Iz državuega zbora. V seji dne 8. niaja so vložili vitez B e r k s in tovariši predlog, naj v skupini mest in trgov: Celje-Brežice dobijo volilno pravico tudi tisti trgi, ki te pravice do zdaj še niso imeli, na pr. Raihenburg, Podsreda, PiJšt&nš, Braslovče itd. Kakor se je že zadnjič kratko naznanilo, se je jelo v tej seji razpravljati o nujnem predlogu dr. Gregorčiea in tovarišev zastran krivic, ki se ob laški meji godijo Hlovencem. Govornik je dokazoval, da je Goriea slovensko me§to, da se pa lahonstvo tamkaj z vladno pomočjo širi ;~vsled tega trpijo Slovenci; a podpira se tudi stranka, ki je sovražna Avstriji. Govornik je v ta namen navedel mnogo dokazov. Italijanaši so budo ugovarjali. Razprava o teh goriških zadevah se je pretrgala, da se nadaljuje dne 13. maja. V isti seji dne 8-. maja so se volili sledeči odseki: legilimacijski odsek, ki ima preiskati one volitve, zoper katere se je vložil ugovor. V tem odseku je Slovenec, namreč dr. F e r j a n č i 6. Volitev dr. P o m m e r j a v Celju bo preiskal Geh dr. vitez W iedersperg. V petieijskem odseku je izmed Slovencev dr. Ž i t n i k. Ta odsek se peča s prošnjami, ki dohajajo državnemu zboru; V davčni odsek je izvoljen izmed Slovencev P o g a č n i k. V pravnem odseku sta le 2 uda slovahske krščanske narodne zaveze: izmed Slovencev ni v njem nobenega. V imunitetnem odseku, ki ima razsoditi, se-li sme državni poslanec izročiti sodniji, ako ga kdo toži, je Slovenec dr. Ferjančič, katerega so izvolili tudi v predsednika temu odboru. V seji dne 10. maja se je razpravljalo edino le o kupčijski pogodbi z Bolgarsko. Vladni predlog se je po dolgi obravnavi sprejel. V tej seji je stavil g. Pogačnik s tovarisi tudi predlog. da se naj kmečkim sinovom olajša vojaško breme. — V seji dne 11. maja je predlagal vitez Berks s tovariši, naj se po tistili okrajnih glavarstvib, koder so prepovedani sejmi, ustavi eksekutivno iztirjavanje davkov. — Poslanec 13iankini in tovariSi se pritožujejo proti dalmatinski vladi, katera noče privoliti, da bi duhovniki nastopili župnijo, ki spadajo k stranki prava. čeravno so povsem zmožni in neomadeževani. Za tiste bralce »(iospodarja«, ki razmer v Dalmaciji ne poznajo, bodi omenjeno, da se nahajajo ondi dve stranki: narodna stranka in stranka prava ali pravaši. Ti dve stranki sta si v marsičem nasprotni. Vlada drži z narodno slranko, kateri pripada zdajšnji dalmatinski deželni glavar in državni poslanee dr. Bulat; k stranki pravi spadajo državni poslanei Biankini, Perič, dr. Trumbič. Vlada torej ne mara potrjevati v župnike onib duhovnikov, ki pripadajo k stranki prava. Radovedni smo, bode-li vlada na to vprašanje kaj odgovorila. y isti seji, dne 11. maja je odgovoril niinisterski predsednik, grof Badeni, na dve interpelaciji. V seji dne B. aprila so se namreč pritožili laški poslanci Malfalti in tovariši radi neprilionostij, ki so se baje godile pri zadnjih volitvah na škodo Laliov (?); slovenski in hrvaški poslanci Gregorčič in Coronini, Spinčič in Laginja so pa vložili pritožbo zoper krivice, ki so se pri zadnjih državnozbr*skili volitvah godile Slovencem v (iorici, v Ti-stu in 'ofcplici, Slovencem in Hrvatom pa v Istri. (irof Badt^njivje skušal stvar razlagati tako, kakor da bi bili sicerJb»ir nepravilno postopali Slovenei in Hrvati, kakor LaM/Z odgovorom niso bili zadovoljni ne Slovenci, n4)lrvati. O tej zadevi se je sieer pozneje obširno razpravljalo. Več nemškib poslancev je stavilo nujni predlog, naj se odpravi vladna odredba z dne 22. aprila, s katero se je ukazalo uradnikom na Moravskem, da morajo, kakor oni na Geškem, uradovati