Natisov 15.000. Hue" izhaja vsaki fok. datiran z dnevom ■slednje nedelje. Ernčnina velja za Av-" za celo leto ■one, za pol in četrt knzmerno; za Ogr-|>4 K 50 vin. za celo fta Nemčijo stane Ho leto 5 kron, za Kriko pa 6 kron; |dnijio inozemstvo se ičnino z ozi-| na visokost pošt-i Naročnino je plati naprej. Posamezne i.seprodajajopo6v. Sečnišivo in uprav-se nahajata v gledališko po-pje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je ' vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/» strani K 16, za »/• strani K 8, za '/n strani K 4, za Vsa strani K 2, za ' 6< strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. lev. 25. Ptuju t nedeljo dne 19. junija 1910. XI. letnik. Slovenska »politika." Pred okroglo 10 leti je izšla prva številka liga lista „Štajerca." Bila je iskra v sod lodnika! In neki slovenski kmet nam je ta- : pisal: Ena sama številka „Štajerca" napra- j je več koristi nego celi letniki ostalega (finskega časopisja. Neki slovenski krčmar pa Ijribil prvo številko »Štajerca" na vrata svoje i in je rekel: Naj vsi čitajo resnico, ki se jo noben slovenski list ni upal izpregovoriti. f»j to pripovedujemo ? Mi se res ne bahamo, fživi naš list že deset let, čeprav so nasprot- i vsako leto desetkrat prorokovali, da grč z pili koncu. Ej, mi se ne hvalimo, kajti naši tebi in naše zmage so nam hvale dovolj. Po- lati hoteli smo le dejstvo, da je naš ijerc" ugodil veliki potrebi jlovenskega ljudstva. Rekli so, da naš list bič za sovražnike ljud-— iu mi smo odkrivali rak-rane na pa tega izmozganega ljudstva, mi smo od-rivdi nmazanost in blato, ki se je šopirilo v izi „rešitelja naroda", — mi smo bili podobni ivnikn. ki se ne vstraši odrezati nogo bolai-) ve, da je bolnikovo življenje od tega pisno . . . Naši sovražniki mečejo v divjem feovraštvu strup na nas, ali tega ne morejo zadati. da smo mi vedno za ljudstvo delali, da | nismo pred nikomur vstrašili . . . Buditelji, trilci, bojevniki smo bili, in vse blato, ki so nas metali, padlo je na napadalce same Odkrito povemo: »Štajerca" bi ne bilo trojka, ako bi imela slovenska „politika" le količin ljudskega, gospodarsko koristnega na sebi. Bui ta slovenska „politika", bolje rečeno: ta politika slovenskih zatiralcev izkoriščevalcev je morala najdoti Kvahni odpor. In »štajerc" ne pomeni dru-nego odločni in brezobzirni ooj proti tistim, ki zlorabljajo narodnjaške [prazne besede v svoje namene, ki ženejo Ijud-v prepad, ki so krivi beraštvu slovenskega Mrtva . . . Tako je „Štajerc" moral riti in ko bi ga pred 10. leti ne bi bili istanovili, potem bi se ga moralo Janes uresničiti . . . Slovenska „politika" . . . Tisti, ki našega ^ovenskega ljudstva ne poznajo ali pa slabo ijo, vrezali so temu vbogemu ljudstvu vse I grehe slovenske „ politike" na rovež. Mi pa po-[raamo to slovensko ljudstvo na spodnjem Šta-fjerekem in Koroškem. Mi vemo, daje ljud-■ t v o samo nedolžno nad grdimi greli i prvaške »politike". Mi vemo, i ljudstvo samo v svojem srcu tej nesrečni [.politiki" nasprotno, — in mi vemo, da nikdo slovenskemu ljudstvu toliko sramote in škode | naredil ni, nego slovenski „političarji" ■ , . Zato j govorimo v imenu ljudstva, ako nastopamo odločno proti tej brezvestni prvaški huj-iji, ki se šopiri pod imenom »slovenske" ali celo „vseslovenske" politike . . . Kaj za sto vragov je na tej »slovenski politiki1 ? Pred par desetletji, ja celo pred par leti je bila ta »politika" vsaj na jeziku »cesarska", »avstrijska", »zvesta domovini" in »vneta za gospodarski napredek" ... Ej, jokali bi lahko krvave solze nad temi časi! Geslo »očeta Slovencev", kranjskega dr. Blei\veis3a, se je glasilo po pruskem vzorcu: »Vse za vero, dom, cesarja" ... In v par letih se je vse spremenilo. Prvaki so v divjem sovraštvu vrgli vse nekdanje vzore čez krov, udali so se edino zagrizeni narodnjaški gonji, — pregnati hočejo Nemce in Nemcem prijazne Slovence, da bi imeli potem priliko, izkoriščati »verno slovensko ljudstvo" do mozga in kostij. Iz tega vzroka so prvaški politikastri pričeli v štajerskem deželnem zboru na komando čeških veleizdajalcev s svojo brezvestno obstrukcijo, — iz tega vzroka so se slovenski poslanci v državnem zboru združili s češkimi nasprotniki Avstrije, z Rusi in Srbi,: — iz tega vzroka so prvaki v Ljubljani vrgli cesarjevo sliko iz okna in jo nadomestili z OBK^tJjrbskega.. prestolona-j slednika, — iz tega vzroka so v času nevarnosti srbske vojne po ljubljanskih ulicah vpili »živijo Srbija" — - — ali naj nadaljujemo ? Vse to je znano ... Prvaška »politika" hoče iz slovenskega ljudstva napraviti narod protiavstrijskih ustašev! V teh oblikah se giblje slavna »slovenska politika". In ljudstvo ? To ljudstvo gleda z otroškimi očmi na svoje »rešitelje" in trpi v bedi in umira v lakoti . . . Kajti tudi v gospodarskem oziru so prvaki slovenskemu ljudstvu le grozovito škodovali. Z bojkotom Nemcev so povzročili nemški bojkot: nemški kupci kmetijskih pridelkov ne pridejo več v naše pokrajine. Bojijo se tolovajskih napadov narodnjaške bande, ne pustijo se zaničevati v deželi, kjer pustijo svoj denar. Prvaki seveda se temu smejijo, — slovenski, nedolžni kmet pa trpi v revščini in plačuje s svojim trpljenjem grehe prvaške politike. Kako velikanska je beda v slovenskih pokrajinah, gmotna in duševna beda, — in kdo je kriv? Prvaki so zabranili slovenski mladini, da se nemščine uči, prisilili pa so to mladino, da se izseljuje v Ameriko in Nemčijo, — prvaki so pridigovali bojkot proti Nemcem, njih lastni »narodni" trgovci pa so Nemcem ceneje prodajali nego Slovencem, — prvaki so delali »kšefte" z Nemci, slovenskim kmetom pa so to prepovedovali, — prvaki so ljudstvo gnali v prepad in danes je veliko zamujenega . . . Danes troštajo slovensko ljudstvo z »narodnimi" frazami, ali pomagalo to nikomur ne bode! »Slovenstvo", ej »slovenstvo", to je tej gospodi prva in zadnja beseda! In zdaj so