktobra pozidali predelne stene in vzidali okna ter vrata. Do 26. oktobra so bili gotovi tudi ometi, sledila so še urejevalna dela v okolici objekta. Akcija je bila zaključena 3. novembra, torej točno dva meseca po katastrofi. Po desetih letih se Krapletovi želijo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri odpravi posledic požara, znova najlepše zahvaliti. "Nikoli vas ne bomo pozabili!" zatrjujejo, ob tem pa jih skrbi, da ne bi slučajno koga pozabili. Prav posebej se še enkrat zahvaljujejo sosedu Jugovniku, ki je v tistem času prevzel gospodarjenje z njihovo domačijo. Seveda pa bi bil spisek vseh, ki so pomagali, kar predolg. Šlo je za pomoč tako v obliki finančnih kot materialnih sredstev kot tudi v obliki udarniškega dela, prispevala pa so jo tako podjetja kot občani posamezno. 'Tudi občina in seveda krajevna skupnost sta pomagali in pa gasilci. Tem pa res vsa čast!" dodaja Anton Punčuh, ki se skupaj s svojo družino na 760 metrov visoko ležeči kmetiji spopada z vsakodnevnimi problemi. Toda kljub temu se vedno najde topla beseda za vsakega obiskovalca. To so pač ljudje dobrega srca. In enako trdijo Krapletovi za vse tiste, ki so jim pred desetimi leti nesebično priskočili na pomoč. Da se nikoli več ne bi komurkoli zgodila podobna nesreča! Franci Kotnik VABILO K VPISU Sporočamo, da je na voljo še dovolj vpisnih mest za vključitev v: - SREDNJO EKONOMSKO - KOMERCIALNO ŠOLO v 2. letnik Pogoj: končana triletna srednja šola IV. st. katere koli usmer itve. - STROJNI TEHNIK - vpis v nadaljevalni program za kandidate z zaključeno srednjo šolo IV. st. strojne ali avtomehanske usmeritve. Prijave sprejemamo do 9. septembra. Izjemoma tudi pozneje. Vse informacije dobite osebno na našem naslovu ali po telefonu 831-962 ali 831-938. Savinjska cesta 2, 63331 Mazaije Avto šola uirn\ vabi na TEČAJ ZA VSE KATEGORIJE s pričetkom V PETEK, IS. septembra in PONEDELJEK, 18. septembra 199S ob 17.00 uri v prostorih GD Nazarje. Predaval vam bo Franjo Kartuš. Začetek vožnje se prične v Nazarjah. Izkoristite ugodne cene in kredit na 5 obrokov brez obresti! Informacije na tel. 713-368 ali 851-951. Se priporočamo in lep pozdrav! Poskrbimo za varnost naših otrok! Hura, ponovno v šolo! No, verjetno takšnih vzklikov, vsaj iz otroških ust, ni ravno veliko. Mladost je najlepša v brezskrbnem življenju, na žalost pa za večino mladih pomenijo prvi septembrski dnevi konec brezskrbnih počitniških dni. V teh dneh je verjetno največ negotovosti pri tistih, ki so letošnje leto prvič prestopili hram učenosti. Kaj vse se poraja V njihovih kuštravih glavah, večina nas ne bo nikoli izvedela, saj bodo to shranili v najbolj skrit kotiček svoje mladosti. Upamo lahko, da razen majhne negotovosti ni pretiranega strahu. 30 tisoč kratkohlačnikov širom Slovenije se je letos prvič srečalo s šolsko torbo. Zanje se je pričela dolga in ne vedno strmo vzpenjajoča pot, ki bo zahtevala tudi mnoga odrekanja in kruto spoznanje, da življenje ni le igra. Predvsem tem je potrebno v teh dneh posvetiti večjo pozornost. Zato želimo opozoriti predvsem na nevarnosti in pasti, ki na otroke prežijo na naših cestah. Policisti smo se tudi v prvih dneh septembra 1994 oglasili s podobnim člankom. Na žalost pa so naše ceste še vedno zelo krvave, najstrašnejše pa je to, da na njih umirajo tudi najmlajši. Pot k boljši prometni varnosti je torej v vzgoji mladih. Kljub temu, da že nekaj let opozarjamo na te probleme, pa se stanje bistveno ne spreminja. Da se nahajamo v razmerah, ko bo vendarle na naših cestah potrebno nekaj korenito spremeniti, pove že ugotovitev, da je uporaba varnostne čelade pri uporabi motornih koles in koles z motorjem prej izjema kot pravilo. Zmotno je prepričanje nekaterih staršev, da njihov mladi motorist potrebuje čelado zaradi kontrole policistov. Ne, morebitna kazen policista ne more biti primerljiva z morebitnimi posledicami, ki skoraj nujno nastanejo ob padcu s takšnim prevoznim sredstvom. Tudi čelada, ki visi na krmilu motorista, je lahko le okras in ne pomeni nobene dodatne varnosti. Tudi najbogatejši življenja ne morejo kupiti. Življenje je samo eno, zato ga ohranimo, dokler je še čas. Prvi šolski dnevi so trenutek, ko lahko za najmlajše in nekoliko starejše, a še vedno mlade, storimo nekaj več. Kot starši jih naučimo osnovnih prometnih pravil, kako varno na poti v in iz šole, sami pa ravnajmo tako,, da bomo svoji mlajši generaciji vzor. Poskrbimo za otroka, da bo varen tudi pri igri, pri vožnji s kolesom, kot sopotnik v naših prevoznih sredstvih ipd. Ne puščajmo ga brez nadzora, opozarjajmo ga na nepravilnosti in mu ves čas svetujemo. Tudi pozneje, ko bo otrok že obvladal osnovne elemente prometne varnosti, stopimo na skrivaj za njim in opazujmo njegovo ravnanje. Starši! Ne dovolite, da se vaši otroci samostojno prevažajo s traktorji, delovnimi stroji in drugimi prevoznimi sredstvi, predno se odpeljete, poglejte okoli vozila. Otrok "mladi raziskovalec" se lahko povsem nepričakovano znajde pred vašimi kolesi. Posledice so največkrat usodne. Za pot v in iz šole ga ustrezno opremimo, da ga bodo vozniki pravočasno zaznavali. Odsevne kresničke so zelo koristen pripomoček in znesek za nakup se nam bo lahko bogato obrestoval. Ponoči otroka oblačimo v svetlejša oblačila, ki so za voznika mnogo bolj vidna. Otrok naj izbere do doma najvarnejšo pot, četudi je ta nekoliko daljša. Kljub prezaposlenosti si vzemimo čas tudi za to, da otroka nenehno opozarjamo na nevarnosti, ki prežijo na naših cestah. Policisti policijskih postaj z območja celjske regije Pacug pri Fiesi Četrtošolci v idilični šoli v naravi Če bi vam rekel, da sem bil pred kratkim v Pucugu, bi me večina vas najbrž malce postrani pogledala in vprašala, kje za božjo voljo pa je to. Na slovenski obali je, vam lahko odgovorim. Vendar ga boste v telefonskem imeniku kar težko našli, kajti "skrili11 so ga pod Portorož, čeprav je to zalivček med Strunjanom in Fieso. No in zakaj sem bil oziroma smo bili tam? Četrtošolce iz Gornjega Grada, Ljubnega in Luč smo obiskali med njihovim bivanjem v šoli v naravi. Pravzaprav so ti četrtošolci, o katerih je govora, medtem postali že pravi petošolci. Sola v naravi zadnje avgustovske dni je bila nekakšen zaključek 4. razreda. Iz gornjegrajske šole je bilo v Pacugu 49, iz ljubenske 39 in iz lučke 23 otrok. Bivali so v mladinskem letovišču Društva prijateljev mladine ljubljanske občine Vič-Rudnik, ki je skoraj skrito med bujno rastlinje ob morski obali, daleč stran od vsakdanjega vrveža turistov na “običajnih" plažah. Letovišče je sodobno in funkcionalno zgrajeno in vzorno urejeno. To nam je bilo jasno takoj ob prihodu. Gre za naselje v malem, ki ga sestavljajo posamezni bivalni in drugi objekti, kot je, denimo, kuhinja oziroma jedilnica, poleg tega pa so v kompleksu tudi različna igrišča in odprt bazen za neplavalce. Poti med zgradbami so asfaltirane in skrbno očiščene, kar je zasluga prebivalcev "tabora". Letovišče pa pravzaprav leži na obali, saj do morja ni niti sto metrov. Plaža je urejena, tudi pomol ima, skratka - poskrbljeno je za kar najboljše počutje. V času bivanja od 18. do 24. avgusta, letovišče je sicer letos odprto od 23. maja do 26. septembra, je delovni dan zgorn-jesavinjskih "pomorščakov" potekal približno takole. Vstajanje ob osmih, zajtrk, pospravljanje tabora, odhod na plažo, plavanje po skupinah glede na znanje, opoldne kosilo, počitek do 15. ure, povratek na plažo do 18. ure, nato ob 19. uri večerja, po njej pa športne in zabavne igre, tekmovanja, ples, sprehodi. Spanje je prišlo na vrsto ob 22. uri. Učenci so si v teh dneh ogledali tudi Piran in Portorož. Tja so se odpravili z ladjo, ki je imela prozorno dno, tako da so lahko videli tudi zanimivosti morskega dna. Največji poudarek pa je bil namenjen plavanju. Šola v naravi je bila za marsikaterega otroka prvo srečanje z morjem in za marsikaterega za dolga leta tudi zadnje. V času bivanja v Pacugu so splavali praktično vsi, ki prej te veščine še niso obvladali. Najboljši plavalci pa so se pomerili med seboj celo na tekmovanju. Težav z onesnaženo vodo tukaj ne poznajo, saj je zaliv pred vdorom nesnage zavarovan z "ograjo" iz posebnih blazin. V letovišču sta vseskozi zdravnica in medicinska sestra, ki pa sta se na srečo ukvarjali le izdiranjem bodic morskih ježkov. Kajti na četrtošolce so budno pazile njihove učiteljice razredničarke in učitelji telovadbe, pet jih je bilo iz vsake šole. Gornjegrajsko ekipo je vodila Nada Fridman, ljubensko Jelka Marovt, lučko pa Rajko Rudnik. Ljubenski in lučki otroci prihajajo v Pacug že peto leto zapored, gornjegrajski pa so bili vmes eno leto v Portorožu. Učitelji zatrjujejo, da so pogoji bivanja in rekreacije, prehrana in možnosti za kopanje v Pacugu najboljši. V to vam ni treba dvomiti, saj smo se na lastni koži prepričali, da res drži. Človek bi v takšni obmorski idili kar ostal. Za dolgo, dolgo časa... Franci Kotnik, foto: ToP Pavla Rupnik, upravnica letovišča: "V našem letovišču gostimo otroke iz cele Slovenije. Med njimi so kar velike razlike, še posebej glede na to, ali prihajajo iz mesta ali s podeželja. Podeželski otroci, to velja tudi za otroke iz Zgornje Savinjske doline, so veliko bolj pridni in disciplinirani, lahko bi rekla tudi bolj spoštljivi. Pohvaliti moram tudi učitelje in učiteljice iz vaše doline, ki znajo vzpostaviti pravo organizacijo v taboru. Tako v tem času nimamo nobenih problemov in takšnih gostov si seveda želimo tudi v prihodnjih letih, ko bomo naše letovišče še Vesna Suhovršnik: "Doma sem iz Nove Štifte in obiskujem šolo v Gornjem Gradu. Na morju sem pred tem že bila in tudi plavati sem že znala. Plavam zelo rada. Zelo všeč mi je hrana, vsak ima svojo posteljo, najbolj všeč pa mi je to, da je vse tako lepo urejeno. Tudi morje je čisto. Zelo zanimiv je bil izlet z ladjo, ko smo lahko opazovali morsko dno. V Strunjan smo šli peš. Zdaj, ko bo kmalu konec počitnic, mi je kar žal, ker bo treba spet v šolo, vendar bom pridna kot doslej." Damjana Močnik: "Doma sem iz Solčave. Zdaj že tretje leto hodim v šolo v Luče, vendar me vsakodnevna vožnja ne moti. Na morju sem že bila pred šolo v naravi tako na slovenski kot tudi hrvaški obali. Plavati pa sem se naučila že pri šestih letih, še preden sem šla v šolo. Zato mi je tudi tu zelo všeč, ker veliko plavamo. Všeč mi je tudi hrana in izleti. Zvečer se zabavamo, igramo in pogovarjamo. Čeprav je počitnic skoraj konec, nisem zaradi tega nič slabe volje." Vesna Žveglič: "Doma sem z Ljubnega ob Savinji, kjer hodim tudi v šolo. Na morju sem prej že bila s starši, tudi plavati sem znala že prej. Morje imam zelo rada in tudi tukaj mi je zelo všeč. Vendar morja ne bi zamenjala za Zgornjo Savinjsko dolino. Tukaj imamo veliko časa zase, zato lahko kartamo, igramo odbojko in druge igre. Zelo mi je bil všeč tudi izlet z ladjo in tudi hrana je tukaj zelo dobra. Zdaj, ko je konec počitnic, si želim, da bi bila v šoli spet tako pridna kot v zadnjem šolskem letu." Pogled s plaže na tabor Tekmovanje v plavanju je bilo razburljivo Slikarski EXTEMPORE Savinjski gaj Mozirje Občinski odbor SKD Mozirje organizira slikarski EXTEMPORE, ki bo v soboto, 30. septembra 1995 v Savinjskem gaju. Slikarske tehnike in likovno izražanje je prepuščeno domišljiji ustvarjalcev. PROGRAM PRIREDITVE: - ob 9. uri zbor v Savinjskem gaju - v dopoldanskem času ustvarjanje likovnih del - po kosilu organiziran ogled Zgornje Savinjske doline - ob 19. uri otvoritev razstave del v Galeriji Mozirje Prisrčno dobrodošli v Savinjskem gaju! V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto, 7. oktobra 1995. Informacije in prijave: likovni pedagog Jure Repenšek Nove trate la, 63330 Mozirje tel. 063/832-431 Na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. I. RS 5/94) pozivamo vse člane Pašne Zadruge Ljubno oz. njihove pravne naslednike na ustanovni zbor, ki bo v NEDELJO, 17.9.1995 OB 9.00 uri v gostilni "Prod", Ter 42, Ljubno ob Savinji. Dodatne informacije 16.9.1995 po tel. 841-071 %§ LJUBITELJI PSOV, POZOR! Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline obvešča vse lastnike psov stare nad 4 mesece, da se prične mala šola v nedeljo, dne 10.9.1995 ob 10.00 uri na društvenem vad-bišču v VARPOLJAH. Vse ostale informacije vsako nedeljo dopoldan na vadbišču. Komisija za šolanje E A VINO d,o.o. CENJENI POTROŠNIKI! V naši MAlopRodAjNi TRCjoviNi Na PLacu 18 ' LjubNO Vam po NAjuqodNEjsili cenaLi NudiMO šinok izboR vse h vrst bREZAlkoholNih in AlkoholNih pijAČ. Se posEbEj pRipoROČAMO vina iz Lastne klETi, sokovE YO, ScoTch whisky, vodko WiboRowo, Ouzo Maqia - mastiIca, Di Saronno Amareto iN oRiqiNAlNi IrtANCOski COqNAC TER SAMpANjEC. DeLovni čas: po " pet od 8.00 do 12.00 iN od 15.00 do 16.00 ure soboTA od 8.00 do 12.00 ure SE PRIPOROČAMO! TeI. 065 841 427 mMa, vt IS u>4 '7,v; " , hm h%(mk DU SETI 4.0.0. (X^ DUSETI d.o.o. Parižlje 8/a 63314 BRASLOVČE tel. in Fox: 063/720-598 trgovina Smtbvrt Na trgu 3 PRODAJALEC IN SERVISER IZDELKOV j JONSERED, STIHI, HUSQVARNA - velika izbira motornih žag - vrtne kosilnice \\ 63330 Moziije 'W v Tel.: 063/831 981 - kosilnice na laks - motorne nahrbtne škropilnice - rezervni deli KOSILNICE ßCS IN Vsak pri nas kupljen stroj sestavimo, preizkusimo in poučimo stranko o pravilnem delovanju stroja! Ugodne cene in plačilo no obroke! VABLJENI! Odprto vsak don od 7. do 18. ure, soboto od 7. do 12. ure! J/&V&S3E! ezdVajtsfiZo otjtstzo za vas najtsfisL dan. vam LzdsCamo (zLtzo Ln HvaCLtstnol dPzidits, Lztvzats (josts [atzfzo mods[, matszLat Ln as.no! (ViL ostati j2zLsza.n0 vattjsnL na tzdzanjs msd jiszitom, nocjavLaamL Ln jsis.ni.lzo fzonjsfzaLjo za obiotzs Ln odzaits! Piše: Aleksander Videčnik Žalžene v Cirkunci Najprej o izrazu samem. V naših krajih govore ljudje o zalženah, žalženah in le redko o Žalik ženah. V pravopisu najdemo Žalik ženo. Naj nas torej ne moti, če bomo pisali tako, kot naši ljudje pripovedujejo. Nekdaj so prebivale žalžene v zijavki na Raduhi, ki ji pravijo Cirkvenica (Cirkunca). Tja se pride od Javorškega stana. Tam blizu so Radoške njive. Zanjice so južinale, tedaj pa so žetev nadaljevale žalžene. Baje so požele veliko več kot najbolj spretne žanjice. Žele so s takimi srpi, ki jih ni uporabila žanjica, ki je pljuvala na potne roke. No, za plačilo so jim na njivo prinesli skledo štrukljev. Nekateri vedo povedati, da je žalžene rado zeblo. Tedaj so si nalovile pastirje in se pri njih v Cirkunci grele. Nekoč so ujele kožarja. Smel je oditi le toliko, da je opravil svojo delo. Pa se je pastir nekoč naredil, kot da spi in res je hudo smrčal. Med tem so se žalžene pogovarjale, kako bi jim kozar lahko ušel. Ena od njih, ki ni bila posebno bistra, je menila, da jim pač ne more uiti, ker ga čuvajo. Najstarejša med njimi pa je zaskrbljeno dejala: "Če bi pastir poiskal ostrogo (neke vrste grm), ki raste z dveh koncev iz zemlje in se splazil skozi njo v prostost, ne bi imele nobene moči nad njim." Pastir je pogovor poslušal in ko je smel po opravkih, je hitro poiskal ostrogo, kot je pripovedo vala žalžena. Ko se je splazil skozi, žalžene niso imele več moči nad njim. Tako se je rešil. Žalžene pri Goličniku Pri Goličniku nad Rečico je votlina, znana pod imenom "Kuhinja". Žalžene so v njej imele ujetega fanta. Nič hudega mu ni bilo, le gabilo se mu je pojesti vsako jutro žlico soli, kot so zahtevale žalžene. Kar dobro so ga stregle, ena mu je ubijala uši, ko so druge nabirale jagode. Fanta pa je le mikalo v prostost. Hlinil je spanje, ko so se žalžene pogovarjale o tem, kako preprečiti njegov beg. Ponovila se je pripoved o ostrogi, ki da bi mu lahko pomagala. Fant je zlezel skozi tako ostrogo in ušel. Toda žalžene so vpile za njim: "Ne boš nas več videl, pa tudi žegna ne bo pri vaši hiši." Če je bilo res tako, pripoved ne pove. Žalžene v Podkrajnikovi zijavki Podkrajnikova zijavka je blizu Štajngroba v strmi steni vznožja Menine. Baje je bilo v njej dosti žalžen. Nekoč so klicale: "Podkrajnik sej bob, sej bob." Ta si je mislil svoje, saj je bilo hudo mrzlo, nič primerno za setev. Toda, kmet se je spomladi lahko veselil obilnega pridelka. Žalžene na Ljubnem Kremžerjeva gospodinja je bila neke nedelje sama doma. Izneneda se pojavi iz bližnjega gozda žalžena in prosi gospodinjo za denar, s katerim bi plačala mašo. V zahvalo ji bo prerokovala vse o njej, otrocih in bližnjih. Gospodinja potarna, da nima denarja, toda žalžena ji natančno pove, koliko denarja ima v krilu in v kašči. Gospodinja ji je vendarle dala denar za mašo. Žalžena in pa pove, da bo čez 14 dni hiša v plamenih. Ona, mlada gospodinja, pa da bo imela kar osem otrok. Eden med njimi bo že ob rojstvu mutast. Baje je tako tudi bilo. Žalžena pri Kortnerju Žalžena je redno hodila h Kortnerju spat. Pa se je nekega jutra žena zgodaj vrnila s polja in videla ležati pri možu prekrasno žensko. Njeni lasje so bili dolgi, da so segali do tal. Žena je po tleh razpredene lase lepo pobrala in jih položila na posteljo. Žalžena je kmalu vstala in dejala Kortnerju: "Ne pridem več k tebi, ker me tvoja žena ne mara." Res je ni bilo nikoli več. Žalžena na Ravnici Na Ravnici pri Ljubnem so nekoč streljali proti toči. Pa se je pripetilo, da so sestrelili žalženo. Lepo so ji pos- tregli s hrano, zato pa jim je pripovedovala usodo. Žalžene v Mrzlici Pri Pustem Polju je blizu Tratnika jama, pravijo ji "Mrzlica". V njej so bivale žalžene. Ponavadi so plele na Pustem Polju. Čudno so plele. Puščale so plevel, pulile pa žito in proso. Pa je vendarle obrodilo najlepše žito in bogata je bila letina prosa. Tudi tu so jim ljudje nosili na polja hrano in pijačo. Žalžene pri Tratarju Pri Tratarju v Bočni so prišle žalžene k rojstvu otroka. Bil je fantek. Žalžene so prerokovale, da se bo ubil, ko bo padel s češnje. Oče je takoj posekal češnjo, toda pustil je štor. Ko je bil fantek star dve leti, se je tam igral. Spodneslo ga je in se je ubil. Uporni benediktinci Zgodovina govori o dogajanjih okoli samostana v Gornjem Gradu. Vemo, da so tam bili benediktinci. Vemo tudi, da so bili zaradi razvratnega življenja ukinjeni. Vemo pa tudi, da se ob tem niso pokoravali niti papežu, niti cesarju. Razprtije med njimi cerkveno in cesarsko oblastjo so trajale od leta 1461 do 1473, ko so se končno odselili in odnesli vse bogastvo samostana s seboj. Menihi niso imeli pridvornega gospodarstva in so torej živeli izključno od dajatev podložnikov, ki so njihovo posest obdelovali. Kdo so sploh bili benediktinci? Kot temelje njihovega programa imenujejo misli Benedikta iz Nursija. V primerjavi s tedanjimi meniškimi redovi so bili prava reformacija. Njihova pravila so bila dokaj stroga in so temeljila na prepričanju, da je mogoče asketsko živeti le v osami, zato pa je najbolj primeren kraj samostan. Tedaj je bilo meniško življenje v benediktinskih samostanih do kraja strogo. Menih je lahko postal vsakdo, ki je po letu preizkušnje položil obljubo, da bo vse svoje življenje živel le v samostanu. Vodstvo je bilo v rokah opata, ki je imel ob sebi še priorja in dekana. Vsaka opatija pa je bila enota za sebe in ni bila podrejena kakšni osrednji ustanovi. Kot vse kaže, si imeli benediktinci s strani papeža nalogo pokristjanjevanja. Baje so bili pri . tem zelo uspešni. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Pripoved o Logarjevi hiši V tistih časih še niso mislili na znanstveno delo v samostanih. Šele ko so pričeli delo z mladimi, so ustanavljali tudi isamostanske šole. Kmalu je bila vrsta opatij vzor umnega kmetovanja in znanosti na sploh. Še danes so njihove šole zelo ugledne. Na slovenskem jih sicer ni, toda v sosednji Avstriji vodijo nekatere sloveče šole. Vse večje bogatenje samostanov je seveda vplivalo na redovniško življenje. To je postajalo ohlapno in širil se je celo razvrat. Ponekod je tudi sama organiziranost povsem odpovedala, tako so nekatere opatije vodili celo laiki. Opazni so bili vsestranski napori, da bi naredili spet red v samostanih. To celo papežu ni uspelo. Tudi posvetna oblast je bila nemočna. Zato je v 13. stoletju prišlo znotraj reda do cepitve. Nastali so kurtuzjanci, cistercianci, trapisti in drugi. Šele po združevanju samostanov v kongregacije, je prihajalo počasi do urejenih razmer. Toda šele Tridentski koncil, ki je trajal v presledkih od 1545. do 1563. leta, je skušal premagati verski razkol v srednji Evropi. Seveda je to bila posledica nastanka protestantizma. Tedaj so nekoliko dopolnili cerkveno upravo in postavili nove temelje verskega življenja. Papež Gregor XV. je z veliko vnemo podpiral združevanje samostanov s skupnim vodstvom. S tem pa se je tudi življenje v samostanih spremenilo, postalo je manj strogo. Uvedli so noviciat, to pa je pomenilo določeno predizobrazbo bodočih menihov. Tako je bogastvo samostanov služilo tudi izobraženstvu in znanosti na sploh. V letu 1901 je bilo že 14 kongregacij, ki je združevalo 128 samostanov. Do tedaj so benediktinci opravili ogromno znanstveno delo in postali središče kulture in omike. Benediktinski red je imel svoj enoten grb, tega je uporabljal tudi glavni opat v Rimu. In končno naj povemo, da je obstajal še ženski red benediktink in pravijo, da so te bile tudi v Gornjem Gradu, pri cerkvi sv. Magdalene. Sedaj nas čaka naloga, da ugotovimo, kdaj so benediktinci prišli v Gornji Grad in od kod. Saj zgodovina o tem molči. Morda bo le mogoče najti odgovore na odprta vprašanja. Bogomil Supin iz Luč je rad zapisoval razne zgodbe in pripovedi. Te so mu ljudje pripovedovali, saj je kot "graščinski" gozdar imel veliko možnosti za zbiranje ljudskega izročila. Zapisal je tudi tole pripoved. V Logu je bila tedaj še pritlična kmečka hiša. Pa se je stari Logar odločil, da postavi imenitno hišo "v Štok" (nadstropje). Naročil je rokodelce vseh gradbenih strok, da bi z delom pričeli. Kmetija je bila tedaj mogočna in pri hiši je bilo zlata in denarja dovolj, da bi se z njim poveselil priložnostni tat. Zato je Logar razmišljal, kam neki naj skrije svoje vrednosti med gradnjo. Domislil se je, da bi bilo najbolje vse prenesti k "frnaži", to je bila sušilnica za lan. Stala je malo nižje domačije. Rečeno, storjeno. Ponoči je dal vse skupaj v meh in odnesel k franži. Tam ga je skril v žrelo za kurjenje. Mislil si je, saj tu ne bo nihče iskal zaklada. Toda pri Klemenškovi žagi, nižje Logar- ske doline, je v mali koči prebival mali človek po postavi, pa velik po znanju. Ljudje so mu pravili "Fizel". Imel je vse mogoče čarovniške knjige, tudi kolo-mon. In pravili so, da je že v krog poklical samega vraga. Skratka, ta možakar je lepega dne prišel k Logarju in ga opozoril, da naj denar in zlato bolje skrije in ne v frnaži. Tam bi kaj lahko postal plen tatov. Logar je bil mogočen kmet in tudi po postavi velik, pa se mu je zdelo ponižujoče, da takle mali človeček ve za njegovo skrivnost. Ni dalje razmišljal, od kod mu vedenje o njegovem skrivališču, saj je bilo znano, da Fizel vse ve. Res je sledil njegovemu opozorilu in prenesel vrednosti drugam. Zgodba se verjetno nanaša na "Fida", saj se vse drugo v njej ujema s početjem in bivanjem Vida Strgarja, znanega zdravilca in zapisovalca domačega zdravilstva. Prav možno je, da je iz Fida nastal v pogovornem jeziku Fizel. KRESNIČKE Vrednostna