Kmetsko-nadaljevalno šolstvo v mariborski oblasti. Naša država je agrarna država, izato ne sme naša, osnovni šoli iodrasla mladina v po« šolski dobi ostati prepuščena sama sebi, am» pak se naj vadi v opazovanju in primerjanju v priirodi, v uvajanju in razumevanju kmet* skega dela, v opazovanju napak v doseda^ njem gospodarstvu, v vzgajanju k samostoj« tnemu mišljenju in samoudejstvovanju — in ta'ko dajati pobudo za gospodarski napredek. Ta smottr hočejo doseči kmetskosnada« ljevalne šole. Ob navzočnostii oblastnega komisarja g. dr. Leskovarja, prosvctnega šefa g. dr. Kot= nika ravnatelja oblastne vinarske in sadjar* ske šole g. Priola, referenta za kmets'kosna» daljevalno šolstvo g. Krošla in gg. inž. pouču* jočih na kmet. nad. tečaju za ucitelje, se je vršilo delo občestva voditeljev in učiteljev kmetijsko^nad. šol dne 3. dn 4 maja 1929. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pirisotnih 22 upraviteljev in 17 učiteljev. Iz poTočila g. Krošla, ref. za knut.*nad. šolstvo posncmamo: Kmetskomadaljevalnih šol je bilo v šol' Skem letu 1928/29. 22. Največ šol je bilo v bližini večjih mest. Najmanj šol — ozkoma nobene šolenimajo gornjegrajskisrez, kozjan« skd okraj dn del Haloz, to so kraji, ki so v gospodarskem in kulturnem oziru najbolj potrebni pomoči 'm vzgoje. Na 'kmet.snad. šolah je poučevalo 67 rednih učnih moči, in sicer: 2 nuščanskošol« ska učitelja, 39 osnovnošolskih učitdjev, 21 duhovnikov in 5 strokovnjakov; ter 17 izred* ,nih učnih moči, in sicer: 4 zdravniki, 4 agro= nomi, 3 živinozdravniki 4 pravni'kd in 2 uči= telja. Na 9 šolah je poučeval en učitelj vse predmete, na 8 solah pa so poučevali trije — oziroma še več učiitfljev. Na vseh šolah jc bilo ob začetku 552 učenccv, ob koncu pa 471. Število je soraz" merno le neznatno nazadovalo, ker moramo pomisliti, da je obisk neobvezen in da je mnogo fantov moralo oddti k vojakom — oziroma v službe. To neznatno nazadovanje je lep dokaz, kako so fantje resno vzeli pouk v tej šoli in še lepše izpričevalo za učitelje. ki so znali s pravilnim postopanjem pridržati fante v šoli. Na eno šolo je prišlo povprečno 21 učens cev. Najmanjše število ucencev jc. imela kmet.jnad. šola pri Sv. Danijelu nad Preva' ljami, in sicer 8. Kljub temu je šola dosegla svoj namen, ker je v hribovitem kraju. ki je zelo redko obljud&n. Starost učencev je bila izelo različna, in sicer od 15. do 70. leta. Vendar pa je 85% vseh učencev bilo starih 18 do 30 let Na io» lah je bilo skupno 410 učnih dnHn 2077 učnih ur. Na eno šolo pridejo povprečno 103 učne ure. Učni dnevi so bili skoraj povsod ob dt* lavnrkih, le na treh šolah se je vršil pouk ob nedeljah. Velike važnosti so bile zaključne slovesnosti ki jih j^ priredilo 11 šol. Teh slovesnosti se je udekževal tudi. zastopnik oblastne samouprave. Stvarne izdatke za šole so krili razni ČU nitelji. Osebne izdatke pa je krila cb'astna samouprava, =l_i je izdala povprečno 3900 Din za eno šolo. Oblastna samouprava je izdala enotnc tiskovine, oskrbela metodično obdelano učno snov in bo v kratkem izdala knjigo »Kmvtij= sko knjigovodstvo«, »Kmetsko cbčestveno življenje«, »Kmetsko narodopisje«. Pod predsedstvom g. Krošla in njegove' ga namestnika g. Gosaka poročajo voditelji kmet.