pričeli v »narodni obrambi" delati. Slovencem na štajerski in koroški jezikovni meji pošiljajo stare časopise, da jih »rešijo". Denar nabirajo za »obmejne slovenske brate", podelijo pata denar korumpiranim »kšefts"-politikom. Kranjce vabijo na Koroško in Štajersko, da naj posestva nakupujejo in s pomočjo kranjsko-hrvatskih denarnih zavodov se jim to tudi posreči. Ali posledica? Kranjski hujskači in sebičneži ogolju- fajo naše kmete za njih gozdove, potem pa podirajo te gozdove in — kjer je bila krasna pokrajina, je v par letih žalostna puščava . . . Takšna je posledica prvaške ,politike"! Bodite Slovenci, ali ne pustite se gospodarsko in duševno ubiti! Prvaki vas hočejo v gospodarskem oziru na beraško palico spraviti, v političnem oziru pa vas hočejo prisiliti v protiav-strijsko veleizdajstvo . . . Mi vemo, da ljudstvo tej politiki ne bode sledilo! In tako je prvaška gonja le nekaj mimoidočega, nekaj, kar nima stalnega pomena! Ljudstvo mora premagati ljudske zapeljivce! Politični pregled. Politični položaj. Danes, ko te vrstice pišemo, se bode na Dunaju mnogo velepomembnega odločilo. Gre se namreč za obstoj vlade harona Bieuertha. ki, zamore . čez vprašanje italijanske univerze pasti. Morda poročamo v prihodnji številki že o novi vladi. Koliko košta avstrijsko vojaštvo ? Povprečno košta en mož avstrijske armade na leto: pri infanteriji 44o K, pri lovcih 452 K, pri kava-leriji 816 K, pri poljski artiljeriji 700 K, pri pionirjih 402 K in pri vožnji 1000 K. En in-ianterijski polk košta na leto okroglo 630.000 K, en kavalerijski polk 840.000 K, ena artilerijska brigada pa več kot 1 milijon kron. V tem. seveda t. zv. »Ausriistung" ni vračunjena. Nova repetirska puška, ki je preje 80 K koštala, stane danes le 60 K. Stare Werndl-puske (okroglo 400.000 kosov) se je po 1 K 40 v prodalo. — Tako se meče krvave denarje vbogih davkoplačevalcev skozi okno! Nova vojna postava bode, kakor poročajo listi, kmalu gotova. Ako bi poslanci državnega zbora povišane troške dveletne vojaške službe za previsoke smatrali, potem hoče vlada pri triletni službi ostati. Po našem mnenju bi se lahko pač mnogo žrtvovalo, da se vpelje 2 letno vojaško službo. Nemški cesar Viljem II pride glasom časni-ških poročil v jeseni tega leta na Dunaj. Preje se bode lovov našega prestolonaslednika udeležil. Ogrske volitve so zdaj popolnoma gotove. Izvoljenih je bilo: Narodna stranka dela 248 poslancev (to je vladina stranka!); Košutova stranka 47; Justhova stranka 57; ljudska stranka 13; Rumuni 5; Slovaki 3; brez stranke 17; 48 ti brez stranke 16; demokrati 2; kmetska stranka 3 in kršč. socialci 1. Poleg tega je 21 ožjih volitev. Kakor se vidi, je Khuen-Hedervaryjeva vlada popolnoma zmagala. Košut in klerikalci. Čudne stvari se godijo po svetu: tisti Košut, ki je sin veleizdajalnega upornika, kije bil vedno vroči sovražnik Avstrije, proti kateremu se je voditelj avstrijskih klerikalcev dr. Lueger tako vroče boril, — ta Košut gre zdaj roka v roki z ogrskimi klerikalci. Je pač resnica: klerikalci vseh narodov bi se tudi s hudičem zvezali, da dosežejo svoje črne cilje. Požig iz političnih vzrokov. V vasi Okula na Ogrskem so hoteli izvolitev novega župana praznovati. Pristaši podleglega kandidata pa so vas na dveh straneh zažgali. Cerkev in mnogo hiš je pogorelo! To je madžaronska „kaltnra"! Madžaronska jeza. Razni občinski zastopi na Madžarskem so sklenili, da ne prirede ob cesarjevem rojstnem dnevu nobene veselice več. S tem hočejo cesarja »kaznovati", ker je Košu-tova banda pri volitvah tako temeljito pogorela. Za bosanski hercegovski deželni zbor imenoval je cesar Turka Ali Beg Firdosa za predsednika in Srba Vojislava Sola ter Hrvata Nikola Mandič za podpredsednika. Novi bosanski deželni zbor se je 15. t. m. po deželnemu šefu generalu Veresanin otvoril. Otvoritev je bila slavnostna in je končala z „živio" -klici na vladarja. Poiskušeni napad. Iz Serajeve se poroča: Ko se je deželni šef general Veresanin peljal v odprtem vozu k otvoritvi bosanskega deželnega zbora, ustrelil je anarhist Bogdan Karajič petkrat nanj, brez da bi ga zadel. S šesto krogljo se je anarhist sam ustrelil. Proti konkordatu na Španskem je izdal kralj posebno postavo. Doslej je bila na Španskem edino katoliška vera državno priznana. Zdaj pa so vse vere ednakopravne. Med klerikalci vlada veliko razburjenje. Pomisliti pa bi morali, da so ravno fanatični klerikalci Španijo na beraško palico spravili. Politični umor. Iz Carigrada se poroča, da so zarotniki ustrelili glavnega urednika list* „Sada i millet", ker je ta list proti Mladotur-kom pisal. V Perziji je množica napadla dva Rusa in jih ubila. Ruska vlada je odločno protestirala. Dopisi. Ptujska gora. (Pozor!!!) Gospod Repa na Ptujski gori dobil je pred kratkem neko pismo, ki je datirano „ Wind'ischbiihel 21. maja 1910." V pismu se1 dolži znanega narodnjaka K u p č i č a raznih hudih stvari, ki jih je baje svoj čas zlasti v Ankensteinu zakrivil. Pismo pa je žalibog nepodpisano. Mi bi radi celo zadevo natanko poizvedeli. Zato prosimo dotičnega pisca, naj nam takoj naznani svoj naslov. Samoumevno je, da ostane njegovo ime popolnoma tajno. Prosimo torej, da naj dotičnik ali gosp. Repi ali pa uredništvu »Štajerca" svojo adreso naznani. Zahvaljujemo se že naprej! Pravica mora na dan. Iz Ptujske gore. Kakor znano nas je vse na spodnjem Štajerskem suša obiskala. Vsled tega je leta 1908 okrajni zastop v Ptuju sklical v „Verein8hans" v Ptuju veliki shod in povabil vse župane kakor tudi poslance prizadetih krajev. Na tem shodu sta nemška poslanca Ornig in Malik držala daljše govore, v katerih sta razjasnila žalostni položaj kmetijstva in da mora država takoj pomagati, ako noče da bi spodnje-štajerski kmeti prišli na boben. Tega shoda se jo colo Ploj udeležil in je obetal, da bo vse storil, da se kmetom pomaga. Nato je tajnik okrajnega odbora v Ptuju prebral