sodba je veda filozofov brez energije, ki karakterizirajo I druge brez lastnega karakterja v srcu in modrosti v glavi. I Edi Mavrič - Savinjčan Sliko nam je poslala Kristina Grobelnik s Poljan nad Rečico. Na njej so ljubenski igralci okoli leta 1924. Med igralci sta Franc in Ignac Oprčan. Baje pa so še Šloserjeva Gela in Rosulska. Prosimo bralce, da nam pomagajo dopolniti podatke: kaj so tedaj igrali, kdo so ljudje na sliki. Kdo ve o tem kaj več, naj nam sporoči. Hvala! NASVETI Zdravniški nasveti ( PReBftVWE- HOT M E, UEJEŠOJesr ALI VOLČJA LflKOTA. ) I glavoboli.ti.flzD*.f\±un/o-iT,_____________________Js •brez___Besen O poškodbah obraza z motorno žago Pri nestrokovnem delu z motorno žago se dogajajo težje nesreče, pri katerih je največkrat prizadet obrazni del glave. Do poškodb pride najpogosteje pri žaganju s konico sablje zaradi bliskovitega sunka žage navzgor. Nepričakovanega sunka skorajda ni mogoče preprečiti, usmerjen pa je večinoma proti obrazu. Praviloma so takšne poškodbe vedno težjega značaja in zahtevajo takojšnjo kirurško oskrbo. Ponesrečencev obraz je namreč hudo iznakažen. Zobci žagne verige povzročijo obsežno raztrganino s tipičnim potekom od spodnjega roba brade do zunanjega očesnega roba. Nemalokrat je prizadet tudi nos. Od moči sunka je odvisna globina poškodbe. V zelo redkih primerih je poškodovana samo koža, običajno pa sega poškodba globoko do kosti. Teža poškodbe je odvisna od globine ureza. Površinski urez prizadene samo kožo, navadno pa tudi mišičje, ožilje, obrazne živce in celo kost. Zaradi scefranosti kože in mehkih delov obraza poškodovanec močno krvavi in raztrganina je široko odprta; na mestu nesreče nudimo poškodovancu samo prvo pomoč. Če je mogoče, prekrijemo rano s sterilno tkanino, ki ublaži krvavitev. Splošni Goveja ikričavost je zajedalska bolezen govedi. Bolezen povzročajo ikrice, razvojne oblike velike progaste človeške trakulje. Goved se invadira z jajčeci te trakulje, človek pa z ikricami v slabo pečeni ali kuhani govedini. Ikrice (Cysticercus bovis) se pri govedu naseljujejo v srcu, žvekalnih in zdravnik oceni težo poškodbe in pripravi poškodovanca za transport v bolnišnico. Pri hujši izgubi krvi je nemalokrat že v domači ambulanti potrebna infuzija. Ob sprejemu v bolnišnico pregleda bolnika obrazno čeljustni kirurg in okulist, če je poškodovano tudi oko. Zaradi nujnosti primera je pacient operiran najkasneje v 24 urah. Operacija poteka od znotraj navzven, kar pomeni, da najprej operiramo poškodovane kosti spodnje in zgornje čeljusti ter očesna dna. Poškodovane kosti naravnamo v prvotni položaj in jih fiksiramo s ploščicami in vijaki. Ta način omogoča zraščenje kosti v prvotni legi in preprečuje premaknitev kostnih odlomkov med zdravljenjem. Sledi oskrba žil in živcev, mišičja in kože. Šiv kože mora biti opravljen po strogih načelih plastične kirurgije. V nasprotnem primeru bi ostala na obrazu grda brazgotina. Rekonstrukcija obraza zahteva vrhunsko specialistično oskrbo, pri kateri so enako pomembne vse faze postopka, od oskrbe kosti do kože. Samo v tem primeru neprevidno delo z motorno žago nima hujših posledic. Doc. Dr. sei. Dr. Žerdoner Danijel specialist za obrazno in čeljustno kirurgijo drugih mišicah. Po videzu so podobne riževemu zrnu. V mešičku ikrice je zavihana glavica trakulje. Pri človeku trakulja odraste v treh mesecih po invaziji z ikricami, živi pa do 20 let. Velika progasta človeška trakulja (Taenia sagi-nata) je dolga od 6-12 metrov. Zrela trakulja odvrže na dan štiri do šest odrivkov, v njih pa je lahko do 750.000 zelo odpornih jajčec. Obolele osebe najdejo odrivke na spodnjem perilu, posteljnini in na iztrebkih. Iz jajčeca velike progaste človeške trakulje se pri govedu po desetih do dvanajstih tednih razdejo ikrice. V rejskih področjih, kjer je veliko goveje ikričavosti, se le-ta praviloma širi tako, da trakuljavi rejci goved prenesejo jajčeca na rokah in invadirajo teleta, ko jim pomagajo pri sesanju. Pri tej obliki širjenja ikričavosti najdemo pri teletih veliko število ikric predvsem na srcu. Pri starejših živalih ikrice poap-nijo. Pri pregledih zaklanih živali ikrice brez težav odkrijejo. V zadnjem času se zaradi zaposlovanja velikega števila sezonskih delavcev v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu, trakuljavost pogosteje širi na ta način, da posamezne tra-kuljave osebe opravljajo potrebo na prostem in s tem posredujejo jajčeca trakulje v neposredno okolje. Na travnikih in pašnikih ostanejo jajčeca živa po več mesecev. Jajčeca mehansko prenašajo hrošči govnači, kolobarniki, nekatere krilate žuželke in tudi ptiči. Goved se z jajčeci invadira na paši, z odkošeno travo in senom. Siliranje jajčeca uniči. Velika progasta človeška trakulja se širi s slabo pečeno ali kuhano govedino, v kateri so ikrice. Črni zakoli govedi so neposredno povezani s širjenjem trakuljavosti pri človeku, saj imetnik živali ne more ugotoviti bolezni. V klavnicah pregledajo vsako goved tudi na ikrice. K širjenju pripomorejo tudi nekatere navade pri pripravi govedine, ki je skoraj presna, slabo pečena ali kuhana (biftek, tatarski biftek,...). Velika progasta trakulja povzroča pri človeku naslednje bolezenske težave: bolečine v trebuhu, prebavne motnje, glavobol, psihične spremembe, nagnjenost h kožnim boleznim, srbečico, razdraženost, spremembe v številu belih krvničk, slabokrvnost in drugo. Obolele osebe začno izločati odrivke tri mesece po. invaziji, na dan štiri do šest ali celo več odrivkov. Odrivki so veliki do dva centimetra in so v začetku krčljivi. Največje število jajčec je ob danki obolele osebe, so pa tudi na rokah teh ljudi. Trakuljavost se pri ljudeh odpravlja z učinkovitimi zdravili. Ikričava govedina ni primerna Slovenska veterinarska Zveza GOVEJA IKRIČAVOST IN ŠIROKA PROGASTA ČLOVEŠKA TRAKULJA za ljudsko prehrano. V klavnicah z rednimi pregledi ugotavljajo ikričave živali in močneje ikričavo meso uničijo, meso z manjšim številom ikric pa usposobijo za prehrano z globokim zamrzovanjem. Škode zaradi ikričavosti so velike. Tudi na našem področju so posamezni primeri goveje ikričavosti, zato obstaja nevarnost širjenja trakuljavosti pri ljudeh. Velik pomen pri zatiranju goveje ikričavosti in trakuljavosti ljudi ima zdravstvena pros-vetljenost. Uporaba stranišč in osebna higiena pripomoreta, da se jajčeca trakulje uničijo in ne pridejo do živali. Veterinarski strokovni delavci z veterinarsko sanitarnimi pregledi ob zakolu govedi ugotavljajo ikričavost in preprečujejo, da bi se ljudje z oporečnim mesom invadirali. Ljudje se invadirajo z govejim mesom živali, katere ob zakolu niso bile veterinarsko sanitarno pregledane. Bojana Šturm, dr. vet. med. Literatura: Veterinarski inšpektor Dr. Janez Brglez: Goveja ikričavost in široka progasta človeška trakulja KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Izkušnje avstrijskega kmetijstva ob vstopu v EU Na gorenjskem sejmu v Kranju je avstrijski zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Mol-terer predstavil njihove priprave na vstop v Evropsko unijo (EU) in posledice vstopa. Med pripravami na vključitev v EU so kmetom razložili možne posledice vstopa. Tako so dosegli konsenz o vstopu v EU. Brez takšne enotnosti bi bil lahko izid referenduma zelo vprašljiv. V času priprav so raziskali tehnične normative, zakone, področje trženja, predelave kmetijskih proizvodov itd. Vstop v EU je močno prizadel njihovo kmetijstvo. Vendar bi bilo lahko vztrajanje na samostojnosti še slabše, ker se jim je trg za njihove kmetijske proizvode v EU vedno bolj zapiral. Njihove cene kmetijskih proizvodov so bile precej višje kot v EU. Po vstopu so se soočili z močno konkurenco na področju mleka, mesa in sadja. Doživeli so močan padec cen kmetijskih proizvodov (do 30%). Cena pšenice je padla celo za 50%. Pričakovali so, da bodo cene uvoženega re-promateriala (mineralna gnojila, sredstva za varstvo rastlin itd.) ter mehanizacije nižje, vendar se zaradi zakonskih barier to še ni zgodilo. Subvencije se po novem plačujejo iz skupne blagajne EU. Tako so se kmetje letos znašli v primežu nižjega ustvarjenega dohodka in zakasnelih subvencij. Cene so se znižale januarja, subvencije pa bodo izplačane v zadnjem kvartalu tega leta. Delavci v upravi, kmetijsko gozdarskih zbornicah ter na ministrstvu so sedaj zelo zaposleni z upravnimi postopki. Za vse kmetije je potrebno izpolniti obrazce o pospeševanju, kar terja precej časa. Predvidevajo, da se bodo te stvari uredile do konca tega leta. Pospeševanje kmetijstva se usmerja na večjih kmetijah v intenzivno proizvodnjo, na manjših kmetijah pa v nespe-cializirano proizvodnjo - krave dojilje, ovčereja itd. Že 60% njihovih kmetij ima dopolnilno dejavnost. Zelo pomembno je zniževanje stroškov proizvodnje. Največjo možnost za hitro znižanje stroškov pa vidijo prav na področju mehanizacije. Avstrijski kmetje imajo najvišje stroške mehanizacije, zato dajejo strojnim krožkom še večji poudarek. Priključitev je močno prizadela tudi predelovalno industrijo. Prej so imeli male obrate, ki so bili specializirani na en proizvod ter velika podjetja. Niso pa imeli srednje velikih podjetij. Njihova predelovalna industrija ni konkurenčna. Zato so se njihova podjetja že pričela povezovati s podjetji v Nemčiji in Italiji. Velik poudarek dajejo raziskavi tržišča v drugih državah. Vključitev v EU je odvzela precej pristojnosti njihovemu kmetijskemu ministrstvu. Cene so določene enotno za celotno EU, prav tako pa tudi razne subvencije. Prav tako je enotna zakonodaja s področja uvoza in izvoza. Kljub "papirnati vojni" pa imajo kar dobre izkušnje z administracijo v Bruslju. Dokaj natančno poznajo si- tuacijo v Avstriji in prožno reagirajo na spremembe. Za prilagoditev kmetijstva EU imajo na voljo 4 leta. Po tem obdobju bodo usahnile dodatne vzpodbude za mleko in meso. Pri vključitvi države v EU doživi kmetijstvo velik pretres. Na podlagi avstrijskih izkušenj se bomo lahko lažje pripravili na možno vključitev v EU. Darko Simončič, dipl.inž.kmet. «IDRIART - PRAZNIK UMETNOSTI IN DUHOVNOSTI Konec julija in v začetku avgusta je letos spet odprl vrata IDRIART, mednarodni kulturni festival. Bled, naravni in kulturni biser Slovenije, je gostil udeležence festivala že enajstič. Ustanovitelj in duhovna sila IDRIARTA je violinist Miha Pogačnik. V petnajstih letih delovanja po celem svetu je organiziral več kot sedemdeset festivalov. Festivali pogosto sledijo drug drugemu kot stavki simfonije, udeleženci pa potujejo z njimi. Kraji, kjer se prireditve dogajajo, so sedeži starih kultur: npr. Nepal, Tibet, Mongolija, Kirgizija, Mehika, Amazonija. V dobi množičnih medijev, ko komuniciramo s celim svetom preko tv ekrana, po drugi strani pa je izbruhnila epidemija nacionalizmov in medsebojnih spopadov, ima srečanje različnih ljudi in različnih kultur pravi zdravilni pomen. Dogajanje na letošnjem festivalu: koncerti, predstave, predavanja, obiskovanje nekdaj znamenitih in danes malo pozabljenih krajev. Predavanja in delavnice vodijo priznani ljudje. Poslušate lahko Mathiasa in Mario Thun, avtorja Setvenega koledarja za biološko dinamično kmetovanje Vsak lahko najde nekaj, kar ga posebej zanima, saj so teme zelo različne. Tu dobimo nove poglede na vsakdanje stvari. Srečamo se z alternativnimi razmišljanji, iskanjem globje vsebine življenja. Teme so bile: poslušanje glasbe, stare slovenske pesmi in plesi, duševno in telesno zdravje, odnos po- sameznika do države in do današnjega izumetničenega sveta ter iskanje miru in povezanosti z naravo. Koncerti klasične in ljudske glasbe so bili v različnih