GDK 151 Dama dama : 916 : (497.12 Velenje) Prispelo/Äecejverf: 30.11.1999 t • , Sprejeto/Accepted: 21.12.1999 Original scientific paper vrednotenje prisotnosti damjaka {Dama dama) na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika Boštjan POKORNY' Izvleček Na območju predvidenega Krajinskega parka Škale živi relativno stabilna populacija damjakov (Dama dama) zato smo skušal, ovrednotiti vpliv neavtohtone vrste na cilje varstva območja. Ugotavljali smo vpliv damjakov na fitocenozo (priljubljenost rastlinskih taksonov v prehrani vrste), na zoocenozo (terenska opazovanja medwstmh odnosov, vpliv damjakov na vitalnost srajadi, ocena tveganja za višje člene prehranjevalne verige zaradi akumulacije težkih kovin) m vzgojno-rekreacijski pomen vrste (anketiranje obiskovalcev TRC) Zaradi nevtralnega do zmemo pospeševalnega (+0,417) vpliva vrste na sistem varstvenih ciljev (le-tega smo skušali kvantificirati z oceno vpliva na posamezen cilj in določitvijo relativnega pomena ciljev) je prisotnost damjakov v območju sprejemljiva, vendar je ohranitev zgradbe krajine (habitatske heterogenosti) celotnega ugreznmskega območja velenjskega premogovnika osnovni pogoj za obstoj populacije damjakov in za ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti v Šaleški dolini. Ključne besede: damjak (Dama dama), Veletije, ugrezninsko območje premogovnika, krajinski park, vrednotenje, varstvo narave EVALUATION OF FALLOW DEER (Dama dama) PRESENCE IN THE VELENJE COAL-MINE SUBSIDIENCE AREA Abstract A relative viable population of fallow deer (Dama dama) lives in the area around the planned Skale Landscape Park, thus the influence of the introduced species over the conservation goals is evaluated in the article. An impact on the phytocenosis (study of favourite plam taxa in the species nutrition) and zoocenosis (field observations of interspecific relationships, fallow deer influence over the roe deer vitality a risk assessment for the higher levels of the food web due to heavy metal accumulation) as well as an educational and a recreational value of the species (inquiry of visitors in the nearby recreational area) were studied The influence over the aggregate of goals, quantified by the assessment of the influence on one particular goal and considering the relative importance ofthat goal, is slightly positive (+0.417). Accordingly, the presence ojjallow deer in the area of interest is acceptable However, the preservation of habitat heterogeneity and the conservation of landscape structure in the entire Velenje coal-mine subsidence area are perquisites for the fallow deer's existence as well as for the conservation of biodiversity in the Salek Valley. Key words: fallow deer (Dama dama), introduced species. Velenje, coal-mine subsiding area, landscape park, evaluation, nature conservation ' univ. dipl. inž. gozd., ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave. Koroška 58, 3320 Velenje, SVN bostjan.pokomy@erico.si VSEBINA contents 1 UVOD introduction.............................................................................55 2 DELOVNE METODE working methods...................................................................58 3 REZULTATI IN RAZPRAVA results and discussion.......................................................59 4 ZAKLJUČKI conclusions...............................................................................70 5 POVZETEK....................................................................................74 6 SUMMARY.....................................................................................75 7 VIRI references.................................................................................77 