rezolucijo, v kateri se je med drugim zahtevala hitra pomoč. Navzočih je bilo dosti županov, kateri so svoje pečate na to rezolucijo pritisnili; med temi'je tudi bil gorski župan Topolovec. Ja, tisti čas je bil sam prepričan, da se mora kmetu pomagati; -2 — in glej čudo, ko pride domu, ga znani hujskač učitelj Klemenčič takoj pregovori, da naj vloži protest proti sklenjeni rezoluciji, da kmeti zaradi tega ne potrebujejo podpore, ker jo nemški okrajni zastop prosi?! To da bi narodnjaški politiki škodovalo?! Kaj mar, ako tudi kmetom protest škoduje. Iz tega vzroka napiše Jurček na glavarstvo protest, da ne potrebujemo podpore ! Vlada pa je vendar takorekoč posili dala podporo in sicer v odpisu davka kakor tudi pri sonu in slami. In kaj se sedaj zgodi ? Gorski narodnjaki Kupčič in Jurček kot rihtar ter Klemenčič so veliki del podpore zadržali; nekateri siromaki, kateri so za podporo prosili, so dobavljali po 30 kg, narodnjaki pa po 1500 kg! !! Ena sirota vdova z večmi otroci je imela 4 glave živali, ni dobila nič; akoravno sta dva druga odbornika prosila zanjo, je rekel Jurček Topolovec: tej ne dam nič, kčr je meni deklo odgovarjala, kar sploh ni resnica bila. Ja Jurček, je to nestrankarsko? Ker je bila lansko leto v drugič suša, so rihtarja Jurčeka Topolovec občani nagovarjali, da naj prosi za podporo koruze, sena in soli. Jurček je pa večinoma odgovarjal: Saj še ne cerkavleš! ? Je to zastopnik občine? Do-klade na 150% zvišati, to zna Jurček, ljudstvu pomagati, tega ne zna! Ker pa je država v drugič poslala podporo tako rekoč posili, jo mora Jurček deliti in kako zna on deliti, naj označi sledeči slučaj : Dva posestnika dobita podporo soli eden dan in sicer eden 50 kg, drugi 18 kg, prvi ima denar naložen, drugi 400 K dolga; živali sta v tistem času imela oba glih! Za zadnega pride žena po sol, ji Jurček pravi: Ker je tvoj mož tak, ne dobiš več kot 18 kg!!! — To je nesramni škandal! — Znani Gojkovič je to sol pripeljal iz Ptuja in računil za vsakih sto kil 80 v. On pa ima kamnolom 3 km dalje in morajo vozniki na Ptuj za 40 v kamenje voziti! Ja, kšeft je kšeft. Za zgoraj omenjene trditve ima „ Staj erc" priče na razpolago! Kaj pa k temu pristranskemu Uradovanju rečejo višjt»nšblasli? Naj še bo označeno, pa je postajevodja Planine z narodnjaki Klemenčič, Topolovec in Kupčič napitni brat, iz tega vzroka ni čuda, da se na Gori godijo stvari, katere prekosijo ruske razmere. Zatoraj si želijo narodnjaki, da bi pod blaženo Rusijo spadali, da bi lažje ljudstvo izkoriščevali in pod korba-čom držali! Zatoraj mora biti naš klic: P r o č 8 hujskači in dolžnostjo naprej postavljenih, da nas oprostijo od izkoriščevalcev !! Sitež pri Stopercah. (V odgovor dopisana v„Slov. Gospodarja" z dne 9. t. m.) Dopisan piše, da je bil Jeclov pomočnik iz „rajha". To se je gotovo Vrabičku sanjalo in Vrabec je takoj znanemu Kečeku naznanil. Šmentana para, to je za ^Gospodarja" dober dopis! Ja, to presega modrost Salamona, torej imata Vrabič in Keček Moravsko za „rajh"; namreč od Moravske je navedeni pomočnik doma. — Nadalje se očita g. Jecl, da mu „Sud-marka" ne da nobenega dela. Je res, pa da ga z denarjem podpira, pa le zamoreta klerikalno-narodnjaška petelina pisati, ker tega gotovo sama ne verjameta. Keček še je malo dal domačim obrtnikom zaslužiti. Pa kruh jim iz u&t trgati, to pa dobro razume. Jecl pa se požvižga Naš cesar v Bozni. Poročali smo že v zadnjih številkah, da je sivolasi naš vladar Franc Jožef I. napravil potovanje v ar.ektirani dve deželi Bozno in Hercegovino. Vkljub visoki svoji starosti je hotel cesar nove svoje podanike osebno pozdraviti. Prebivalstvo ga je povsod z velikim navdušenjem sprejelo. Naša slika kaže sprejem cesarja v Serajevi i. s. v hipu, ko drži župan mesta Kulovič pozdravni nagovor. Okrog so zbrani vodi-' telji raznih oblaslnij. Begrussung defiKaisersdurcJidenfcurgermeisriir __ vonSerajevvo. bič. na take klerikalne faušlivce. Po časnikih) obrekujejo klerikalci in narodnjaki, da je groi_ ako človek bere. Njih značaje pa vse drugi predstavljajo. Tako n. p. v Stopercah so se zdr žili, da jim je bilo mogoče iztuhtati, da sel kot častni občan izvoli. Ja kaj neki pa je Pij za Stoperce v gospodarskem ozira storil ? T( pač nobeden Stoperčan ne ve . . . Ormož. Pretočeno nedeljo imeli so naši p I vaki v svoji kobačiči, imenovani notroški pil I ali vrtec" kamorni koncert. Prišlece, par m« I deljcov z že precej odevetenimi jungfercami j I zdravil je v imenu „kiinštjakov" prvi ormol I muzikus, pisatelj in lepopisec a križecora, so-t Potočnik. Nekaj poslušalcev se je izrazilo, da: je dalo pri koncertu bolje spati kakor v hb senčici. Živijo „narodna godba!" Živijo pospešitelj, šoštar Potočnik! Konjice. Nekateri kranjski privandranci stajajo dan za dnevom bolj vsiljivi. Čudu pri temu le, da jih celo nemške graščine pirajo. Kranjske prvaške banke, ki so v zv« ruskimi in srbskimi ter češkimi, dajejo vim Kranjcem potrebno podporo, da ti po; štajerske domačine izpodrinejo. Graščina dischgriitz n. p. ima velike posesti na Fohffl in na konjiški Gori. Doslej imel je pravico | bavanja lesa neki naprednjak. Ali zdaj M kranjski direktor Clarici to pravico nekem na; kranjskemu lesnemu trgovcu Srabo:jaku odd ^B čeprav pod za graščino slabšimi pogoji. Pit sp,-šnji odjemalec je n. pr. kole pod 12 cm spi zai jemal; sedanji pa niti takih pod 18 cm. i ra< vzame. Kar je slabega, to Kranjec vse odkloi vr; prejšni odjemalec pa je moral vse sprejeti. I izt nimiva pa je stvar pri parceli „Žapnik." B HI so preje pohorski kmetje plačavali 12 do 15 izt pri kubičnemu metru. Sedanji kranjski odjem "j* lec pa plačuje le 7—9 K. Drugi so morali t vil postranske stroške sami plačati; Kranjca | po naredi gozdar Rezabek vsa dela, čeprav trdi, i ima grozno veliko s svojo službo opraviti. ima ta Rezabek res toliko opraviti, potem | res čudimo, kako bode svojo za 12000 