krajih, večinoma v cerkvah. Vsak koncert je bil izjemno doživetje. Letos sem poslušal zaključni koncert orkestra Akademije iz Hamburga in akademskega pevskega zbora iz Kranja v gotski cerkvi Sv. Petra v Radovljici. Prisluhnil sem tudi predavanju Marka Pogačnika o skrivnih Uljih narave. Predstavil se je kot zdravilec zemlje, saj je v Evropi znan po tem, da s postavljanjem kamnitih skulptur ponovno vzpostavlja ravnotežje v oskrunjeni krajini in naseljih. Letos je oblikoval zdravilna kamna za mesto Jesenice, ki ga pesti brezposelnost (propad Železarne) in velik delež priseljenih ljudi. IDRIART se seli naslednje leto v grad Bori, v bližino starodavnega Ptuja. Tam nastaja tudi Center evropske mladine. Že letos je bil organiziran julija in avgusta mednarodni mladinski program. Ustanovljena je bila tudi fundacija Idriart, ki bo zbirala denarna sredstva za nadaljevanje festivalov. Za udeležence je festival ker naporen, saj traja ves teden, vsak dan pa je izpolnjen s programom. Lepo vas pozdravljam in vas v naslednjem letu vabim, da obiščete kakšno prireditev v okviru festivala. MLADI BOBENCEK Prerokbo se je uresničilo. Res se je začelo novo šolsko leto, pa če je to tebi kot šolskemu trpinu, všeč ali pa ne. Sicer pa roko na srce in z lahkoto boš priznal, da ti je bilo po določenih sestavinah (insertih) iz življenja šolarja prav dolgčas. Spet se bodo pričele nove dogodivščine in spet se bo pisala zgodovina. Želim ti, da odigraš svojo vlogo karseda dobro. O.K. Pa preidimo k stvari. Po dežju rastejo gobe. Če se ti ljubi, greš v bližnji gozd in jih nabereš. Ker so gobe minljiva gliva, je najbolje, da jih porabiš za pripravo kosila. Veliko uspeha in dober tek. Jesensko vreme je letos prišlo k nam brez da bi potrkalo na vrata. Spet bomo poiskali toplejšo garderobo. Bobenček pa bo natresel nekaj idej sveže aktualnih vrhnjih oblačil. Povej, katera ti je najbolj všeč! IkO POSTAN6 ZRAK OSTR6JŠI a 4 I Obleči moraš nekaj toplega 20 ,ese||ki čos. Kar j naenkrat se je poletje izne\^^Rig;te^>erature so se spustile bliže ničil. obišče (jesen in za njo zimo. ModrW|ZC^|)^oi pa od nas I terjajo nekaj novega - svežel^Moi bi bilo lotos- to, kar bi nosile kot jakno? Vatirdf^ jakna, prelita ob robovih z okrasnimi J^^i^^Be poleg |ak$e iz klasične karo prešite ^Btjne'retos prav y|yrhu. Na vrh tople jakne lahko oblečeš brezrokavnik, ki bo s svojo živahnostjo popjjfllfl malo dolgočasno jakno. Nasploh je moda zelo ralljibarp in enostavna. Tkanine lahko izbiraš ncfisprimer med drobno tkanim gabardenom, pop|k®n,csatenom, ... ^ s| toplo medvlogo (termovelurjerift) postanejo topli. Poleg tega je na voljo še veliko volne,nijpf tkanin od lodna do mehkejših materialov. Še vedno je barvna paleta dokaj široka - za Vsak »us nekaj. Naravni toni od sivih, peščenih d#t:efhferjave sodijo v jesenski čas. Prav tako paj lahki oblečeš bolj žive barve ali pa pastelne odtenkej Jakne so ohlapne, všeč? Živijo do dolge in zato prak tičneB naslednjič! Preverjeno dobro GOBJR PON€V 3. Na njej opražimo no obročke narezano čebulo. 4. Dodamo gobe. 5. Prilijemo bekočino iz gobje konzerve in ji približno 10 minut. 6. Zgostimo s podmetom iz smetane in moke, 7. Osolimo in popopramo. MLADI BOBENCEK ■! ■ h1 ■ 1 ^ ■ :il 1 mm STOTI MIS-MRS V Velenju je bila 19. 7. 1995 stota oddaja Miš-Maš. Te J prireditve sem se udeležila tudi jaz. Bilo je zelo zabavno. |j|| Nastopali so glasbeniki in bile SJAso nagradne igre. Bito je res lepo. Hot prva nam je zapela Nuša Medlošek, druga Moni in J zadnja Hajdi Horošec. Tam sta sva se bila tudi zabavna komika Spidi slikali in Gagi. Otroci smo radi ■ *. **. Pokončani oddaji z zvezdico MAJDI zapeli z mladimi pevkami in g/asno navijali za vrstnike, ki so tekmovali v igrah. Okrog 20.00 se je prireditev zaključila. Bilo mi je zelo lepo in komaj čakam dvestoto oddajo! Zdenka Hclomppr IN DOBRI9. yiLR F6LONR Nekoč je v veliki skali na Hdronu živela dobra vifd.Jmela je zlate svilene lase, rja-tošeh pa 20 drobnih' jeglicev. Nekega jutra se je Felona zbudila in zagledalo enoroka - Mojega največjega sovražnika. BekdljFje: “Poslušaj me„ FelĆiia, japi zvečer pridem po tvoje lase in tvojih 20 Jegličev." Felona se jdbćko ustrašila, da je omedlela. Popoldan se je prebudilo jn si iz zlotih las začela plesti jegliče>eJkb kaj naenkrat zasl is i giaš’: Tg glas ji je dejak ",Ne spfejaj si jegličev iz las in se ne-bdjZVija je vprašala: "Hdo si glas in kaj hočeš?’ Glps ji odgovori: 'Jaz,sem Homen in hočem ti pomagati. Jutri se fJiežrpred skalo in čakaj, potem pa boš Vjdela, kaj še po zgodila." J) ■. Dobra vi la j g ubogala in^se ßutraj ulegla pred skalo. Iz daljave se je že(videi.velik črni enorjok. Hrrfafu sä. ji je približal, Ho jo je videl/ je zahteval, kar je naročit■% glej ctrdo, velik trpvttfkf'na (fixerem je ležcđa*$Jd se jef jfpkpf prt potegnildn zagmß''-vH6. jTako jo je rešil. Zaßzahvalo je. dobra vila Homnu, svojemu rešitelju podarila en jegUčvspjvpin in odšlo. Ta jeglič se tu se dartes šopiri \| \Mojca Štorgelj - Hečica ob Savinji56 TUNJRZ -P v) Počasi, prav počasi mi polzijo grenke solze po licu. Fna zo drugo polzijo, še po pred nekaj dnevi A \ svežem in mehkem obrazu. Zdaj pa je ta obraz žalosten, nesrečen in razočaran. "Oh, ti presneta otožnost, le kje sem te staknila," se sprašujem in mogoče se bi moral vprašati tudi ti. Ti si tisti glavni osumljenec, ki me ne najdeš med množico ljudi. Še pred dnevi sem hodila pred tabo, za tabo. Toda, zakaj ne bi mogla hoditi skupaj, ti ob meni in jaz ob tebi. Uh, pozabiva zdaj na to, saj iz tega ne bo nič. Naj bo vse spet po starem, kot je že bilo. Samo ohraniva prijateljstvo. Vida Vrabič _____________________________________Lepa Njiva 64, Mozirje Pozdravljeni v naši novi rubriki, ki niti ni novo, le malce spremenjena; v glasbenem delu Mladega bobenčka. Poletne počitnice so mimo. Upam, da ste si spočili od vsega hudega. V naši posebni poletni ponudbi smo vam predstavili štiri zgornjesavinjske skupine. Izpod solčavskega prahu in praproti se nam je predstavila skupina Zmaji, iz Mozirja ansambel Gaj, kot najbolj srečen Happy band iz Solčave in rokeiji Black Summer iz Nazarij. Ker pa sem prepričana, da v naši dolini deluje še kar nekaj skupin, prosim vse, da nam pišete na uredništvo Savinjskih novic. Sporočite nam; kje in kako dolgo že delujete, kdo ste člani in na katerih telefonskih številkah se lahko slišimo. Zdaj po k pregledu novic iz sveta glasbe. * Kellu^Cerett, pevRbš^dueta Cappella je sklenila, da se bo pograda samostojni kan&d. Obupani Rodney si je poiskal rvo pevko Alison, s katerosta že posnela svojo prvo malo UUay. * V fipndonu pripravlja material za skupina US>. Prva z naslovom Music for osti izšlojže letos, naslednjo pa lahko leto. * 14 avgusta sta v Britaniji izšla tne Blur in basis. Fantje obeh skupin so težje pyp glasbe ali lahkega rocka, bitko za prvo mesto na britan-iga dne sta v Britaniji izšla tudi single Madonne in Michaela Jacksona. Poznavalci menijo, da ju bosta Blur in Oasis zlahko premagala. * Oktobra letos izide novi album skupine Queen. Na njem boste lahko slišali še zadnjo pesem pokojnega Freddya Mercurya. NRGRRDNO VPRRŠRNJ6-. Zaradi česa ie umrl slovni Freddy Mercury? Odgovore pošljite na dopisnici noji 9. 1995 na naslov: Savinjske nov) 63331 Nazarje. Izžrebanca čaka lepa nagrada! alošče Tell novi ijms bo pričakuje* dva nova Dredstavniki koliko kupini sto se pognali v hi skNestvici malih plošč. I Katja Kdo bo zmagovalec in kdo poraženec? Blur (levo) ali Oasis (spodaj)? Zadruga mozirje f Zgomjesavinjska liga v malem nogometu Rezultati 1. kola, 25. avgusta: Davidov Hram : Foršt-Gamit 1:3 (0:1) Kokarje : Bočnica 4:1 (0:0) Razborje : Policija 3:3 (2:0) BAG-Šmartno/D. : Solčava 1:1 (1:0) Prosta ekipa: Zg. Nazarje Na pobudo pokrovitelja Savinjskih novic in organizatorja ŠD Vrbovec smo v petek, 25. avgusta pričeli z jesenskim delom Zgornjesavinjske lige v malem nogometu na športnem igrišču v Nazarjah. V ligi, ki šteje devet ekip, sodelujejo vsi lanskoletni prvaki, se pravi zmagovalci krajevnih lig, ki so organizirane na celotnem zgornjesavinjskem področju in še domača ekipa organizatorja. Vse te ekipe bodo predstavljene v naslednjih številkah našega časopisa. Že v prvem kolu se je izkazalo, da je liga izredno kvalitetna in da bodo ljubitelji tega športa skozi vso sezono uživali v izredno borbenih in negotovih srečanjih. Že kar na začetku, v prvi tekmi, sta se pomerila zmagovalca krajevnih lig z Ljubnega in iz Gornjega Grada, ki spadata v skupino tihih favoritov. Po ogorčeni in precej ostri igri je zasluženo zmagala ekipa Foršta, ki se je tako oddolžila Davidovemu hramu za predhodne poraze. V drugi tekmi sta se predstavili ekipa Kokarij, zmagovalec nazarske krajevne lige, in ekipa Bočnice, ki je zmagala v Bočni. Vse do polčasa je bila igra skoraj enakovredna, v nadaljevanju pa se je izkazala premoč in izkušenost igralcev Kokarij, ki imajo v svojih vrstah odličnega Hrena, ki je dosegel kar tri zadetke. Sledila je tekma med zmagovalcema radmirske in mozirske lige, ki je bila v tem kolu najbolj negotova. Že v prvih minutah je solidna ekipa Razborja povedla z dvema goloma razlike in primorala ekipo Policije, da v drugem polčasu zaigra bolj resno in angažirano! To ji je tudi uspelo, saj so "policaji" najprej izenačili in kmalu zatem tudi povedli, vendar pa za zmago to ni bilo dovolj. Radmirci so v zadnjih minutah dosegli gol in si tako zasluženo izborili remi. Neodločen je bil tudi izid zadnje tekme med ekipama BAG iz Šmartnega ob Dreti in Solčavo. Prvi polčas je po zanimivem obračunu pripadel Šmarčanom s tesnim izidom 1:0. V drugem polčasu pa je mladi ekipi iz Solčave s hudim pritiskom le uspelo rezultat izenačiti. Rezultati 2. kola, 1. septembra: Policija : BAG-Šmartno/D. 7:4 (5:0) Bočnica : Razborje 1:1 (1:0) Foršt-Gamit : Kokarje 1:5 (1:1) Zg. Nazarje : Davidov hram 0:4 (0:2) Prosta ekipa: Solčava V prvi tekmi drugega kola je ekipa Policije v prvem polčasu pokazala svoje znanje in z izredno lepimi zadetki presenetila ekipo BAG iz Šmartnega ob Dreti, ki je v tem času delovala nekako neizkušeno in preplašeno. No, v drugem polčasu so se njeni igralci otresli treme in z boljšo igro uspeli poraz ublažiti. V drugi tekmi sta se predstavili ekipi Bočnice in Razborja. Tekma je bila vseskozi izenačena in negotova, kar najbolje prikazuje sam rezultat. Napeto smo pričakovali derbi tega kola med ekipama Foršt-Gamit in Kokarje. Žal lahko ugo- tovimo, da je derbi upravičil ime le v prvem polčasu, kajti v drugem je ekipa Kokarij pokazala zobe in gladko premagala svojega rivala. Veliko pripomb s strani Ljubencev je bilo na račun sojenja, vendar rezultat pove vse. V zadnji tekmi smo si ogledali razmerje moči med ekipo Zgornjih Nazarij in ekipo Davidovega hrama. Vseskozi je bilo opaziti rahlo premoč Bočanov, ki so na koncu zasluženo slavili. Tekme prvih dveh kol si je ogledalo kar precejšnje število gledalcev, kar je velika organizatorje. Lestvica po 2. kolu: vzpodbuda tako za igralce kot za 1. Kokarje 2 200 9:2 (+7) 4 2. Policija 2 110 10:7 (+3) 3 3. Davidov hram 2 101 5:3 (+2) 2 4. Razborje 2 020 4:4 (0) 2 5. Foršt-Gamit 2 101 4:6 (-2) 2 6. Solčava 1 010 1:1 (0) 1 7. BAG-Šmartno/D. 2 011 5:8 (-3) 1 7. Bočnsca 2 011 2:5 (-3) 1 9. Zg. Nazarje 1 001 0:4 (-4) 0 Komisar lige Franjo Pukart HO-RUK liga na Ljubnem Igralci malega nogometa so tudi na Ljubnem začeli z merjenjem moči. Rezultati 1. kola: Zalugnca : Savina 1:0, Lumpi : Rastke 4:2, CVR : LD Ljubno 3:0 b.b., Struge : Foršt-Gamit 0:7, Solčava : Trbiž 3:2. Rezultati 2. kola: Struge : LD Ljubno 2:1, Trbiž : Savina 2:4, Solčava : Foršt-Gamit 