za Gebe v češkem jeziku. Ta zadeva pride kmalu na vrsto in bomo doživeli zopet burne seje, kakoršne so bile zastran enake jezikovne naredbe za Geško. Ali nameravajo tudi zavoljo tega najnovejšega jezikovnega ukaza nemškoliberalni poslanci ministerstvo djati na zatožno klop, tega še niso naznanili. Sledila je razprava o vladni naredbi z dne 18. februvarija, s katero se je podelila državna podpora v znesku z 250.000 gld. v polajšanje obeinam, ki so v sili vsled vremenskih nezgod. Pri tej priliki so obširno govorili: nemški poslanec dr. Roser, Peška, Kaiser, Vladimir Gnievvosz itd. Stvar pride pred linančni odsek, ki se ima izvoliti in bo štel 48 udov. — Nato se je začela razprava o vladni predlogi, da se naj vpeljejo kmečke zadruge. Tudi o tej zadevi se je obširno govorilo, med drugimi je govoril tudi graški socijalni demokrat Resel. Temu je ugovarjal krščanski socijalist Steiner ter očital socijalnim demokratom sploh, da oni kmetom delajo obljube, katerih ne morejo izpolniti. Tako so socijaldemokrati ob času zadnjih volitev obetali češkim kmetom, da se bo posestvo kneza Sebwarzenberga razdelilo in bo vsakteri nekaj dobil. Predlog za vpeljavo kmečkih zadrug se ima izročiti poljedelskemu odseku, ki bo štel 48 članov. Slednjič se je razpravljalo še o vladni predlogi, naj država kupi železnico Lvov - Belzec v Galiciji. Zoper ta vladni predlog je govorilo več nemškoliberalnih poslancev; nekako zagovarjal ga je krščanski socijalist dr. Gessraan, ki je izrekel željo, naj vlada za to skrbi, da se pozida še več železnic po Nižjeavslriiskem, koder jih zdaj še pomanjkuje. Zraven je očital nemškim liberalcem, da so binavci, ki so zmirom zabranili take postave, ki bi bile ljudstvu na korist, oni so vedno skrbeli le za svoj denarni >žakelj«. Grozno so hruli nemškutarji, ko jira je Nemec dr. Gessman očital to grebe. Slenilo se je zadnjič, da ima železniški odsek, obstoječiz 48 udov, pretresati ta predlog. V seji dne 13. maia so se izvolili sledeči trije odseki, vsak obstoječ, iz 48 udov. Kakor je »Slov. Gospodar« že naznanil, voli slovanska krščanska narodna zveza v odseke z 48 olani: 4 ude, namreč po 2 Slovenca, 1 Hrvata in 1 Rusina. V finančni odsek, ki je v dižavnem zboru najvažnejši, sta se izvolila Slovenca dr. Krek in dr. Gregorčič: v železniški odsek Slovenca: Šuklje in grof Coronini: v kmetijski odsek, kateri se ima precej zdaj pečati s prevažno predlogo zastran kmetijskih zadrug, sta lzvoljena Slovenca Povše in Žičkar. Dne 13. maja je bil pa za nas Slovence in Hrvate silno važen radi tega, ker so primorski Slovani imeli priliko, pred celim svetom razkriti grozne krivice, katere se njim tamkai godijo od strani Lahov in od strani primorske vlade. Že v soboto, dne 8. maja se je začelo o tem razpravljati. Govoril je takrat goriški poslanec dr. Gregorčič, a v četrtek so prišli na vrsto poslanci: Spinčič, Žitnik, Biankini, Ferjančič in Laginja. Ugovarjali so sieer tudi nekateri Lahi, pomagal je Italijanom židovski liberalec Pferše. Toda poinagalo ni Lahom nič. Nekaj časa so res ugovarjali, a slednjič so obmolknili. Zmaga je bila očividno na strani Slovanov; kajti takih krivic, kakoršne so delali Lahi Slovanom v poreškem deželnem zboru, kjer so Laboni zavrgli volitve slovanskih poslancev, čeravno so bili soglasno izvoljeni, takih krivic ni mogoče zavreči; nadalje krivica, ki se je letos zgodila slovenskemu poslancu Nabergoju, ki je bil postavno izvoljen v deželni zbor Iržaški, pa se je brez najmanjšega uzroka zavrgla njegova volitev; ta krivica je vnebovpijoča in se ne da utajiti. Ker so torej slovanski poslanci zahtevali, da