K \ hlapci graščinskih uradnikov. Dol pri Hrastniku. Ljubi „Štajerc". nekaj novega! Pretekli teden je bila naša nji cerkev žegnana od škofa. Drugi dan pa si) vršila sv. birma. A kaj zagledamo na šol Hrvatsko fano! Rekel sem enemu DolannJ je načelnik šole, kako to, da se take stvarij šolo obeša, šel sem potem vse mogoče iskati; načelnik šole ni na Dolu, nadzorni! pa še dalje proč. Tako nisem mogel z nikoal govoriti, da bi jih bil podučil. Povedal mi] omenjeni mož, da nadučitelj je bil celi jega življenja nekje, kjer se ni mogel kako naj se pri nas na Avstrijskem i ako škof pride, ako je cesarjev god ali kaj zega. Zaradi tega pa take reči naprej prid] Morda pa je to še vse od tistega časa, bil neki debeli Podmenik „Obmann", da sei zmirorn na gasilni „turm" in na šolo trikli obešati. Ko so cerkev zidali in vse doseglij tudi dali trikoloro gori. In kaj je bilo': juter je trikolora zmanjkala; namesto nje \.i visela gori umazana, raztrgana srajca. Neki) ričan je rekel: To vendar ni mogoče, da vsi svetniki Slovenci . . . Moj ljubi „Štaji^ tako se godi pri nas na Dola! Tukaj je um: rudarjev in fantje bi se morali tudi ka škega učiti. Ali kaj pomaga? V šoli se no8 nemške besede ne sliši! To je zelo našo mladino. Slišimo, da je dobil „Deuta| Schulverein" zdaj mnogo denarja. Kaj ko bij to stvar v roke vzeli in nekaj bi nam na&j brotniki od industrije pomagali? Tako uresničila nemška šola na Dolu! Seveda, dacar ali prvaški nadučitelj bi potem jetiko! bila. Naša mladina pa bi imela velikanski! od sE Po Sli sti šk zla iko ski likih se € groza,| drugače | se zdru-. se Ploj je Ploj ? Tega naši prvi prdec ar manami po-ormoški J, šoštatj ">, da se ■■ hladni jo njen r\*&. Prostor za šolo bi pač občina lahko dala, |n. p. šolski vrt, kjer še nismo nobenega šolaria videli. Kaj nam ta šolski vrt koristi? — Še tekaj novega: Posestnik Jože Bantan je prišel t gostilno gospe Peklar iz hrastniške doline. [Kar mladi Peklar na noge stopi in mu reče, da \m ni treba več v njegovo krčmo priti, kčr jo ,nemškntar\ Taki pobiči imajo dandanes na tjoh prvo besedo. Fantič, le čisto miren bodi, drugače izpregovorimo drugo besedo. Ponoči pijan okoli hoditi in z revolverjem rogoviliti, da l|Dolanci in njegova mati miru nimajo, to ni nič. ™o postopanje dovede k večjem v „Arbeits-kacs:. Pametni možje na Dolu bodejo na vsak |iačin pričeli premišljavati in se ne bodejo od pkogar nahojskati pustili. Naprednjaki gremo {aaprej, praški hujskači pa nazaj 1 mci po idno je] le podj zvezi i r> vsilj potenj i Win! Tohorja rico do! zdaj j«) lekemnj o Prefi m spre-■m. ne cikloni ti. Za • Tam ) 15 K )djemaj ?ali vsi jen pa rdi, da i. A ko ;em x krjp- k s' n 1; 000 K, rašči tičnel tvah ivd i i smo, iujska-] iezadO' x ni zopet 1 i novaf i se je j šolii .mu, ■ari osebe] •nik jej komor J mi S STO aač korir j dr ric ko" ', moral kolon I ?H, soj ' Nefc V ti so bi] ijerc",] nnog nen obe .bo bschet bi ši do bi si :akšn Novice. POZOr, inzerenti! Inzerati za »Štajerca" se sprejemajo razven v uprav-hištvu tudi še na sledečih krajih: Maribor: papirna trgovina Rud. Gaissei-. Celje: knjigotržnica Fritz Rasch. Radgona: knjigotržnica J. Semlitsch. 10 letni jubilej „Štajerca". Dne 1. julija 191" bode deset let, odkar je izšla prva številka oašega ,Štajerca". Ob tej priliki izdali bodemo (posebno številko lista, ki bode ob-! jSgala 12 strani na finejšem papirju in z mnogo i uniniivih člankov ter slik. Cena tej številki bode . |r»vno tako le 6 vinarjev. Opozarjamo v prvi vrsti tiste zaupnike in prodajalce, ki mislijo več kisov te slavnostne številke vzeti, naj nam to dmpreje naznanijo; kajti pozneje bi nam lahko iitisov primanjkovalo. Nadalje opozarjamo ce-ivene inzerente, ki bi radi za to slavnostno storilko inzerirali, naj nam takoj svoja naročila pošiljajo. Vsi delujmo, da praznujemo jubilej lista „Štajerca" dostojno! Nevihte z vsemi svojimi grozotami so zdaj u dnevnem redu. Vsak dan poročajo listi o velikanskih nevihtah s točo in strelo. Pomisliti mora, da je bilo tekom zadnjih štirih d nov le na Štajerskem. Koroš-em in Kranjskem čez 30 oseb od strele ubitih. Na Nemškem pa je ubila v istem času strela čez 60 oseb. Poleg tega poročajo od vseh strani o grozai povodnji, Drava, Mura. Sava in vse manjše reke ter potoki so Strašno narasli, v zahodni, vzhodni in zgornji Štajerski je napravila voda nepopisno škodo in podirala hiše, uničevala mostove; mnogo oseb pa je zgubilo v valovih svoje življenje. Tudi toča divja grozovito. V raznih krajih na spodnjem Štajerskem je toča na sadju in vinu mnogo Škode napravila. Vedno deževanje pa je uničilo drugače tako obilo seno; ljudje niso mogli seno pod stroho spraviti. Vkljnb temu, da je vse tako lepo kazalo, vzelo nam bode divjanje nevihte zopet vso upanje . . . Dal Bog, da bi nam na-tura zaprinesla in nas ob varila težkih ur! Le študirati! Znano je, da moč naroda ne obstoji v številu uradnikov, marveč le v zdravem kmetijstvu in obrtništvu. Na to resnico se seveda naši prvaki nikdar ozirali niso. Kmetski stan, obrtniški stan, to sta bila prvakom vedno deveta briga. „Le študirati, le študirati", tako so vpili in še vpijejo prvaški „odrešeniki" slovenskega ljudstva. In res, noben narod nima razmeroma toliko študentov, kakor Slovenci. Na 10.000 Slovencev pride 400 gimnazijcev. Tako se fabricira na umetni način uradnike, doktorje, duševni proletariat. Že danes prvaki sami ne vedo, kam naj z vsemi svojimi študenti. V slovenskih pokrajinah je veliko premalo služb za slovenske uradnike. In Nemci se bodejo pač lepo zahvalili, ako dobijo prvaške hujskače kot uradnike, katere se v svoji zagrizenosti niti nemščine priučili niso. Boljše uradniške službe zlasti na Kranjskem pa zasedajo po Hribarjevem receptu v deželo poklicani češki uradniki, v zadnjem času pa tudi Srbi in Hrvati. Tako ima slovensko ljudstvo vedno dovolj in tudi vedno preveč uradnikov. Primanjkuje pa