1:1, Zalugnca : Lumpi 0:1, Rastke : CVR 1:0. Vrstni red: 1. Lumpi 6, 2. Foršt-Gamit 4, 3. Solčava 4, 4. CVR 3, 5. Savina 3, 6. Zalugnca 3, 7. Rastke 3, 8. Struge 3, 9. Trbiž 0, 10. LD Ljubno 0. Upravni odbor HO-RUK lige Krajevna liga v Nazarjah Rezultati 2. kola, 27. avgusta: Pizzerija Turky : Zg. Nazarje ERBO 3:0, Miš Maš: Kokarje ml. 1:7, Metka 8i Tragal : Kokarje 0:2, Pekel : Markelj 4:2, Polda’s club : 'Mesarija Bogner 4:2, Odpisani : Mladost 0:9 Rezultati 3. kola, 2. septembra: Mesarija Bogner : Odpisani 6:1, Markelj : Polda’s club 3:5, Mladost : Miš Maš 6:3, Kokarje : Pekel 4:0, Zg. Nazarje ERBO : Metka & Tragal 5:1, Kokarje ml. : Pizzerija Turky 7:1 Lestvica po 3. kolu: 1. Kokarje ml. 6, 2. Polda’s club 6, 3. Kokarje 6, 4. Mesarija Bogner 4, 5. Zg. Nazarje ERBO 2, 6. Metka & Tragal 2, 7. Pizzerija Turky 2, 8. Pekel 2, 9. Odpisani 2, 10. Mladost 1, 11. Markelj 0, 12. Miš Maš 0. FP Tolkac liga Mozirje Rezultati 1. kola, 27. avgusta: Trg : Motorčki 5:0, Lepa njiva : Polda’s club 2:3, Žabe : Hmeljar 7:3, Ljubija : Trnava 4:5, Policija : Podvrh 8:3 Rezultati 2. kola, 3. septembra: Trnava : Policija 7:3, Motorčki : Podvrh 4:2, Hmeljar : Ljubija 9:2, Polda’s dub : Žabe 1:1, Trg : Lepa njiva 6:3 Lestvica po 2. kolu: 1. Trg 4, 2. Trnava 4, 3. Žabe 3, 4. Polda’s club : 3, 5. Hmeljar 2, 6. Policija 2, 7. Motorčki 2, 8. Lepa njiva 0, 9. Ljubija 0, 10. Podvrh 0. FP Super maraton 200 km alpskih cest V soboto, 26. avgusta je na relaciji Kranj - Tržič - Kranj -Mengeš - Domžale - Kamnik - Gornji Grad - Mozirje -Gornji Grad - Kamnik - Mengeš - Kranj potekal prvi mednarodni promocijski kolesarski super maraton pod imenom 200 km alpskih cest. Organizator maratona je bilo podjetje Intersport iz Kranja v sodelovanju z občinami Tržič, Kranj, Mengeš, Domžale, Kamnik in Mozirje. Preko 100 kolesarjev starejših od 14 let, med katerimi je bil celo 79-letni veteran, se je v lepem poletnem vremenu podalo na zahtevno pot ob 8. uri izpred gostišča Dežman v Kokrici pri Kranju. Po obisku prestolnic občin soorganizatorje maratona na drugi strani Črnivca se je kolona kolesarjev, ki so vozili v strnjeni skupini s povprečno hitrostjo slabih 30 kilometrov na uro, oglasila tudi v Mozirju. Pri restavraciji Gaj jih je ob 13.15 uri čakal topel sprejem. Zaigrala jim je domača godba na pihala, pozdravni govor pa "V okviru projekta Alpske ceste letos organiziramo prireditve, ki sovpadajo z letom varstva okolja v turizmu. To je evropska akcija, v sklopu katere se organizirajo predvsem takšne prireditve, ki ne obremenjujejo okolja. To so na primer pohodi, kolesarske vožnje in podobno. Kolesarski super maraton, ki ga bomo naslednje leto verjetno dopolnili s posameznimi etapami, je za začetek zelo dobro uspel, saj je bila udeležba številna, sprejem pa povsod zelo prisrčen. To je znamenje, da lahko prireditev Prihod kolesarjev v Savinjski gaj je imel župan občine Mozirje Jakob Presečnik. Vsem kolesarjem je zaželel uspešen zaključek maratona in veliko užitkov na poti po slikovitih alpskih cestah. Organizator maratona je občini Mozirje in njenemu županu ob tej priložnosti podelil plaketo, nakar so se kolesarji pred ponovnim startom okrepčali s toplim obrokom. Po vožnji preko Črnivca skozi Kamnik in Mengešso kolesarji končali maraton ob 18.30 uri v Kokrici pri Kranju, kjer je bila tudi podelitev priznanj sodelujočim. Marjan Stele, vodja projektnega sveta Alpskih cest, je maraton komentiral takole: postane tradicionalna v tem smislu, da bo povezovala občine pod Karavankami in Kamniško - Savinjskimi Alpami. Druga letošnja prireditev bo vožnja z vozovi v Komendi, tretja pa peš pohodi po alpskih cestah. Letos bodo naštete prireditve potekale na nekaterih odsekih, naslednje leto pa po celotni trasi alpskih cest. Letos bomo izdali tudi knjižico z naslovom Peš in s kolesom po alpskih cestah, ki naj bi k sodelovanju na omenjenih prireditvah pritegnila čimveč ljudi." Franci Kotnik, foto: Ciril Sem Letna liga v košarki Mozirje 95 Prvak je Ciklo sport V soboto, 26. avgusta je bilo na igrišču pri restavraciji Gaj v Mozirju odigrano še zadnje dejanje letošnje letne košarkarske lige. Sedmo mesto v ligi je osvojila ekipa Garanta, ki je brez boja "premagala" ekipo Mladi Mozirje 2:0. V tekmi za peto mesto je bila ekipa Vrbovec boljša od ekipe Smreke -rezultat 41:32. V tekmi za tretje mesto je bila ekipa TVD Mozirje prepričljivo boljša od ekipe Prebolda in zmagala 44:25. Finalni obračun pa je tudi postregel s pričakovanim rezultatom, saj je ekipa Ciklo sport premagala Pizzerijo 902 48:32. Končni vrstni red v letošnji ligi je tako naslednji: 1. Ciklo sport, 2. Pizzerija 902, 3. TVD Mozirje, 4. Prebold, 5. Vrbovec, 6. Smreka, 7. Garant, 8. Mladi Mozirje, 9. Rečica. Najboljši strelci: Vladimir Rizman (Ciklo sport) 178, Peter Goltnik (Mladi Mozirje) 149, Goran Črnila (Prebold) 96 itd. Največ trojk so zadeli: Vladimir Rizman (Ciklo sport) 22, Matjaž Širše (Prebold) 13, Damjan Hočevar (Ciklo sport) 11 itd. Tako se je tudi letošnja letna liga, ki ima namen popestriti športni utrip v poletnih mesecih, srečno končala. Organizatorjem je pogosto nagajalo slabo vreme, saj so morali kar tri kola in tudi finalni turnir prestaviti na rezervne termine. Liga se je začela prvo soboto v juniju, v tem času je bilo odigranih 11 kol, skupaj torej 44 tekem. Tekme so sodili sodniki, ki jih je delegirala sodniška organizacija, kar pomeni, da so bili to sodniki, ki sicer sodijo različne "uradne" lige v Sloveniji. Pri prijavi igralcev so imele ekipe letos proste roke, kar je kakovost lige dvignilo na višji nivo. Igrali so namreč tudi nekateri registrirani igralci, to pa je v končni fazi odločalo tudi o razporedu pri vrhu. Zmagala je ekipa, ki je bila skozi vso ligo najboljša, pa tudi drugo in tretje mesto sta osvojili ekipi, ki si to nedvomno zaslužita. Košarkarji so si zaželeli ponovno snidenje v letu 1996. Peter Goltnik Žare Krajnc in Bernarda Zemljak v izbrani vrsti lokostrelcev Konec minulega tedna je bilo na slalomski progi Lille-hammer v Hafjellu na Norveškem 11. evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu. Tega elitnega tekmovanja se je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Našo državo so na Norveškem zastopali: Vlado Rosa in Marko Podržaj v olimpijskem slogu, Irena Rosa, Jožica Emeršič, Bernarda Zemljak, Alojz Mrak, Vlado Sitar in Mladen Melanšek v coumpoundu ter Žare Krajnc in Maks Murnik v golem loku. Slovenska odprava je večino stroškov krila sama, kar kaže jasno razpoznavnost odgovornih do tega športa. S seboj so odnesli tudi veliko gradiva in prospektov o evropskem in svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Gozdu - Martuljku. 0 rezultatih in vtisih naših reprezentantov bomo poročali v prihodnji številki. Edi Mavrič SPORT Zgomjesa vinjski lokostrelci v dobri formi Zgomjesavinjski lokostrelci so se tudi avgusta udeležili nekaterih zanimivih tekem. Mozirski lokostrelci so 13. avgusta gostovali v Gradcu v Avstriji, kjer je bila tekma FTTA. Med 55 nastopajočimi pri moških compound neomejeno je Dušan Perhač zasedel 2. mesto s 1.276 krogi, pri ženskah compound neomejeno pa je bila Bernarda Zemljak prav tako druga s 1.269 krogi. 19. avgusta je bila v Matkah pri Preboldu tekma 900 krogov za Slovenski pokal. Pomerilo se je 91 tekmovalcev iz 19 slovenskih klubov. Pri članih compound je Dušan Perhač zasedel 5. (832 krogov), Dušan Praznik (oba LK Mozirje) pa 30. mesto (742 krogov). Ob tem velja pripomniti, da je to bila Praznikova prva tekma. Mozirska lokostrelka Bernarda Zemljak je pri članicah compound kljub okvari na loku osvojila 2. mesto. Maratonski pohod Dosegla je 826 krogov. Na isti tekmi so sodelovali tudi lokostrelci LK Gornji Grad, ki so dosegli naslednje rezultate. Z golim lokom je Žare Kranjc zmagal s 786 krogi. Toni Suhovršnik je bil 7. s 588 krogi. Z golim lokom je v kategoriji dečkov Jure Urlep s 658 krogi osvojil 6. mesto, Matjaž Urlep pa z 274 krogi 10. mesto. Z olimpijskim lokom je v kategoriji mladincev Marko Mlinar zasedel 2. mesto, zadel je 696 krogov, v kategoriji kadetov pa je bil z enakim lokom Matej Zupanc s 720 krogi četrti. V članski konkurenci je bil z olimpijskim lokom Vojko Majko drugi, dosegel je 802 kroga, Vojko Čolnar pa četrti, dosegel je 785 krogov. Franci Kotnik Celje - Logarska dolina Celjsko društvo maratoncev in pohodnikov je letos že enajstič organiziralo maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino. Zanimanje za hojo in tek v svetu in tudi v Sloveniji hitro narašča in tako dobiva tudi omenjeni maraton vse večje razsežnosti. Letos se ga udeležilo 751 maratoncev. Udeleženci pohoda na celotni trasi, ki je dolga 75 kilometrov, so startali v soboto, 2. septembra ob enih zjutraj pred Magistratom na Prešer- novi ulici v Celju. Pot jih je najprej vodila po Ljubljanski cesti do Medloga in nato v Levec, kjer je trasa zavila na vzporedno lokalno cesto Start v Lučah Anka Rakun in Mirko Zamernik na pohodu skozi Petrovče, Dobrišo vas in Žalec. Tu je bila na 10 km 1. okrepčevalna postaja. Pohodniki so nato nadaljevali pot skozi Vrbje, Šempeter, mimo avtopoligona skozi Ločico ob Savinji in Breg pri Polzeli, kjer je bila na 20 km 2. okrepčevalnica. Nato skozi Polzelo, Podvin, Rečico ob Paki do Letuša, kjer je bila na 28 km 3. okrepčevalnica in 1. kontrola. Maratonci so potem nadaljevali pohod po regionalni cesti v Savinjski gaj v Mozirju, kjer je bila odstopna postaja na 35 kilometrov, 4. okrepčevalnica in ob 8. uri start skrajšane oblike maratona na 40 km. Trasa maratona je nato vodila mimo gaja v Nazarje, nato na Trnovec in na Pobrežje, kjer je bila 5. okrepčevalnica. Pot so pohodniki nadaljevali skozi Meliše in Radmirje do Ljubnega, kjer je bila 6. okrepčevalnica in ob 9. uri start skrajšane oblike maratona na 25 km. Maratonski pohod je nato potekal po regionalni cesti. V Strugah je bila 2. kon- trola, v Lučah pa po 60 km 2. odstopna postaja, 7. okrepčevalnica in ob 10. uri start skrajšane oblike maratona na 15 km. Najkrajše relacije maratona, ki je predvsem družabnega značaja, so se tudi letos udeležili politiki, gospodarstveniki in visoki predstavniki Slovenske vojske. Pohod se nato potekal mimo Igle do Solčave, kjer je bila 8. okrepčevalnica, cilj pohoda pa je bil v kampu lvanija v Logarski dolini. Zmagovalci: Celje - Logarska dolina (75 km): moški: Milan Župane (Mislinja) 5.28,22, ženske: Anka Pugelj (Celje) 7.28,10 Celje - Luče (60 km): Franc Košar (Velenje) 5.05 in Andreja Žvigelj (Velenje) 7.33 Mozirje - Logarska dolina (40 km): Marko Zgonc (Postojna) 2.50,37 in Martina Podvršnik (Ljubljana) Celje - Mozirje (35 km): Božo Mulej (Celje) 2.10,00 in Slavica Bačovnik (Nazarje) 4.55.00 Ljubno - Logarska dolina (25 km): Maks Vrečko (Begunje) 2.31.00 in Maja Orešnik (Ljubno) 3.14,10 Luče - Logarska dolina (15 km): Marjan Kenda (Celje) 1.05.49 in Janja Špende (Nazarje) 2.14,55 MILITARY SLOVENSKE VOJSKE Celje - Logarska dolina (75 km): posamezno: Tomaž Visinski (PŠ Ljubljana) 6.30,48, ekipno: ekipa 5. pokrajine Ljubljana Mozirje - Logarska dolina (40 km); posamezno: Marko Zgonc (Center vojaških šol) 2.50,37, ekipno: ekipa Centra vojaških šol KF Mednarodna nogometna tekma Jutri bo v Gornjem Gradu nogometni dogodek leta. Tako vsaj obljubljajo organizatorji nogometne tekme med domačo ekipo Veterani in FC St. Margarethen iz Avstrije. Srečanje sodi v sklop tradicionalnih druženj nogometašev teh dveh krajev. Tekma, na kateri bo delil nogometno pravico mednarodni sodnik Vili Krajnc, se bo začela ob 16. uri na velikem igrišču v Gornjem Gradu. Edi Mavrič Rečički ponos Veliko je krajev v Sloveniji, ki