=nad. šol in se o rtferatih otvori raz* govor. Konstati.ra se: a) V splošnem je narod kmet^nad. šo= lam naklonjen in jih pcdpira mcralno in gmotno. b) Uspeh je odvisen od osebnosti učite^ lja s sodelovanjem duhovništva. c) Načrt se mora prilagoditi krajevnim prilikam i-n si je čimpnj omisliti prekkuše« vališče. č) Načdoma se naj sprejemajo v šolo mladeniči, iki so izpolnili 16. leto, navzgor ]e st;~ro'st neomejena. Isti dan popoldne je predaval veleza« služni propagator sadjarstva g. Miloš Lev= stik. nadučitelj v pok. v Celju. strokovno* poljudno in vzpodbujevalno o nalogah na tem polju. OniLnja, da se je iz ljubezni do stvari pcsvetil sadjarstvu in to Ijubezen bo posku^ šal vcepiti v srca prisotnih. Sadje igra pre-' važno ulogo v prehranitvi našega ljudstva. baš tako v kupčiji, cdnosno v narodnem go* spodarstvu. Pas med Wildonom in Zagre* bcm producira najbolj aromatično sadje, prednjač'jo pa kpe Slov. gorice. Nazadujo^ čemu vinogradništvu je treba iskati nadomes stila v sadjarstvu; sadja in sadjevca nikdar ne bo prevt 6. Vse premalo še zasajamo sadno drevje, premalo se tudi gleda na izbiro sort ter na dcbro blago. Takisto se še zanemarja goja in pravilno gnojenje; pri vtresanju sadja se po^ stopa brutalno. Učiteljstvo ima najkpšo pri* liko, da poučuje Ijudstvo v umntm sadjar« stvu. Udejstvovanje v sadjarstvu pa tudi po=" leg materijalnih dobrin oplemeni človeka ter mu utrdi iznačaj, kar je velika etiška prido^ bitev. Kmetsko=nadaljevalni šoli toplo Di-ipo^ toča gojo sadjarstva. V tem je jamstvo z.i razvoj blagostanja našega Ijudstva. V soboto, dne 4. maja je predaval go«p. Gosak — Teharje o temi: »Učila za kmet -nad. šok«. Koreferent inž. Murd — Ma.ribor je spopolnil referat s strokovnega stališča. Popoldne je referiiral g. Miloš Verk: »Učna ura na kmet =nad. šoli; nauk o gno> jenju«. Z oziroma na predavanja sprejete reso' lucije: 1. V bodoče naj oblastna samouprava iz* vrši razpis kmet. teč. za učiteljstvo pravo* časno po prosvetnem inspektoratu in sreskih šolskih nadzornikih potom okrožnice. 2. V mesecu septembrii naj se vrši 14= dnevnd uvodni tečaj, ki ga mora imeti vsak voditelj kmet.*nad. šole. 3. Pri sprejemu v vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in v kmetsko šolo v Št. Ju= riju pri Celju naj se daje prednost onim reflektantom, kii so obiskovali kmttijsko na» daljevalno šolo. 4. Vodstvi obeh omenjenih šol naj dasta na znanje, v čem so gojenci najslabše pri^ pravljeni, da se bo kmetsko nadaljevalna šola mogla pobrigati za cdpravo pomanj'klji« vega znanja. 5. Oblastna samouprava se naprosi, naj pošlje vsem kmetsJkim nadaljevalnim šolam suznam vzornih kmctij. 6. Oblastna samouprava «iaj primerno nagraja d^solvente kmet. nad. šol, ki so uspešno precepljali in snažili sadno drevje in jim naj daje iste ugodnosti kakor sadjarskim pomocnikom, 7. Merodajni činitelji naj delajo propa= gando za kroetskojnadaljevalno šolo po dnevnem casopisju; prav umestni bi bili tudi referati na zborovanjih učiteljskih društev. K.r je bil s tem dnevnii red izčrpan, za» ključi komisar oblastne samouprave g. dr. Leskovar dvodnevno delovno občestvo z na» stopnimi besedami: Zaključujem vaše zbo= rovanje in vas zahvaljujem tako za sodelo= vanje tukaj kakor za vaš trud v minuli zinr.. Izmenjava vaših misli, medsebojno razodetj: izkuš-nj, posebno pa vaši zaključki (sklepi) bodo sigurno obrodili obilo dobrega sadu. Podlaga vašemu delu je dobra; prepričan sem da bo kmetska nadaljevalna šola napre* dovala in pripomogla našemu kmetskemu ljudstvu do višje po'klicne izob?azbe in do večjega blagostanja. Boditc pa tudi vi uver= jend, da bo oblastna samouprava vedela ceniti vaš trud. Kar se tiče mene, bom deloval tudi v prihodnje na prospeh te institucije in vas v vsem podpiral. G. Gosak zahvali gda. komisarja kot predstavitelja oblastne samouprave za blago* dušno naklonjenost, g. Rosina iz Ormoža in gda. referenta Krošla za vzorno vodstvo dn vzpodbudne nasvtte, ravnatelja gda. Priola pa tza gostoljubje, ki ga je tekom teh dveh dnevov naklonil udeležencem občestva. Venniger...