dobrih slovenskih šaferjev, majerjev, gospodarsko izobraženih kmetov, — primanjkuje tistih ljudi, ki nam tvorijo napredek, ki so upanje gospodarske bodočnosti . . . Žalostno, a prav značilno je za to uradniško fabriciranje, da podpira c. k. vlada to priliko. Vlada daje namreč letno 9000 kron za podpiranje slovenskih študentov. To je po našem mnenju nepotrebno zapravljanje davčnih denarjev! Gotovim ljudem naj se enkrat pove, da ni res, da bi morali njih sinovi profesorji in uradniki in dohtarji postati. Kmetskemu očetu dela največjo čast, ako obdrži svojega sina na domači grudi! Vemo, da nam bodejo nasprotniki zopet podtikali, da ne privoščimo Slovencem študiranje. Naj le podtikajo! Ali resnica pa le je in ostane, da dohtarji še nobenega naroda zdravega in gospodarsko razvitega naredili niso. Kmetijstvo je podlaga državi kakor narodu! Zato manj uradnikov in več dobrih kmetov! Iz Spodnje-Stajerskega. Državnozborska volitev v okrajih Maren-berg, Šoštanj, Slov. Gradec se bode v kratkem izvršila. Vodstvo „Štajerčeve" kmetske stranke je sklenilo, da se to pot volitve ne udeleži in da ne postavi nobenega kandidata. Klerikalna stranka kandidira znanega zagrizenega profesorja iz Maribora, dr. Karla Verstovšek. Mi na noben način volitev tega človeka ne moremo priporočati. Kajti dr. Verstovšek je v političnem oziru nezanesljiv, kčr spreminja svojo barvo kakor kameleon. Danes liberalec, jutri klerikalec, kjer je korito bolj polno, — to je njegovo »prepričanje". Sploh bi pa njegovo volitev tudi ne priporočali, ako bi bil politični značajnež. Kajti mi smo proti temu, da bi bilo kmetsko ljudstvo zastopano po doktorjih in profesorjih. Kmetsko ljudstvo ne potrebuje nobenega jeroba in zato velja vedno geslo: Kmet za kmeta! Noben pametno misleči kmetski volilec ne bode oddal svoj glas Tojaški spomenik. Dne 4. junija 1745 se je vršila velika bitka pri Hoh enfr iedber gu, pri kateri so se zlasti avstrijski, praski in saški vojaki v boju proti Francozom odlikovali. Kakor znano, so bile takrat Avstrija, Saška in Prusija Kirnžene proti napadom Francozov, ki so hoteli celi svet pod svoj jarem spraviti. Združeni vojaki so se junaško borili. V bitki je padlo 1821 avstrijskih vojakov in 1320 saških. Tem junakom domovine se je te dni odkrilo lepi spomenik, katerega predočuje naša slika. Spomenik je narejen v podobi obeiiska iz trdega granita. Postavljen je na državni cesti Friegau-Gilntersdorf in Sfcer ravno na kraju, kjer se je leta 1745 najhujši boj vrSil. V bližini spomenika se najaha pet velikih lip. Slavnost odkritja tega spomenika utrdila je zopet bratstvo med pruskimi, saškimi in avstrijskimi vojaki. Nemška armada je vedno na strani avstrijske. To se je zlasti začasa nevarnosti srbske vojske pokazalo. Dal Bog, da bi združeni armadi Avstro-Ogrske in Nemčije preprečili vsako vojsko. Dun Krna I furdifcindcr&chlathtbeiHohcrifrifjber^ ami Juni i'MqefJUenertlS2ldsrerreicherundSčc)]Sen. za dr. Vertovšeka . . . »Narodna stranka" pa je po dolgem iskanju postavila za kandidata posestnika g. Kača. Mi obžalujemo, da ravno »narodna stranka" kandidira g. Kača, kajti ta stranka je že davno izgubila pravico, imenovati se »kmetsko" ali »ljudsko". Dokler bodejo v »narodni stranki" komandirali izključno dohtarji, toliko časa ne moremo z njo simpatizirati! Mi smo g. Kača vprašali, kako misli nastopati, ako bi bil izvoljen. G. Kac ni odgovoril, pač pa je »Narodni dnevnik" na lastni račun nekaj načvekal, kar nima ne glave ne repa. Na to čvekanje mi nič ne damo! Mi opozarjamo g. Kača na nepobitno resnico, da bode le tedaj zmagal, ako dobi tudi naše -glasove. Brez »štajercijanskib" glasov mora g. Kac propasti! Kčr nam pa g. Kac doslej še ni dal odgovora, ali bode v državnem zboru za gospodarstvo kmetov ali za uradniško-narodnjaško hujskarijo deloval, zato tudi njegove kandidature ne moremo priporočati. Ostane torej za napredne kmete le en klic: na dan volitve doma osta-t i! Naši pristaši naj se torej v polnem obsegu volitve vzdržijo. Zaupnike opozarjamo, da jim bodemo morda še v zadnjem hipu pismena navodila dali, katerih naj se brezpogojno držijo. Za danes velja geslo: Vzdržimo se volitve! Nemški poslanci Einspinner, dr. Hoffmann-VVellenhof, Ma r c k h 1 in W a s t i a n bo vložili v državnem zboru nujnostni predlog glede zadnjih neviht na Štajerskem. Cast jim! Podpora. Iz dunajske državne zbornice se nam poroča, da se je vrlemu nemškemu poslancu M a 1 i k u posrečilo doseči za ptujski okraj 12000 kron podpore, ki se bode osebno razdelila i. s. onim, ki so bili leta 190!) po toči prizadeti, odnosno katerim so miši na polju večjo škodo napravili. Tako se brigajo nemški poslanci za slovenske kmete. Slovenski poslanci pa se prepirajo za narodnjaške fraze ... Za cestne zgradbe v bednih pokrajinah se je pa dovolilo 30.000. kron, za kar gre tudi omenjenemu poslancu velika zasluga, čast in hvala mu! Zaradi mosta v Mariboru vložili so poslanci Wastian in tovariši v državnem zboru vprašanje na vlado. V vprašanju se je zlasti omenilo, da državne oblasti svojega »amtsšimelna" prav počasi hoditi pustijo, kar zlasti mestu Maribor prav hudo škoduje. Od finančnega ministra se je odločno zahtevalo, da naj vse to prizadeto škodo mestu povrne in stvar čimpreje reši. Torej hiiii, amtsšimel! Soproga prvaškega poslanca. Kakor znano, so prvaški poslanci skozinskoz zelo domišljavi. Tudi njih žene so menda to domišljavost nale-zile. To dokazuje tožba, ki se vrši v Mariboru proti soprogi deželnega poslanca in profesorja dr. Verstovšeka. Ta ženska ima namreč že dalje časa hudo sovraštvo proti svoji sosedinji gospej Katarini Tosch. Pred kratkem prišlo je zopet do prepira. Vsled tega so se vložile tožbe. Po-slančevo ženo Ano Verstovšek se dolži, da je gospo Tosch telesno poškodovala in v strah spravila. Obravnava se je preložila. Kadar bode končana, poročamo natančneje. Dokazati hočemo namreč, da