imajo pokazati marsikaj nenavadnega. Nekateri se pohvalijo z naravno lepoto, drugi slovijo zaradi kulturnih spomenikov, spet drugam pa nas zanese pot, ker so krajani s skupnimi močmi ustvarili nekaj, kar si je vredno ogledati. Tudi na Rečici smo ponosni, ker imamo znamenitost, s katero se lahko pohvalimo marsikomu. To je stalna razstava del zgomjesavinjskih umetnikov v rečički osnovni šoli. Razstava je nastajala dolga leta, se vsako leto oplajala z novimi imeni in še ne dolgo tega dobila stalno mesto med mladim rodom. Dogaja se, da si marsikateri domačin ogleda razstavljena dela, po njih pa povprašujejo tudi turisti. Upravičeno lahko razstavljena dela, ki so jih kraju podarili zgomjesavinjski umetniki, imenujemo tudi rečički ponos. V Turističnem društvu Rečica se zavedamo svojevrstne identitete, ki jo kraju neizbrisno puščajo dela umetnikov, rojenih v Zgornji Savinjski dolini. Nekateri od teh umetnikov so krajani Rečice, drugi prihajajo iz okoliških krajev, vsem pa je skupno, da so svoja umetniška dela podarili Rečici in Rečičanom. S tem so zavezali vse krajane, predvsem pa Turistično društvo, da skrbijo za ta umetniška dela in jih poskušajo približati vsem ljubiteljem lepega. Naj rečički ponos ne ostane le danes, za naše otroke ga bomo varovali, negovali in bogatili tudi jutri. Turistično društvo Rečica Le kam z nahrbtnikom? Da človeška zloba, hudobija in nevoščljivost ne poznajo meja, govorimo ljudje sočloveku že njega dni. In, če bi slovenska zloba gorela, bi menda gorela vsak dan. V času, ko nimamo več časa drug za drugega, ko smo polni stresnih in podobnih situacij, ko vidimo pred sabo le nekaj, človeštvu nasploh pomembnih ciljev, kot sta denar in skrb le zase, žal pozabljamo na druge, mnogo lepše strani življenja. Če pa se zli duhovi hudobe spravijo na človeka, ki naj bi začel življenje pravzaprav šele uživati, se vsi upi o lepem, prijaznem okolju, dobrih, poštenih ljudeh; razblinijo. Naj v vednost napišem tole. Stara sem 20 let, po naravi športen tip, zato je temu stilu namenjena tudi moja garderoba. In obvezen modni in tudi praktičen dodatek je moj nahrbtnik. Povsod je z mano: na morju, za obali Savinje, na potepu, obisku, sestanku in še kje. V njem se skriva denarnica, nepogrešljivi korektorji in krema, s katero si prekri-jem mozoljčke, pa časopis, mogoče fotoaparat, papirnati robci in kaj še? Poglejte vanj - če vas zanima. Ker ponavadi potujem na stop ali s prijateljico, ki mimogrede sploh ne nosi nahrbtnika, pa vsevedi zatrjujejo, da ga nosi; vse te krame ne nosim v rokah ali v PVC vrečki. In kaj bi rada povedala? Ob minulih dogodkih, ki so se zgodili v zvezi z nekakšnimi nahrbtniki, ki so "hodili” po trgovinah, in ob neupravičenih in žaljivih obsodbah prodajalk, zaposlenih v teh trgovinah, sporočam vsem Rad-mirkam in Radmircem, pa vsem ostalim, ki so s takšnimi in drugačnimi dogodki vedno seznanjeni in pripravljeni zgodbo prilagoditi ter obsojati, da me lahko mirne duše, s čisto vestjo ustavijo kjerkoli in pogledajo kaj skriva moj nahrbtnik, ki je postal tako zelo zanimiv. Nekatere takšne vsevede sem že obiskala in tudi ustrezno ukrepala, zato dragi sovaščani in vsi ostali, svetujem vam, da raje najprej pospravite pred svojim pragom, šele potem pa pozvonite pri sosedu in vprašate, če je ostalo kaj za pospravit. Saj razumete, mar ne? Petra Slatinšek Radmirje 34 OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Spet kraja na Golteh 23. avgusta je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec v času od 5. aprila do lega dne iz ciljne ute na Golreh odtujil smučarsko opremo in s tem oškodoval Jožeta C. (51) iz Velenja za okoli 300 tisoč tolarjev. Za storilcem še poizvedujejo- ii Gosta sta se nespodobno vedla 25. avgusta sta okoli 20.15 ure prišla v gostišče Na klancu v Ljubiji vinjena Jože T. (29) in Smiljan M. (25). oba iz Velenja. V gostišču sta kričala in grozila strežnemu osebju, prav tako pa nista hotela plačati zapitka. Svoje ravnanje bosta morala pojasniti sodniku za prekrške. Vinjen voznik ni upoštaval policistov 27. avgusta je ob 17.30 uri 29-letni Matija P. iz Spodnjih Po brežij vozil osebni avto v Spodnji Rečici. Pri radarski kontroli je bilo ugotovljeno, da je prekoračit dovoljeno hitrost, zato so ga policisti hoteli ustaviti. Matija jih ni upošteval in je odpeljal naprej v smeri Ljubnega. Policijska patrulja ga je potem le ustavila v Nizki in ugotovila, da je pod vplivom alkohola. Nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana, kar pa Matija ni upošteval. Policisti so ga znova ustavili v Šentjanžu in ga odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Napadel je sorodnika 2. septembra je okrog 10. ure 42-letni Omer F., sicer hivnški državljan, ki začasno stanuje v Primožu pil Ljubnem, napadel m telesno poškodoval sorodnika, pri katerih začasno stanuje. Ker jima je tudi ob prihodu policijske patrulje grozil, poleg tega pa je bil pod vplivom alkohola, je bil pridržan do iztreznitve. Seveda se bo srečal še s sodnikom za prekrške. Čelno trčenje osebnih avtomobilov 3. septembra je ob 5.30 uri Ciril K. (38) iz Rastk vozil osebni avto iz Gornjega Grada proti Radmirju. Izven naselja Florjan je v nepreglednem levem ovinku zapeljal na levi vozili pas, po katerem je v tem trenutku iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal Rajko K. (21) iz Šmiklavža. V močnem reinem trčenju so bili telesno poškodovani oba voznika ter sopotnice v Cirilovem avtomobilu 32-letna Irma V. iz Kamnika 29-letna Cvetka Š. iz Radmirja in 18-letna Marija Z iz Lenarta pri Gornjem Gradu, nastala pa je tudi večja materialna škoda. Še o nenavadni izterjavi dolgov V prejšnji številki SN smo poročali o nenavadni izterjavi dolgov Janeza Z. iz Gornjega Grada. K objavljeni informaciji je potrebno dodati popravek, da je ključe osebnega avtomobila, ki so Janezu padli iz žepa, pobral Roman T. in jih izročil lastniku zasebne trgovine iz Mozirja. Le-ta |e Janezov avto tudi dejansko odpeljal, menda zato, ker je Janez dolžan njegovi trgovini večjo vsoto; denarja. r iivvwytv (m) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE NOVO V POSLOVALNICI "SAMO" MOZIRJE Velika izbira ženskih, moških in otroških nogavic TOVARNE NOGAVIC POLZELA. Tudi v II. kvaliteti. SAMSONITE: - POSLOVNI KOVČKI - POTOVALNI KOVČKI - TORBICE SE PRIPOROČAMO! radie alfa R»F=J\/I KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,$ MhZ temperamentna tehnologija Okonina 18, tel.fax: 841-173 VRBI Y POOBIRŠČCA AYTOfCRYlf. TRCOYIAO Z RCZCRVMIM DEU TER AOY AYTOIAIOA nnci I ^ALF. NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! temperamentna tehnologija turist biro sm$A Grad Vrbovee Razarje tel.: 831-316 NOV DELOVNI ČAS 9.00 : 15.00, SOBOTA 9.00 - 12.00 * ZDRAVILIŠČA popusti za upokoj'ence in zvezo borcev * JESENSKI IZLETI * NIŽJE CENE ZA MORJE EKSOTIČNA POTOVANJA MADŽARSKA - BALATON * ŠPANIJA - 10 dni 299 DEM Upokojenci 10?b popusta. vse klase Nove višje odkupne cene plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni plačilni pogoji - dostava na dom Informacije: 841-107 0609-621-475 L Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK PO UGODNIH CENAH VAN NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR, Se priporočamo! $ i R1VON NIMAM NA TRGU 36, MOZIRJE & & ELIKA IZBIRA OBLAČIL HLADNE JESENSKE DNI UGODNA PONUDBA: LETENI KOMPLETI ... 6.900,00 Vabljeni k nakupu! 'A fl^VINA-ENKRAJCAR, , Jel: 841-512 KROMPIR OZIM. DESIRE 21,00 (rdeč olup, rumeno meso) KROMPIR ožim. SANTE (bel olup, rumeno meso) 21,00 KROMPIR OZIM. FRIZIJA (bel olup, belo meso) 23,00 KROMPIR ZA SVINJE 13,00 RDEČA PAPRIKA (za ajvar) 190,00 ČEBULA OZIM. 69,00 ČESEN OZIM. 190,00 Kmalu na zalogi tudi jabolka in zelje! brez p.d. s p.d. JEČMEN 17,90 18,90 KRMILNA MOKA 15,90 16,70 MLEKOVIT 4.290,00 Dostava na dom! Podjetje NORICUM d.O.O., zunanja trgovina in storitve, Ljubljana, Stegne 21, tel. 061 159 8118, fax: 061 574 782 išče, za trgovino - boutique, ki bo predvidoma odprta meseca oktobra v Gornjem Gradu, prodajalko s končano šolo za prodajalce (IV. stopnja). Iščemo osebo z nekajletnimi izkušnjami in komunikativnim šarmom. Predviden delovni čas od 9. do 16. ure. Plača in vse ostalo po dogovoru. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo na zgornji naslov. Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 - kopalne kadi 10.990,00 - sanitarna keramika ITALY od 27.990 dalje, 4 delni komplet - strešna kritina VINKOVCI - strešna okna GLIN - keramične ploščice - uvoz ITALIJA - Možnost plačila na več obrokov ali dostava na dom. IZOLES Mozirje 063-832-011 HELKO IZOLES Ljubno 063-841-267 m mmm HLZLHVNIII mm HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA B0JLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAVMILAN, POLZELA 137/A TEL. EAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 4L/ 4/ W W DELOVNI ČAS TRGOVINE 8-12 IN 14-18 SOBOTA 8-12 POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. ParižUe II/c. Braslovče 'el. 063 720-003. 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdclovo vencev in o/tolih cvetličnih oronžmnjev ter do/tovo no dom Ureditev dokumentov Od/tcjemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Ko smrt zatisne oči, življenje ne konča se, v skrivnostnem snovanju prsti kot seme rase TVOJ DUH - za še nerojene čase zori. V SLOVO Mariji NADLUČNIK Smrt prizadene tiste, ki ostanejo. To boleče občutimo ta trenutek vsi, ki sta nas tiha žalost in iskrena ljubezen priklicali k poslednjemu slovesu naše ljube žene, mame, hčerke, snahe... Teža žalostnega dogodka nas v veliki bolečini pritiska k tlom in ne moremo doumeti krute resnice, da naše ljube Marije ne bo več med nami. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem iz Luč za ganljivo zapete pesmi in županji Anki za poslovilne besede. Posebej pa se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož, sinova in mama Ljubit si pomlad zeleno, a najbolj cvetoči maj, da na klopci tam pred hišo gledal bi ta sinji raj. Zdaj pa tebe, dragi atek, nikdar več ne bo nazaj. V SPOMIN Vladu KOMARJU iz Poljan 28.9.1924 - 9.9.1994 Čas prehitro beži in leto žalosti je za nami, toda nobena tolažba nam ne more vzeti bolečine, solza in ne spomina. V naših srcih boš živel večno. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in z nami delite bolečo izgubo. Vsi njegovi Nek poletni dan - - nisi se niti poslovila. Odšla si, kot da se boš takoj vrnila. A božja volja - - nam vsem nerazumljiva nešteto solz in prazen dom nam je pustila. Namesto tebe - - JOŽA, k nam se je žalost naselila, ki nikdar ne bo minila. ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti naše drage hčerke, sestre in tete Jožice CASL roj. 27.3.1973 - 10.8.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo v tako velikem številu pospremili v njen zadnji dom. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Hvala medicinskemu osebju Bolnice Celje -oddelek EIFA. Hvala gospodu Vratanarju za lep obred, mozirskim pevcem za lepo zapete pesmi, Damjanu za odigrano tišino. Hvala vsem sošolkam in sošolcem osnovne, srednje in visoke šole. Iskrena hvala Bernardi Za-gradišnik in Marku Ročniku za nesebično in takrat nam nepogrešljivo pomoč ter Meliti Blažič za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: mama, ate, bratje in nečakinja ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, ded in praded Anton Kovšak p.d. Matija iz Krope Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Še posebaj lepo se zahvaljujemo gasilcem GD Bočna in tovarišu Albinu za lepo opravljen pogreb, pevcem moškega pevskega zbora Bočna za prelepo petje in govornikoma za ganljive poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Franc KOLENC fotograf iz Ljubnega 1982 - 1995 Kako bi zabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki mi je brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne? (Simon Gregorčič) Ljubno ob Savinji, 3. 