se naj sprejme nujnost njihovega predloga, se je tudi zgodilo ; kajti skoraj vsa zbornica je glasovala za ta predlog, tudi Italijani. S tem stvar Se ni končana, ampak se bo še le stvarno začela pretresovati. V tej seji so stavili nemški liberalci kaj čuden predlog, namreč: naj se razpusti legitimacijski odsek. Ta odsek ima preiskovati, kakor srao že povedali, tiste volitve, zoper katere se je vložil kak ugovor. Tako na pr. je došlo državnemu zboru več ugovorov zoper izvolitev dr. Pommerja v celjski raestni skupini, zoper izvolitev nekaterib laških poslancev v Trstu, Goriei in Istri. Vsega skupaj se ugovarja zoper 69 volitev. Samo po sebi se razumeva, da veeina legitimacijskega odseka ni izročila volitve dr. Pommerja v preiskovanje nemškemu liberalcu, velikoveč jo je dobil v roke Geh Wiedersperg; volitve nepostavno izvoljenih Lahov se niso izročile Italijanašu, temveč Slovencu dr. Ferjančiču in Hrvatu dr. Laginji. AU to je speklo nasprotnike tako grozno, da so zahtevali pred sejo in zopet po seji, da se ima razpustiti ta odsek, ki nai preiskuje postavnost volitev. Se ve, da so propadli s svojim predlogom. Ko so imeli liberalci večino v državnem zboru, so delali ravno tako, kakor ravna zdajšnja večina. Sicer pa so javno povedali naši možje, da če najdejo, da so se postavno izvršile volitve v Primorju, bodo predlagali zbornici, naj se volitve tudi potrdijo. Po tridnevnem odmorn se je v torek, dne 18. maja zopet sešel državni zbor. Na dnevnem redu je bilo prvo branje vladnega predloga o pristojbinah, potem posvetovanje o primorskib zadevah. Toda do obravnave ni prišlo. Manjšina, to je nemški liberalci so zabranili vsako razpravo. Slediti je moralo začetkoma seje dvakratno prazno glasovanje po imenih, ker je tako zahtevalo več kakor 50 liberalnih poslancev. Pri glasovanju so vsakokrat podlegli liberalci. Predsednik je potem hotel, da se začne obravnava o vladnem predlogu, in je dal besedo nemškoliberalnemu poslancu dr. Scbiickerju. 'l'oda temu nemški liberalci ni.so pustili govoriti ter so grozno bruli in kričali, kedar je predsednik zaliteval, naj začne svoj govor. (iotovo več kakor dvajsetkrat se je ponavljal ta-le prizor: Predsednik: dr. Scliiicker naj govori ! Nato so zagnali liberalci strašen krik: Ne, ne, on mora molčati. To se je godilo skozi 4 ure. Predsednik si ni mogel pomagati; slednjič je sejo pretrgal in napovedal, da se prihodnja seja skliče pismeno. Zakaj so pognali nemški liberalci tak krik v zbornici ? Sarao zatcgavoljo, kor nočejo obravnavati o nobenem vladnem predlogu, dokler ministerstvo ne prekliče znane jezikovne naredbe za Geško. Zraven zahtevajo, da morajo javne biti seje legitimacijskega odseka, ki razpravlja o veljavnosti protestiranih volitev. Terjajo slednjič, da se mora obravnavati o nujnosti njihovega predloga zastran jezikovne naredbe za Moravsko. M a n jšina hoče torej strahovati večino. Kaj bo večina storila v teh razmerah, zdaj še ne veino. Marsikdo je že rekel: Opravilni red naj se spremeni tako, da se kričači vržejo iz zbornice. Ubogo Ijudstvo! Ubogo po Judib zapeljano nemško ljudstvo! Poslalo je svoje zastopnike v državni zbor, naj se tukaj posvetujejo za blagor narodov. Namesto tega pa kričijo, kakor divjaki in ne pustijo poštenim katoliškim nemškim in slovanskim poslancem, da bi ti kaj storili za blagor svojih volilcev. Koliko poštenib nemških in slovanskih poslancev je bilo v torek obupnib pri tem groznem kriku! (Jdgovornost za neuspešnost državnega zbora so prevzeli nemški liberalci. Ubogi slovenski kinot! Nemškim liberaluliom se zahvali, da se ti ne olajša tvoje breme !