klerikalno-prvaški poslanci niti svojih žen v red spraviti ne morejo . . . Dr. Peter Rosegger, katerega je ptujski mestni zastop ednoglasno za častnega člana imenoval, poslal je županu Ornigu zahvalno pismo, v katerem pravi m. dr.: »Ponosen, sem, da sem meščan tega prastarega mesta in zahvaljujem se Vam, cenjeni gospod župan, ter vsem ptujskim meščanom, ki so mi to izredno čast dovolili in katere smem zdaj svoje ožje someščane imenovati" ... Toča v Savinjski dolini napravila je glasom poročil iz Sv. Petra in Žalca velikansko škodo. Hmelj je silovito trpel. Vbogi kmetje! Posredovanje dela za rezerviste. Dvomi svetnik g. dr. Ernst Mischler iz Gradca nam piše: »Štajerska posredovalnica za delo izvršila bode i letos veliko akcijo za preskrbo dela v kmetijskem in obrtniškem obratu za tiste rezerviste, ki bodejo septembra meseca odpuščeni. Akcija izvršila se bode letos skupno z ravnokar ustanovljenim društvom »Zweigverein Steier-mark der ost. Gesellschaft vom silbernen Kreuze zur Forderung heimkehrender Reservisten" (delno društvo za Štajersko avstrijske družbe srebrnega — 4 križa za pospeševanje domu odpotivših rezervistov). To društvo razpošilja ravnokar svoje oklice za pristop po vsej Štajerski. Ker koristi pospeševanje rezervistov vsem stanovim ednako-merno, ker se pa le s potrebnimi sredstvi za-more uspešno delovati, je upati na mnogobrojni pristop. Naznanila se sprejema v Gradcu, Hof-vgasse 14. Sejem v Pekelski vasi. Piše se nam: V torek dne 21. junija se vrši v Pekelskivesi na Poljčanskem kolodvoru veliki živinski sejem. Zi-vinoposestniki ste povabljeni prav v obilnem števila živino na sejem prignati, ker se ne bo „štendgeld" pobiral; povrh pa dobi vsaki za vsako goved, katero te dan na sejem postavi ali prižene, pol litra domačega vina zastonj. Da se bo dosti kupcev sešlo, skrbi sejemski odbor. Sejem v Ptuju, ki se je vršil 15. t. m. kazal je to-le sliko: Prignalo se je 289 konjev, 927 kosov govede, 1169 kosov svinj. Trgovina je bila pri malo višjih cenah izborna. Prihodnji živinjski in svinjski sejem se vrši (i. julija, svinjski sejmi pa 22. in 28. junija. Konji splašili so se v Mariboru hlapcu Zie-gler. Stražnik Suschin jih je z veliko težavo ostavil, tako da se ni druge nesreče zgodilo. Otroškega mrliča, ki je bil grozno razmesarjen, so v vodi pri Murz!,uschlagu opazili. Bik ranil je v bližini Fohnsdorfa kmeta Groller iz Trofenga. Mož je težko poškodovan. Svetilka eksplodirala je na stražnici na dravskem mostu v Mariboru. Več šip je razbilo. Ogenj pa so stražniki hitro zadušili. Dva prsta Odtrgalo je v fabriki testovin g. Franz v Mariboru delavki Mariji Jurečko. Prašiček ušel je v Mariboru posestniku Sorčičn. Star je 10 mesecev in vreden 40 K. 770 kron ukradel je hlapec Franc Human iz Zoggendorfa pri sv. Lenartu si. g. Potem je pobegnil. Tatvina. Pri preselitvi ukradel je neznanec kovaču Puchu v Mariboru več zlatnine in sre-brnine v skupni vrednosti čez 100 kron. Umrl je na zgornjem Bregu pri Ptuju posestnik g. Johau V e r š i č v 42. letu svoje starosti. Bil je vrli poštenjak in splošno priljubljen. Lahka mu žemljica! Zaradi nenravnosti po §§ 128 in 132 bil je nadučitelj E. Hinterholzer iz Halbenraina pri Radgoni na 4 mesece ječe obsojen. Otroci rešitelji. Pri Ptuju padla je neka starejša ženska vsled slabosti skupaj. Ravnokar pa je prihajal voz. Šolski otroci so to videli in so žensko hitro na stran spravili. Drugače bi bila gotovo povožena. Sablja. Poročali smo. da je v Celju lajtnant Mikolič s sabljo delavca Škofa ranil. Pred sod-nijo se je dokazalo, da je bil Škof vsega kriv in je bil tudi na 50 K globe obsojen. Škof je namreč v pijanosti oficirja nahrulil. Zanimivo je, da se je „Narodni dnevnik" takoj za Škofa potegnil. Porotna sodnija v Mariboru pričela je svoje sedanje razprave s tožbo proti Mariji Kašovic v •ev. Lovrencu nad Mariborom. Obtoženka je namreč, kakor trdi iz revščine, svojo hišo zažgala, da bi zavarovalnino dobila. Ker je baje bolana, se je razpravo preložilo, da se preišče njeno duševno stanje. — Hlapec Franc Stampfler se je spolno zagrešil nad dvema dekletoma, od katerih je bila prva 9, druga 18 let stara. Poleg tega je zlobnež izvršil javno nasilstvo. Obsojen je bil na 15-mesecev težke in poojstrene ječe. — Viničarski sin Jože Horvat iz Kukove rogo-vilil je v Lovrecovi krčmi v Polenšaku, ko je bil ravno novi fajmošter Podplatnik instaliran. Krčmar ga je končno iz hiše spodil. Zunaj se je pa Horvat s kočarjevim sinom Francetom Vilčnik spri. Potegnil je nakrat nož in sunil Vil-čnika v vrat. Prerezal mu je žilo, tako da je Vilčnik kmalu nato umrl. Za ta uboj bil je Horvat na 3 leta težke ječe obsojen. — čudni slučaj prinesel je skoraj 70 letnega Matijo Bogne iz sv. Lovrenca dr. p. na obtožno klop. Njegovi hčerki sta namreč dva otroka na šarlahu zbolela. Mož hčerke je bil.v Ptuj poslan, da bi prinesel zdravila. Prišel pa je pijan nazaj, da je kar obležal in ni prinesel ničesar. To je Bo-gneta tako vjezilo, da je pijanca s polenom po glavi udaril in ga vsled tega ubil. Bolana otroka pa sta vsled pomanjkanja zdravil tudi umrla. Zaradi nboja obtoženega starčka Bobne so porotniki popolnoma oprostili. Ustrelil se je v Ptuju vpokojeni portir južne železnice, 70 letni Kari Stach. Imel je v vratu raka; ta grozna bolezen ga je gnala v smrt. Nogo Zlomil se je v Mariboru hlapec Juri Ploj. Nesreča. Posestnik Fiirbas na gori Strmec pri sv. Urbanu je pri vremenskemu streljanju ponesrečil. Smodnik se je namreč vsled neprevidnosti vnel in je bil mož pri razstrelbi težko poškodovan. Materina ljubezen. Sin '58 letne Ane Treflak v Pantigamu je pred par meseci v Muro skočil in utonil. To si je njegova mati tako k srcu vzela, da se je obesila. Ukradla je sodniji znana Roža Kampe nekemu gospoda v Leibnicu 208 K. Potem se je odpeljala v I'.hrenhausen, si kupila tam novo obleko in odšla v Maribor. Tam so jo prijazni policaji sprejeli in vtaknili pod ključ. Vlak povozil je v Šmarju neko žensko. Re-vica je bila tako težko ranjena, da je na poti v bolnišnico v Celje umrla. 