9. 1995 Vsi njegovi Smrt in slovo od bližnjih sta najhujši od tisočerih bolečin in žalosti ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Antonije KLADNIK iz Planine se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano spoštovanje, cvetje, sveče, svete maše. Posebna hvala dr. Natekovi, gospodu Prislanu za poslovilne besede, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni OBVESTILA ^Kinwioty VETERINARSKO DEŽURSTVO 4.9. DO 10.9., KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 11.9. DO 17.9., LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 18.9. DO 24.9. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418. Izdaja zdravil: vsak dan od 7. do 8.30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po ose-menjevalnih punktih._______________________________S : RAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. c-------------------------- ------------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 4.9. do 10.9. Marko Marolt, Mozirje, tel. 831-877 11.9. do 17.9. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 18.9. do 24.9. Peter Lever, Paška vas, tel. 885-150 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441- 242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.___ SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. C---------------------------------------------------------- MATIČNA KRONIKA ZA MESEC AVGUST 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 8 deklic in 9 dečkov. POROKE: 1. Peter Malgaj, 1970, Podvin 9 in Melita Rihter, 1971, Gornji grad, Novo naselje 23; 2. Beno Trap, 1963, Mozirje, Prešernova 11 in Anita Todorovski, 1965, Skopje, Vladimira Komarov 40/9; 3. Ivan Kovač, 1971, Savina 47 in Milena Fürst, 1972, Spodnje Pobrežje 9; 4. Janez Brezovnik, 1971, Radegunda 13 in Jožica Sle-menšek, 1972, Radegunda 47; 5. Benjamin Kanjir, 1970, Ljubija 112 in Rozika Žunter, 1971, Poljane 5; 6. Leopold Felicijan, 1963, Jeronim 8 in Suzana Bratož, 1965, Podnanos 51; 7. Robert Ros, 1969, Moziije, Nove Loke 41 in Zdenka Rosenstein, 1970, Brezje 9a; 8. Jurček Ugovšek, 1967, Nazarje, Tominškova 5 in Frančiška Gostečnik, 1971, Volog 16; 9. Štefan Podlesnik, 1973, Primož pri Ljubnem 41 in Angelca Prek, 1975, Florjan pri Gornjem Gradu 17; 10. Matjaž Čas, 1974, Spodnje Kraše 15 in Klavdija Zavolovšek, 1973, Moziije, Podvrh 5; 11. Janez Tevž, 1971, Potok 34 in Vesna Tevž, 1975, Bočna 2; 12. Marjan Pustoslemšek, 1967, Nazarje, Pod Slatino 12 in Silva Volovlek, 1973, Ter 31 SMRTI: 1. Olga Moličnik, 1913, Krnica 40; 2. Liza Kokovnik, 1918, Potok 12; 3. Frančišek Budna, 1933, Ljubno ob Savinji, Foršt 29; 4. Antonija Kladnik, 1923, Planina 25; 5. Franc llovšek, 1914, Kokarje 14 ilodJodJc Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 ffm mm KINO MOZIRJE 9. in 10. september 1995 ROB ROY - zgodovinski spektakEi Režija: Michael Caton Jones Vloge: Liam Neeson, Jessica Lange, John Hurt, Tim Roth Film je resnična romantična pripoved o Robertu Royu MacGregorju, junaku Škotske v 18. stoletju. Njegova neomajna ljubezen do soproge mu je dala čast, pogum in tudi življenje. Rob Roy si je namreč izposodil denar od markiza Montrosa, potem pa ga ni mogel vrniti... 16. in 17. september 1995 PODLI FANTJE - akcijska komedija Režija: Michael Bay Vloge: Martin Lawrence, Will Smith Največji akcijski film poletja! Film je posnet po resničnih dogodkih in pripoveduje zgodbo o moškem, ki zločin pojmuje kot najvišjo obliko umetnosti. Tokrat ukrade heroin v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Policaja Lowrey in Burnett ga morata ujeti v pičlih štirih dneh... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. uri. Vstopnina 400 SIT. KINO NAZARJE 9. in 10. september 1995 BUTEC IN BUTEC - ameriški film - komedija Režija: Peter Ferrelly Vloge: Jim Carrey, JefF Daniels, Lauren Homly Harry in Lloyd sta nekaj posebnega. Ce bi imela vsak le polovico možganov, bi skupaj imela še vedno le polovico možganov. Kaj vse se jima zgodi na poti v Aspen, kjer živi damica, ki je na letališču "izgubila" kovček poln denarja... 16. in 17. september 1995 HITRI IN MRTVI - western Režija: Sam Ralmi vloge: Sharon Stone, Gene Hackman V malem kavbojskem mestu vlada hudobni Herod, ki od vsakega dolarja v mestu pobere vsaj 50 centov. V zameno pa dovoljuje, da vsi zlikavci v miru nadaljujejo svoje početje. Enkrat na leto organizira turnir v hitrem potegu pištole z velikim nagradnim fondom. Dobi ga seveda vedno sam. Tokrat pa mu račune prekriža samotna ženska, ki prihaja v mestu s pištolo v žepu in maščevanjem v srcu... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. uri. KINO LJUBNO OB SAVINJI 9. in 10. september 1995 VSE KAR SI ŽELIŠ - romantična komedija Režija: Herbert Ross Vloge: Whoopy Goldberg, Mary-Luise Parker, Drew Barrymore Film pripoveduje zgodbo o življenju v devetdesetih letih ter o ženskah, ki druga drugo navdajajo z močjo, duhovitostjo, upanjem in bogastvom ter zaživijo skupaj kot družina... 16. in 17. september 1995 PODLI FANTJE - akcijska komedija Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Vstopnina 400 SIT. KINO GORNJI GRAD 9. september 1995 VSE KAR SI ŽELIŠ 16. september 1995 PODLI FANTJE Predstave so ob sobotah ob 18. uri. Vstopnina 400 SIT. RUMENILO HOROSKOP 8.9. - 21.9.95 ßvetke U kofiUve |V biltenu, ki ga je izdal organizator 200-1 p kilometrskega kolesarskega maratona smol j lahko med drugim prebrali, da so bili člani! j častnega odbora poleg predsednika Vi-[ (tomirja Grosa (saj se ga še spominke,! Ikako je klofutal TV snemalce) tudi Rifell IToni (Gornji grad), Purnat Ivan (Nazarje),! j Rakun Anka (Ljubno), Zamernik Mirko (Rad-| Smilje) in Presečnik Jaka (Mozirje) I prepisano dobesedno. Če damo na strani ‘drobcene napakice (Rifel, grad, Jaka), nami I kljub temu nikakor ni jasno, kako je lahko 1 S lučki župan ali krajan ali župan Radmirja.! j Za nameček, da bi bila mera polna, sol 1 avtorji biltena mozirskega župana pod nje-j jgov nagovor podpisali Prsečnik!!! (ZGORNJAJ j SAVINJSKA JE ZA KRANJCE ŠPANSKA VAS) [Med razpravo o ceni kantnega odvoza smo| |na Ljubnem slišali tudi sledečo tezo! jrazboritega svetnika. Gornji Grad je stoT Iritve podražil zato, ker bo šla Komunala! j tja in zato ne serje v lastno skledo, nazar-l Iški je bil neumen, ker je dvignil roko,! J Mozirje pa je bilo prebrisano in je ljudi! I potolažilo s proračunska izravnavo, kar jel ! nekoliko drugačna oblika plačevanja iz last-f j nega žepa. Zaman pa smo pričakovali* 'lučko karakteristiko omenjenega vprašanja,! [kar pomeni, da omenjeni svetnik prekleto! j slabo pozna stvari, o katerih tako rta" [pamet razpravlja izven konteksta normalne! j konfrontacije. (NAZADNJE SE JE STRINJAL Z| [MOZIRSKO VARIANTO, TAKO KOT ŽE| iMNOGOKRAT V PRETEKLOSTI) IPa smo zopet tam, kjer smo pred leti žel I bili. S televizijskih zaslonov je v preteklih! (dneh večkrat zazijala v nič hudega sluteče! i gledalce reklama za Mozirski gaj. Saj niči [takega, bi rekel nepoučeni. Ker tudi sami! i sodimo mednje, se sprašujemo, če gre odi I dneva, ko ni več skupnega proračuna, vsal • stvar na mozirska pleča in ime Savinjski nil Iveč primemo in v skladu novonastale si-| [tuacije. Da slovenskih vrtnarjev sploh ne! I omenjamo, ki so vsa leta prispevali! [pomemben delež k preživetju mozirske! I gmajne. Ne gre za lokalpatriotizem, gre zal [načelnost in poštenost do doline kot take.! j Saj jo v raznih oblikah Mozirski gaj rabil [tudi še sedaj. (KRALJ JE MRTEV, ŽIVELJ 1 KRALJ MOZIRSKI?) Iv Gornjem Gradu nam je prišlo na uho,! Ida nekateri niso zadovoljni s sedanjo! [občinsko garnituro in da bi bila potrebna| i vlada v senci. Že prav, samo nekoliko jel [nerodno, ker prav tisti, ki so tako ali takol [krepko v senci, korak formiranja te vlade! I pričakujejo od novinarjev. Oni sami in| j nezadovoljni občani pa tega menda ne j [morejo storiti, ker to ni njihova stvar. Resi [čudna formula izražanja nezadovoljstva.! I Predlagamo, da se vsi, ki bi želeli v tejl [vladi sodelovati, javijo kar na uredništvo! j cvetk, kjer jih bomo oborožili s pekočimi! [koprivami. (OBLAST IMA TAKŠNE LJUDlI j KAKRŠNE SI ZASLUŽI, KAR JE RES TUDI j (obratno) fi/tevenjettO' a&tea«Uč*t& Piše: astrologinja Milena Zakrajšek ra 21.3. do 20.4. razočaranja v ljubezni boste skušali slabo počutje nadomestiti z delom. Pri tem mo-|o prožni, ne boste namreč vedeli, kako naj bi zadeva stekla. Imate pa sedaj sposobne na novo prilagodite nekemu novemu odnosu, ki vas čaka. Ne splača se vam prepi-Oste potegniti krajši konec. Saj vam nihče ničesar ne očita. To je le pot, kako bi z vami olj pristen stik. Vi pa se boste zavedali dejanskega položaja. BIK od21>l. dc Hrepenenje v vas se ponovno prebuja. Poskušali boste navezati stike z norimi prijatelji pred kratkim spoznali. Z njimi bo šlo za dobro poslovno sodelovanje in toč veö Izpovejte se, Skrivnosti, ki jih hočete obdržati zase, vam nič ne koristijo. Če jih boste pof še bolj zanimivi. Prijatelj vam bo prinesel idejo, ki jo boste res koristno tudi j|rij^žno^t. da nesporazum v ljubezni vidite v pravi luči. Za notranje dož DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Ko \b^teLobiskovali svoje sorodnike, se nikdar ne sprenevedajte, da gre le za opravila glede službe'^Očitno pa bo, da bi jim radi veliko povedali, zato le izberite pogum in ne odlašajte. Tudi vam tfoi odleglo. Do partnerja bodite bolj popustljivi in pustite valovom, da stečejo med vama. Zavedate se, da to ni vse, kar se bo zgodilo. Trajnost lahko pričakujete, če se ijejboste ogibali svojim dolžnostim. Olajšanje vam bo prinesla vest o neki lastnini. O tem £e lahko ''feoff odgovorite. RAK od 23,6. do 22.7. Na dan bo prišlo neurejeno lastninsko razmerje. Istočasno boste imeli priložnost, da sč glede ostalih problemov temeljito pogovorite. Ko boste poudarjali svoja stališča,^imejte trdne arolmate v rokah. V družbi se boste prijetno sprostili, ko boste spoznali nek|gg,s% katerim se bosti** lahkot o vsem pogovarjaji. Po tem vam bo marsikaj postalo bolj jasno, kar 'bj) sdvigmio vašo samozavest V ljubezenskem življenju se vam obetajo lepi trenutki, izkoristite te dneve.' ^ }f' LEV od 23.7. do 23.8. Težaj/e boste imeli žarađf'tistega, ker ste dovolili, da vam drugi postavljajo dlje. Najbolje bo, če se vsak dart !pbsebej odločite, kaj je vaša naloga, tako jo boste lažje izpolnili. Zaznavali boste razliko med tistim, kar sf zastavite, in med tistim, kar dosežete. Slabe volje boste, če ne boste uspeli, čeprav uspeh ne bo zanemarljiv. Delajte, to vas sprošča, pri tem pa nikakor ne pozabite samega Selič in na svoje.skrivne želje. Presenetite partnerja s skromnim darilom, všeč DEVICA od 24.8^ Prizadevali in trudili se boste, da bi dosegli kar največ, da bi opravičili zaupanje lj delo vam ne bo šlo od rok, zato se bo nesmiselno vsiljevati. Najbolje pač vse pričevanje ne bo pomagalo, saj vas sodelavci ne bodo razumeli, poskusite z več tok je človek lahko len, ne da bi bil za to sam kriv. Učinek zadnje zabave je nekoliko zl še ne pomeni, da se morate prijateljskim srečanjem odpovedati. Za otroke se nekoliko“preveč bojite... || f od 24.9. do 23.10. Radi opra jevajj.jn partifSF vam bo v izredno podporo. Spoznal bo namreč, da je kompromis najboljša ni- antUjiZa mir v družini. Brez vzroka boste naslednji teden poležavali, kar vas bo--j-i— voljo. Ob slabem počutju se posvetujte in ne ukrepajte na lastno pest. ŠKORPIJON od 24.1 povedali svoje mnenje in naj vas ne moti, če vam drugi ne sledijo. Svoje delo boste jaii vešflituin nihče vas ne bo mogel motiti. Sledila bo situacija, ki jo boste kritično ocen- Naveličali se boste samo dela, rezultatov, kot si jih želite, pa še nekaj časa ne ® ročljivo malo več potrpljenja. Pogosto boste v skušnjavi, da bi z ljubezensko majhno delovno uspešnost. Zavedati se morate, da so velike stvari lahko videti drobne* in J mbne, Foda vaš bodoči uspeh bo temeljil ravno na njih. Tudi energija, ki jo včasih zapravljate po nepotrebnem, se bo kmalu vrnila v pozitivni obliki. Ukvarjanje s športom je dobra oblika izražanja. STRELEC od 23.11. do 21.12. Morali boste nekaj .