• • * • • i niii. Sežanski okraj, 23. maja 1914. Alea iacta est — kocka je padla tudi na naprednem Krasu. »... Lojze je s prihodniim Ietom premeščen iz »službenih ozirov«. Znjim še nekaj drugih »mladih«. S to persekucijo nas hočejo ustrahovati. Čutim pa, kako bomo s tem zasledovanjem zrasli. Najdarovitejše ljudi naj preganjajo v učiteljstu, naše koristi ne izostanejo. Oni, ki so izrekli verdikt nad Hreščakom, nas ne bodo zlomili, priti bodo morale še druge sile, da nas upognejo. In brez pravega vzroka preganjati! Mi bomo pa rasli! Samo rasli!« — To poročilo sem dobil danes in s stisnjenimi pestmi in zobmi sem ga prečital dvakrat, trikrat — Končana je torej sramotna komedija, začne se pa divji boj. Umestno se mi zdi, da podam neinformiranim jasno sliko, da lahko vsakdo sodi. Tov. Alojzij Hreščak opravlja že mnogo let najvestneje svojo učiteljsko službo v Lokvi pri Sežani. Je to tovariš z obsežnim duševnim obzorjem, izredno nadarjen, Ła tudi pogumen in možat toliko, da pove vsakemu, kar mu gre. Dolgpletne študije so ga privedle v socialno demokracijo, sicer pa ni v Avstriji nobenega paragrafa, ki bi določeval, kateri politiški stranki mora učitelj pripadati. V zadnjih časih se je pa začel tov. Hreščak intenzivneje udeleževati življenja v naši organizaciji. Naj se o njegovih idejah sodi tako ali tako, za slovensko učiteljstvo so bile nove, so vsekozi plod dolgoletnega iskanja rešitve našega obupnega stanja. Tu na Krasu je dobil s prvim nastopom velik odmev in razumevanje, in naše učiteljsko društvo je stopilo čez noč na tribuno. Prav umevno je to, saj tu na Krasu prav nič manj ne čutimo nevzdržljivosti sedanjega učiteljskega položaja, kakor tovariši tam iz dr. Lampetovagea, vilajeta. No, in na enem naših zborovanj je tov. Hreščak stavil precej ostro, a dobro zasluženo resolucijo proti članom pomnoženega okr. šol. sveta, ker so nam ti na eni izmed jesenskih sej pojedli še tisiih 5% draginjske doklade k našim beraškirnl plačam, ki smo jih doslej uživali. Resolucija je bila sprejeta soglasno, in od tega trenutka ni odgovoren za nio nič več tov. H., ampak je odgovorno vse sežansko učitelistvo. Za kar glasujem, Ie toliko, kot bi sam predlagal. Naši »prijatelji« so dobil s tem orožje v roko. V pomnoženem okr. šol. svetu namreč sedijo osebe, ki fungirajo zastopnike davkoplačevalcev. V pojasnjenje razmer naj povem, da naše razmere v bistvu niso prav nič drugačne kakor kranjske. Kakor so reprezentanti in čuvarji vere in morale na Kranjskem nekateri presrastni duhovniki, tako so f/redstavitelji in varuhi naprednosti in narodnosti pri nas nekateri omejeni in domišljavi ljudje. Druži pa oboje neskončna domišljavost, da so oni in samo oni začetek in konec vse modrosti. da mora pasti pred njimi vse na kolena, da so učitelii njih hlapci, kakor se je že marsikdo javno izrazil. Ti ljudje so bili zaradi one resolucije društva užaljeni — Hreščak pa v disciplinarni preiskavi. Kaj naj bi preiskavali, to vedo menda samo oni. G. nadzornik, ki je doslej užival splošno spoštovanje in Ijubezen, je zalučal tov. Hreščaku v obraz najprej vse podpore, ki jih je baje kot študent užival. Med učiteljstvom je zavrelo, par mesecev je stvar utihnila, ker so se menda gospodje zbali. Sedaj je pa hipoma treščilo — To je zgodovina tega dogodka. Tov. Hreščak, ki ima v Lokvi-svojo hišo in posestvo, je torej iz »službenih ozirov« premeščen in z njim še drugi »mladi«. Ali se zavedate protizakonitosti svojega dejanja, vi naprednjaki, liberalci itd.? Ali čutite, koliko stojite še pod kranjskimi inkvizitorji? Oni sq javni sovražniki učiteljstva, v ste pa skriti. Oni se bojujejo proti učiteljstvu iz idejnega nasprotstva in pa iz osebnega. Kakšen je greh teh naših tovarišev? Ali niso opravljali svoje službe vseskozi vestno in vzorno, in o tem imate soditi vi vsi, ki ste sedeli na oni seji. Prav nič vas pa ne briga, kakšno prepričanje imajo posamezni učitelji, kako sodijo q vašem delovanju in nehanju, saj ste liberalci, glasniki svobode, vesti in osebe. S tem svojim krutim činom ste pokazali vendar končno pravo barvo, in sedaj se poznamo. Morda ste pričakovali za to, da ste nam prikrajšali prejemke — vdanostno iziavo? Tako pasje nature vendar nimamo, da bi vam vdanostne izjave pošiljali za očitne brce. Ker vdanostne izjave niste dobili, ste se maščevali, znosili ste se nad nekaterimi tovariši, a mi poznamo kolegialnost. Zadeli ste ob železno falango, vrgli ste nam rokavico, izzvali ste boj z odprtim vizirjem, mi ga spre- jemamo rade volje, a bodite prepričani vsi, da se bodete še kesali teh preganjanj najvdanejših naših tovarišev. Preganjanim tovarišem povem: Za nami je vse učiteljstvo, niste sami! Kakor smo ono resolucijo sprejeli vsi, tako bomo tudi trpeli zanjo vsi. Eno pa je koristno: Padla je zadnja: krinka, in sedaj je lahko spoznal zadnji tovariš te naše prijatelje do kosti. Sedaj vemo, da se moremo in moramo zanesti edinole na sebe in svojo moč. Ibsen pravki Danes sem napravil veliko razkritje, spoznal sem, da je človek, ki je sam najmočnejši. In s tem vam napovedujemo odkrit in javen boj do skrajnosti.