19 oseb zastrupljenih. Pri neki poroki v Breitenfeldu je bilo 19 oseb vsled jedi zastrupljenih. Vsi so v smrtni nevarnosti. Zeninovo življenje je izgubljeno. Smrt na Šinah. Sluga Miklauschina je hotel v Mariboru na kolodvor iti. Da bi pot skrajšal, šel je po progi. Pri temu ga je brzovlak iz Trsta prijel. Vlak je vlekel nesrečnega 200 metrov daleč in ga je grozno razmesaril. Bil je takoj mrtev. Ponesrečeni je oče osmih otrok. Iz Koroškega. Kmetski shod v Grafensteinu se je vršil preteklo nedeljo. Predsedoval mu je načelnik kmetskega društva g. Pickl. Deželni poslanec dr. Ar tur Lemisch in njegov tovariš Wieser sta gavorila o svojem delovanju in o narodnostnih ter političnih razmerah. Shod je sprejel m. dr. tudi rezolucijo, v kateri pravi: „Danes v jezikovno mešani občini Grafenstein zborujoči shod koroških kmetov zavaruje se odločno proti narodnostnemu postavnemu načrtu, ki ga je vložil neki češki poslanec. Potom te postave bi bili Nemcem prijazni slovenski kmetje na Koroškem naravnost izročeni na-rodnjaški hujskariji. Mirne naše domače razmere bi se potem v nasprotje spremenile." — S tem sklepom so koroški kmetje dokazali, da se ne pustijo od kranjsko-čeških huj-skačev za nos voditi. Koroška ostani Korošcem! Iz Globasnice se nam piše: Moja hiša z gospodarskim poslopjem je dne 25. maja 1910 vsled strele popolnoma z inventarjem ter prašičem pogorela. Zavarovan sem bil pri koroški zavarovalnici (Kiirntnerische Versicherungs-Anstalt), ki je pri likvidiranju zelo lepo z mano ravnala in mi ni ničesar odtegnila. Zato sem temu zavodu veliko hvale dolžan. Vsakdo naj bi se pri temu zelo solidnemu domačemu zavodu zavaroval. Beležim z velespoštovanjem Peter Micheu, p. d. Partosch. Iz Slov. Plajberga se nam poroča: Naša občina je bila skoraj dve leti brez župana. 2. t. m. pa se je vršila volitev in so Valentina Laus-egger za župana, prejšnega župana pa za 1. svetovalca izvolili. Do leta 1908 bila je še ena tretina članov občinskega zastopa naprednega mišljenja; zdaj pa so vsi od A pa do Z prva-ški klerikalci in to tudi vsi člani krajnega šolskega sveta. Sedajni člani občinskega zastopa plačujejo skupaj k 170 K direktnega davka, ker so večinoma le kajžlerji. Napredni posestniki pa so največji davkoplačevalci v občini. Ali ti morajo le plačevati, komandirajo pa tisti prvaški klerikalci, ki skoraj nobenega davka ne plačujejo. Zupan si je svoja pota gotovo tudi zaračunal, čeprav se je obljubovalo, da bode vse brezplačno storil in da bode le tedaj 5 kron računal, kadar bode celi dan z volmi vozil. Davkoplačevalci občine Slov. Plajberg plačujejo na leto 100% d o ki a de. K temu pridejo še „einlegerji", ki napravijo tudi 25°/0 do-klade. Upamo, da bode sedanji občinski zastop cenejše deloval, kčr obstoji iz čisto „katoliških" mož, kakor to klerikalci trdijo. Je pač ravno tako, kakor da bi bili prej sni občinski zastopniki sami Mohamedanci. Tudi v Ljubelja imajo izvežbane, poštene ekonome, ki plačujejo precej visoke doklade, kakor n. pr. Albin Tschauko, p. d. Deutschgeber, Valentin Manrer itd. Ali te se ne sme v občinski zastop voliti, | ker so preveč izobraženi. Ako kateremu iz Ljubelja kaj manjka, gre gotovo h Tschauko po nasvet; naj bi te tega več ne in naj dajo drugi nasvete, ako so to zj Davkoplačevalci občine Slov. Plajberg bodejo) polagoma prišli do spoznanja, da ni vse! ako se plačuje 70 ali 100% doklad na letol temu se še zgodi, da ako ima kakšni davki če valeč pri občinskemu uradu kaj opraviti, dostikrat 1 uro dolgo pot dvakrat hoditi ni tajnika dobiti. Vpršamo, ali so morda kij za tajnika tnkaj ? Mislimo, da je tajnik za koplačevalce tnkaj! Lepe razmere so res f) prvaški občini. Zupan je stric prvega občinj ga svetovalca in tako grč vse v neki „žl« naprej . . . Kmetje, kdaj bodemo oči cd1 Cas bi bil, da se ne pustimo več kože) ušesa vleči . . . Prvaška ljubezen. V občini Mcos pri burgu opravljal je g. Matija Glinik skozi 2? službo občinskega tajnika. Vsi so bili z n zadovoljni. Ali zDani prvaški hujskač P vic, ki je v tej občini župan, vpeljal je s nakrat čisto slovensko uradovanje. Znano jeL je napravil te Miklavic že na celovškem fcj dvorn grde škandale, tako da so ga morali preti. Zdaj se je na te način maščeval. < v svojem občinskem nradu zadnjo nemško f sedo izključil. Preje omenjeni tajnik g. Glil razume sicer jezik, ki ga govorijo koroški venci. Ali tisto čudno „kranjsko špraho", niti slovenski hofrati ne znajo, tudi g. Gli ne razume. Doslej je bilo vse dobro; ali Miklavic vpeljal slovensko-kranjsko uradov. Vsled tega se je tajnika g. Gliriika iz sluz odpustilo, brez da bi se mu dalo kaki odškodnine ali pokojnine. 27 let je revež in zdaj se ga vrže na cesto! Fej taki kleril prvaški ljubezni! Niti krajcarja niso starei možu hoteli dati! Šele deželni odbor koroški to brezsrčno prvaško gospodo prisilil, da je rala revežu mesečno 10 K iz občinske bla£ dovoliti. Takšni so prvaki v svoji zagriženosl takšna je kranjska ljubezen. Fej še enkrat' Nemška občina Bleiburg se je reveža usmili« dovolila mu je iz lastne volje 6 K podpore mesec in prosto stanovanje. Tu se vidi, kje pravičnost in človekoljubnost. Za svoj žep in svoj želodec znajo prvaki prav dobro sk Ali druge ljudi bi pustili od lakote umreti Št. Vid p. Juni. Piše se nam: Kar videlo oko in kar še ni slišalo uho, se vidi sliši v Št. Vidu p. Juni. Znano je V3em so čitali zadnjič v listu št. 102, koliko piva žganja se je že popilo včasih v Št. Vidn sedaj smo dobili še enega človeka, ki ga pa s narveč popije, čeravno ga naša pijač;! koštala. Cital je te list, da se je ustvarila va H Vidu „zavedna nemčurska" stranka; se še ni ampak se še le bo! Kdo je tega kriv, mi povej! »di's Kaj je tu pa za ena lepa navada od enega da Bva < hovnika, da celo ponoči z revolverjem strelja ii Svoje se klati ponoči s puško na rami in še celo ; puško pretepa ljudi po cestah, kakor se je k. zgodilo v Št. Vidu ? ! Prosimo, pokaži nam spnfe no: čevalo, da je bivši c. kr. stražmojster iz Galijjkl kn cije podpiral „hajlovsko" društvo, saj si ti t:: sam že kričal „Heil", — ali ti nisi nič dobil! Prete Pač škoda. Ker smo minulo jesen malo prep: časni bili, da bi vstopili k „Sudmarkini družnici, bode že kmalo prišel tisti čas. Mi ni tako neumni, da bi se spustili v tvoje kremplji A potrebno se mi zdi, da bi narw čili vsi fantje „Štajerca", kar tna kmalu bo ... To je strašno lepo, da imamo St. Vidu enega sodnika pri rokah, kakor je na.