žrtvovati za svoje prijatelje, če boste hoteli, da navežete trdne stike, še zlasti če je prijateljstvo JioVezano s poslom. Najenostavneje je, če jih kdaj pa kdaj pogostite. Mogoče domf?' NŠsfedj§i tdden ne boste posebno veseli novih zahtev, ki vam jih bo postavljal partner. MoraaTpostaj^o^jtno,' da neka odsotnost ni odšla brez posledic. O tem se morate^ pogov Zvezfie so ž*vami. KOZOROG od 22. Prepir ali neprijetnosti vse bolj izgubljajo na pomenu. Kmalu boste vse zade luči in tedaj boste vse bolje razumeli. Tudi osebo, za katero ste vi mnenja,™ polena pod noge. Zato je pomembno, da si postavite trdne temelje za sodelovanje, nerju, da z lastnino znate ravnati, da ne bo nepotrebnih nesoglasij. Z ljubeznijo boste zadovoljni, sai oblike tako ne morete spremeniti. Prednost dajte prijateljstvu. VODNAk odlil. 1. do 20.2. Ko boffe vijikobgovorili, se zavedajte, da so besede samo besede. Ko boste preizkušali ljudi, jih preizkusite tud) & praktične plati. Znanje, ki ga boste pridobivali ob izkušnjah, vam bo pomagalo, da se boste,,Mije znašii v posameznih okoliščinah. Čeprav ste po naravi nagnjeni k samovolji, boste zdaj morali .^poslušati dobrohotne nasvete. Verjetno gre bolj za strokovno_jjpdročje^ Kmalu zatem pa' lahko pričakujete uspeh. Udeležite se družabnega srečanja, RIBI 1-3. Zdi se vam, da sta vaše prepričanje in stvarnost eno in isto. Pa ni vedno^ priznali, da si vaša domišljija lahko naslika lepše gradove, kot jih lahfeäpoi spet pred skušnjavo, da bi zapadli v depresijo. Temu se boste i; družbo, v kateri se boste dobro počutili in z njo iskreno poklepetali, neravnovesja, kar dobite, morate tudi vračati... četudi v čisto drugi obliki. se morate ZA RAZVEDRILO vici po 0orD/esRvin/sl4o TUJI OBIČAJI Žena možu: 'Tu piše, da v nekaterih indijskih pokrajinah možje | spoznajo svoje žene šele po poroki...1' Mož začudeno: "Zakaj pa pišejo, da prav v Indiji?" j GELA NA SODIŠČU Sodnik sprašuje Ravnikarjevo Gelo, ki je povabljena na prostor za J priče: "Poročena?" "Da." "Možev poklic?" 'Tovarnar." "Otrok?" "Ne. Pohištva." V BOLNIŠNICI ZA DUŠEVNO PRIZADETE... ... opozori obiskovalec direktorja: "Gospod direktor, ženska, ki je I prišla iz vaše pisarne, je gledala prav grozeče. Kaj ni taka oseba | nevarna za okolico?" "Včasih res," odgovori direktor. "Zakaj pa potem dovolite, da hodi prosto okoli?" 'Tega ne morem preprečiti," vzdihne direktor. "To je moja žena." PO DOPUSTU "Kako je bilo na dopustu?" "Oh, prav tako kakor v pisarni. Sedeli smo in čakali na kosilo." ZAŠANKOM Pijanec razlaga znancu: "Jaz sem skromen človek... za zajtrk mi | zadostujejo steklenica žganja, piškoti in pes." "Pes, zakaj pa pes?" "Da poje piškote." IV KINU "Dragi, kateri del filma ti je bil najbolj všeč?" 'Usti, draga moja, ko ti je neki gledalec rekel, da bodi že tiho!" LOČENKA Prijateljici se pogovarjata: "Pomisli, kakšni osli so na sodniji. Možu so dosodili otroka, pa še njegov ni!" PTT ZADEVE Na pošto priteče obupan moški in vpraša tam zaposleno: "Kaj naj | storim, pogoltnil sem znamko?" "Najbolje bo, če pogoltnete še pismo in skočite v poštni nabiralnik," mu svetuje uslužbenka. AFORIZMI, ISKRICE IN ZBADLJIVKE Mir potrebuje vojno, da se pokončajo njegovi sovražniki. Odnosi med ženskami in moškimi so kot gole žice pod napetostjo. Pretresejo nas - zato jih ovijamo v izolacijo feminizma in šovinizma. Hvala - je zdravilo za komplekse - spet nam je uspelo prevarati nekoga s slepilnim jazom nas samih. Dekle je kot gora - ni tvoja, če nisi na njej. Ples - prijetno druženje nasprotnih spolov, ko se ženska izmika moškim korakom zato, da moraš hoditi za njo. Le lažnivec vsaj približno ve kaj o resničnem življenju, saj ga upravlja. Za dosego miru uporabljajo čedalje bolj krute vojne zvijače. Moški so za feministke tiste strani v knjigi, ki jih one običajno preskočijo. Mame so čudežna bitja - samo njim se posreči, da nas rodijo ravno na naš rojstni dan. t Moški mora iskati idealno žensko tako dolgo, da spozna, da takšne ni. Tedaj mu pride naproti. Zakonski prepir - prizor, v katerem slišijo obe strani medalje le sosedi. Ljudi ni treba poučevati, kako naj gledajo, treba jih je samo rešiti šole, ki jih dela slepe. Humor je pri ženskah tako kot šah; ko že misliš, da so ga razumele in so mu pripravljene posvetiti pozornost, te vprašajo: "Zakaj pa kaval ne skače?" Ljubi samega sebe - tvoj bližnji se bo že sam.. Razvoj razuma razvija zavest in vsak nadaljnji korak je lahko DRUŽINA ITALIJANSKIH SLIKARJEV IZ 17. IN 18. STOLETJA TREBUŠAST EGIPČANSKI VRČ LEKARNA ROD TROPSKIH KUŠČARJEV DEL TEDNA GLAVNI ŠTEVNIK VRSTA GLAVOBOLA KRAJ V ZASAVJU FRANCOSKO MOŠKO IME AVTO MOTO DRUŠTVO JAPONSKI PESNIK (TAKUBOTU) MOŠKO IME MIŠLJENJE PERZIJA BAJESLOVNI ETOLSKI KRALJ ANGLEŠKI IGRALEC IN PISATELJ fPETER) PODKOŽNO MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČU IZRAZ PRI TAROKU MUSLIMAN. ROMARSKO MESTO DOLGOREPA PAPIGA BRZICE NA FINSKI REKI V U O K SI ZIQARSKA LICA POSODA ZA ROZE POLET, ZAGON OČE KRAJ NA NOTRANJ -SKEM OLIVER DRAGOJEVIĆ MRLIŠKI STRUP KRAJŠE PROZNO DELO :godqvinska UTRDBA V SAN ANTONIU V ZDA IRANSKO NOMADSKO PLEME MINI SLOVARČEK AMADIS : Zaljubljeni vitez, junak staroveških romanov KADAVERIN : Mrliški strup, ki nastaja pri gnitju beljakovin OINEUS : Bajeslovni etolski kralj v Kalidonu PAGANIZEM : Poganstvo LETNI ČAS GOROVJE V SAVDSKI ARABIJI MOJZESOV BRAT SVETLA POLSVILENA TKANINA JEZERO NA SEVERU Španije REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: kamera. Aretej. roleta. amonit. Ivan, NK. pol. Anaa, tribunal. uk, Aurora. evnuh. Brian, Marela, laz. Akira, ul. Alastor, trma, ica. savna. azimut. Ribar. Dejan. racija. Amaro. etanal Rešitev opek iz prejšnje številke: Slap Rinka. Matkov kot ZAČETNE IN KONČNE ČRKE Besedam v desnem stolpcu zamenjajte začetne črke, besedam y levem stolpcu pa končne črke tako, da bodo le - te skupne vsakemu paru besed. v Črke vpišite v prazen stolpec, kjer dobite brano navzdol znamenitost pod Olševo. STRIC JAGODA MARKA STAVA KADER M LAKA RADIČ SLIVA NOSAN KAPLJA DAMJAN TREMA KREDO E N 1 CA GABER PASTOR OBRT MRENA NAPOR TURIST UST VIDA PROFIT JAVOR BARON PRATER COLT GRMADA OGLASI MALI OGLASI lifflorba at e iskali prab to«.« [antene IN RTV SERVIS j Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. «Vrtljivi sistemi in dekoderji. Popravilo TV Gorenje ter ■vgradnja teletekstov. Prašnikar s.p. 845-194. I SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE I Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Igorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., I Bočna 81, tel. 843-611. j RTV SERVIS PURNAT i Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -j tudi na vašem domu. RTV Servis Pumat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, I gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. I IBALIRANJE SENA jBaliramo in ovijamo seno v valjaste bale. Informacije na tel. 1831-470 in 841-085. «KEMIČNA ČISTILNICA "NATAŠA“ d.o.o. Šoštanj j Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s pobiranjem I artiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v I trgovini MVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte! L_____________________________________________________ HlililiJ POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z autofurgdnom (vključno na upepelitev) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Rad milje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 RENAULT 19 letnik 91, 75000 km, registriran do 4/96, lepo ohranjen prodam, tel. 846-025 od 8.-9. ure. ooo GOLF JDX, letnik oktober 89, prevoženih 68000 km, izredno ohranjen, prodam, tel. 843-268. ooo Iščem honorarno delo v okolici Mozirja, tel. 831-104. ooo Rotweilerje - mladičke čistokrvne z rodovnikom, prodam, tel. 841-263. ooo APN GS I. 92 60 ccm, 5 prestav, solidno ohranjen, prodam, tel. 844-423. ooo Belgijske ovčarje, mladiče odličnih delovnih staršev, prodam, Pumat, Gornji Gred, tel. 843-424. ooo Zaradi smrti damo v najem že utečeno trgovino v Radmirju, tel. 841-377. ooo Ugodno prodam 2 športna moška kolesa, informacije tel. 843-384. ooo Skoraj nov Tomosov motor APN GS prodam tretjino ceneje, tel. 844-023. ooo Varilni aparat 200 A polnilcem za akumulatorje prodam, Peter tel. 843-589. ooo Avto, starejši letnik, registriran do decembra, prodam, cena po dogovoru, tel. 831-159. ooo 100 I bojler za centralno prodam. Cena 100 DEM, tel. 831-091. ooo Prodam Visa super-E, letnik 82, tel. 831-162. ooo Prodam nov plinski štedilnik 4 x plin, 2 X elektrika in električna pečica, cena 55.000 SIT, tel. 843-219. ooo Kupim rabljeno strešno opeko “tra-janka” rdeče barve (350 komadov), tel. 832-812 - popoldan. ooo Kupim vseljivo hišo na območju Gornje Savinjske doline, tel. 832-253 zvečer. ooo V najem dajem poslovne prostore za mirno dejavnost, tel. 832-790 od 15 - 21 h. ooo Prodam skoraj novo kolo - shi-mano oprema (moško) za 17.000 SIT, tel. 831-895. ooo Prodam prašiče 50 - 70 kg, tel. 709-061. ooo Podarim čistokrvno nemško ovčarko z mladičem, tel. 831-527. ooo Prodam synthesizer GEM-PX3, po dogovoru, tel. 832-566. ooo Prodam dve kozi in ovco z jagne-tom, tel. 846-021. ooo Prodam synthesizer GEM PX 3 na pet oktav, tel. 831-155. ooo Domače zajce za zakol prodam, tel. 832-749. ooo Prodam synthesizer Goldstar GEH S-520 za 950 DEM, tel. 832-745. ooo Garažo oz. prostor 24 m2 oddam v najem, tel. 831-116 - popoldan, ooo V Zgornji Savinjski dolini kupim vseljivo hišo (bolj na samem) tel. 832-253. ooo Bikca cca 130 kg prodam, tel. 841-302. ooo Moško žametno temno rjavo obleko prodam, ugodno, 54 št. tel. 831-198. ooo Prodam pet večjih kovinskih oken in troje vrat - primernih za delavnico ali skladiščne prostore, tel. 841-037. ooo Kupim gradbeno parcelo ali starejšo hišo v Mozirju ali okolici, tel. 831-489. ooo Ugodno prodam stanovanjsko hišo v Mozirju, velikost s parcelo je 420 m2. Cena po dogovoru, naslov v uredništvu. ooo Prodam elektromotorje 7,5 kW, 11 kW, 15 kW, cerado 6x5 m in sedež za traktor, tel. 831-206, popoldan. ooo Okno vezano dvokrilno 170 x 122 s polknami izdelano po meri poceni prodam, tel. 831-918. ooo Prodam kavč nov raztegljiv 140 x 68 - ležeče 198 x 132, tel. 831-206. ooo Prodam psa rotvveilerja 4 mesece rodovnik, čistokrven, cena 600 DEM, tel. 831-824. ooo Prodam računalnik AMIGA 1200 z monitorjem + igralna palica + 100 disket, cena 1200 DEM, 831-757. ooo Prodam sav. želodec, ugodno, tel. 844-326. ooo Delo na domu - pošljite kuverto in znamko, inf. 832-789 od 19-22h. ooo PANASONIC - RX DT 75, radiokasetofon, star 4 mesece, prodam. Tel.: 832-031. $ SAVINJSKA trgovska družba Žalec NOVO V SPORT SHOPU ŽALEC, CELJE IN MOZIRJE! Dodatna kolesarska oprema! Takšne v naših prodajalnah /e ni/le kupovali (barvasta platišča za holo - USK barvna krmila barvni rogovi za krmila barvni krmilni ležaji plašči maxxis torbe in prtljažniki za treking CRATONi ta