*' zadnjič obsodil: prvič '/» lete, drugič še celo leto! ja kje pa si študiral ti na paragrafe?' Ako l] ne boš pustil preklicati, mi smo primorani korake storiti! Kar je sodnija spoznala, da sm« oproščeni, kaj pa ti brčiš? Skoro bi človek rclF-kel, da je nemogoče kaj takega; še psi boljšetega z! vedo, kje se opravljajo gotove potrebe, a Svat* Pogi nov hlapec pa ne. A prav gotovo se nam srni- ustavil liš, da si postal hujskač prve vrsto, ker tude:,,v"jcrn govoriš, da smo se fantje z dušo in s telesom; eni™' oklenili „štajercijanstva" •-------oh, ko bi se li streho. tudi ti oklenil „Štajerca", bi postal pa mobj mrtvi Kaj tebe to briga, kar smo mi po zimi zašla-se po« žili, saj ti nimaš nobene škode, če smo denar Pot° zapili. Koliko imaš pa ti, kar si se čez zimo' pjfj3^ prihranil? Mislimo da tudi nič. Povemo tndi,^i,0. da gostilničarju ni bilo treba kaj trpeti kakega______ nitja, k je pa ž kdo je nobc že ti jprai Cesar Drušl Jo 10 Avton nega »dene ,ez 1 . Jah ^o pi nati. Samo e\ trgovina s specerijo, barvami in z mešanim blagom j nasproti W. Sirk's Nfl. in filijalka nasproti minorit-ske cerkve priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in j žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, \ najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma, karbolinej, teer, strešna papa, Portland-cement i. dr. mn. 360 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin pod garancijo v najizvistnejši izpeljavi. Va stroko spadajoče blago dobi se pri meni pois kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci teb; pri meni se dobi vse po lastni izben šnjemu ogledanju, obenem pa v boljši i| kakovosti. „Štajerc" petek, dalii naslednj jNaročnina strijo : zj |3 krone, z Ha razme sko 4 K 5« |lelo; za N za celo lel [Ameriko za dru^o ii jračuni nar irom na v .c. Narc iti naprej ev. seprč dnišlvc ištvo se :uju, gli slopje I (Štajersko) Styriar bicik priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, irot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grabi je za mrvo, rodne grabjje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo travo in iitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične prase. preše za sadje in Vino. (Orig. Oberdrock Differential I lebelpress werke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nožo (Gus3tahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj m iranko. in astma Pred posnetki se va-ruje s pogledom na varnostno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucab/ptawilja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), finami in nečistosti obraza. — Euculyptus-bonboni edino vplivni proti kaštju, Oslovskemu ka-šlju, astmi itd. 210 ERNST HESS = Klingenthal i. S. = Se dobi v Ptuju lekarna „pri zamorcu" H. Molitor. Novi "ena za j Styria-bicikel senrad) K 14 Styria-bicekei Strassearad K11 Styria-bicikeS rennmaschioej H (Halbrennmascbinen) s patent Styria-Glocj Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelne 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na ob} zanesljivim kupcem in proti dvanajsti! plačilu in sicer samo nova koles a. Na] vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje ccii bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrila večja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikl tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne kelnov in tudi Relthoferjeve zračne i schlauche und Laufmiintel.) Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje Ptuj, Ormuž, Rogatec in Srediil Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fab mesnih koles ne razpošilja in ne proda privatni] eset Dne v 1 vili razši De sprotni! zboljŠE obrazen' Dčem n od \i obrtni vendai (tov, k kdstvo Od etih 1« slo! Ir kov na »v so J gre Za . 10 le iin. I A. Thierry1 trgovina s specerijo v Ptraju priporoča svojo bogato zalogo vsega špecerijskega blaga, ter riža, kave, sladkorja, namiznega olja, olja iz pešk, semena za deteljo, „raffia", bakreni vitriol in gumi za cepljenje. pa D , kur 1 (Postavno varstrt)! I _. • Edino pristen z nuno kot « * s ( znamko, , kake Vpliva proti krču v Želodca, ,i- ± nju, zaslinjenju, motenju j f^' nja, kaslju, boleznim pljuč,! Pa v prsih, hripavosti iti j,, X- i, ue „j>i čnik r a j m a pri ) pole ke. o ta Zunaj čisti rano, odstrani molih ali 6 dvojnih stekleni velika posebna steklenici) Apolekar A. Thierry'ja edict centifolien-inazf vpliva zanesljiva pri bubhl vnetju še taki stare vrste. K 3-60. Adresira se naj m angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Ro Dobi se v najvecih apotekah. pigf* Garantirano pristna 01 naturna vina. Štajersko deželno vino, belo Štajersko vino iz gore, belo , Štajersko Šilcr-vino, najfinejše Temno, rdeče krvno vino . . . Silvanec, beli, fino namizno vino Risling, beli, fino namizno vino . Velefina bela, stara namizna vina pri 100 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti TI slopju Otto KUSTER, CcJ na Štajerskem. Veliko manufakturno trgovino i priporočamo zaradinj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. na kolodvorskem pro na voglu (Stadt lK£ak .upan. Izdajatelj in odgovorni urednik; Kari Linhart Tiskal: W. Blanket] �411