8 ZAHVALA acknowledgments................................................................81 9 PRILOGE appendices..................................................................................82 1 UVOD introduction Premogovniška dejavnost je močno spremenila krajinsko-ekološko podobo Šaleške doline. Še po drugi svetovni vojni se je na območju med Velenjskim in Škalskim jezerom raztezalo naselje Škale z bogato kulturno in zgodovinsko vrednostjo. Zaradi močnih reliefnih sprememb (posledica odkopavanja premoga) je prvotno naselje dokončno izginilo v začetku petdesetih let. Na degradiranem in neprehodnem območju so se postopoma oblikovali novi pogoji za razvoj življenja; iz nekoč kultumo-zgodovinske vrednote je nastala vrednota biotske raznovrstnosti (VUGRINEC 1996). Za svojstveno, antropogeno oblikovano krajino ugrezninskega območja velenjskega premogovnika je namreč značilna velika habitatska heterogenost, ki ima za posledico visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. Na približno 600 ha velikem ugreznjenem območju so raziskovalci popisali 233 rastlinskih vrst in 221 vrst kopenskih vretenčarjev, od tega kar 190 vrst ptic (POKORNY et al. 1989, VENGUST 1995, GREGORI 1997, KUGONIČ / POKORNY 1999), kar utemeljuje potrebo po naravovarstveni zaščiti območja. Zamisel o naravovarstveni zaščiti dela ugreznin je nastala že ob načrtovanju sanacijskega programa v okviru Premogovnika Velenje; zakonsko je bila podana kot Predlog za razglasitev rudniških ugreznin v Skalah za naravno znamenitost (1993). Čeprav predlog zaradi različnih političnih in osebnih interesov ni bil sprejet, je med naravovarstveniki zaživela ideja, da bi del ugreznjenega območja razglasili za krajinski park, s poudarkom na naravovarstveni vzgoji in izobraževanju (predvsem v smeri biotske raznovrstnosti), hkrati pa bi se v okolici parka odvijale rekreativne dejavnosti, Krajinsko-ekološka izhodišča za oblikovanje parka je podal Vugrinec (1996), strokovne podlage za osnovanje zaščitenega območja pa sta izdelala Prirodoslovni muzej Slovenije (GREGORI 1994, 1995, 1996, 1997) in Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje (KUGONIČ / POKORNY / RAMŠAK 1998, KUGONIČ / POKORNY 1999). Aprila 1999 je velenjska občinska skupščina zopet razpravljala o naravovarstveni zaščiti območja, predlagani z Osnutkom odloka o razglasitvi gojitvenega parka "Škalske ugreznine" za naravno znamenitost (1999). Osnovni nameni razglasitve naj bi bili varovanje svojstvenega, antropogeno osnovanega ekosistema in podobe krajine; ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti, redkih in ogroženih živalskih vrst ter njihovih habitatov; ohranitev rastišč za številne rastlinske vrste; pospeševanje vzgojne, poučne in raziskovalne funkcije območja (POKORNY 1999a). Čeprav so svetniki razglasitev parka še enkrat preložili, so postala znova aktualna nekatera ekološka dognanja o zgradbi in delovanju tega svojstvenega ekosistema, kot je npr. vpliv neavtohtonih vrst na cilje zaščite območja. Prisotnost alohtonih vrst namreč ni v skladu z naravovarstveno zaščito predela (GREGORI 1994), zato pa lahko ima pozitiven vpliv na nekatere druge cilje, kot sta vzgojni in rekreacijski (POKORNY 1996). Na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika živi v prosti naravi relativno stabilna populacija damjakov {Dama dama)-, nekaj osebkov je stalno prisotnih tudi na območju predvidenega krajinskega parka Škale. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali prisotnost damjakov vpliva moteče, nevtralno ali morda celo pospeševalno na potencialne cilje varovanja območja. Pred leti je bila izdelana diplomska naloga (POKORNY 1996), katere namen je bil med drugim valorizirati prisotnost damjaka na ugrezninskem območju. Ker dognanja do sedaj še niso bila objavljena, hkrati pa vsaj delno nudijo odgovor na zastavljeno vprašanje, jih v dopolnjeni obliki predstavljamo v tem prispevku. 1.1 VPLIV NEAVTOHTONIH VRST NA BIOCENOZO INFLUENCE OF INTRODUCED SPECIES ON THE BIOCENOSIS Naseljevanje alohtonih vrst je ~ poleg prekomernega lova, uničevanja habitatov in onesnaževanja okolja - med najpomembnejšimi vzroki izumiranja vrst v svetovnem merilu (DIAMOND 1986). Vsako naselitev spremlja množica - pretežno negativnih -posledic, ki se odražajo v spremembah ekološkega ravnotežja. Do negativnih posledic naselitve pride, ker v novem ekosistemu za naseljeno vrsto ni mesta v prehranjevalnih in drugih odnosih, saj ekološko nišo naseljene vrste že zaseda avtohtona vrsta ali pa zaradi specifičnosti ekosistema za novo vrsto niša sploh ne obstaja (VIDIC 1988). Naselitev alohtone vrste pomeni povečan konkurenčni pritisk na vrste, ki imajo podobno ekološko nišo, kar lahko pomeni kompeticijsko izključitev avtohtonih vrst. Negativen izid za domačo vrsto je posebno pogost, ker v novo nastali niši preseljene vrste ni antagonistov (plenilcev in zajedavcev), ki v izvirnem okolju regulirajo populacijsko dinamiko vrste (TARMAN 1992). Poleg možne kompeticijske podrejenosti avtohtonih vrst vpliva nanje negativno tudi inducirana kompeticija sama po sebi - zaradi potrebe po iskanju dodatnih virov hrane živah izgubljajo energijo, so bolj izpostavljene plenilcem in so pogosto vznemirjene. Velik6 nevarnost predstavlja še prenos bolezni, saj lahko avtohtone živalske vrste, ki na nove oblike bolezni niso imune, množično propadejo (VIDIC 1988). Naseljena vrsta lahko negativno vpliva tudi na vrste s povsem drugačno ekološko nišo - bodisi jih ogroža neposredno (plenilstvo, zajedalstvo) ali posredno s svojo aktivnostjo (spreminjanje habitatov, vpliv na zdravstveno stanje osebkov zaradi naključnega vznemirjanja itd.). 1.2 DAMJAK - NEAVTOHTONA VRSTA V SLOVENSKEM PROSTORU FALLOW DEER AS AN INTRODUCED SPECIES IN SLOVENIA Fosilne najdbe značilnega lopatastega rogovja dokazujejo, daje damjak v Evropi živel že pred vsaj 200.000 leti, v obdobju riške ledene dobe. V zadnjih medledemh dobah je še vedno naseljeval srednjeevropski in južnoevropski prostor. Iz tega obdobja (riško-würmska otoplitev) izvirajo ostanki damjaka, najdeni v Škocjanskih jamah (SIMONIČ 1972). Vendar se je damjak pred zadnjo ledeno dobo umaknil v Malo Azijo, zato velja evropskem prostoru vrsta za neavtohtono, in sicer z genetskega, ekološkega m tudi s subjektivnega človekovega vidika (VIDIC 1988). Damjaka so nazaj v Evropo zanesli ljudje že v zgodnjem zgodovinskem obdobju, in sicer kot žrtveno (Feničani) in simbolno žival (Grki, Rimljani - pri slednjih je bil simbol Diane, boginje lova). Zaradi lova so ga v sredini 20. stoletja skoraj povsod po Evropi na novo naselili, tako da danes praktično ni države, v kateri vrsta ne bi živela tudi v prosti naravi (SIMONIČ 1972). v Damjaka so v prosto naravo v Sloveniji prvič naselili na Pohorju leta 1962. Kasneje so sledile številne nove naselitve, npr. na Gorenjskem, pod Slavnikom, v okolici Kozine in Sežane, v okolici Črne na Koroškem, v Dobravi, v Krakovskem gozdu, v okolici Boštanja, na Goričkem, Kočevskem in v Šaleški dolini (BCRŽE 1975, SEIDL 1992, JENKO 1995, BAČIČ 1996). Nekaj naselitev je bilo neuspešnih, nekaj pa v neposredni bližini drugih naselitvenih mest, zato je danes vrsta v prosti naravi stalno prisotna v petih območjih, in sicer na Pohorju, na Goričkem, v Posavju, na Krasu in v Šaleški dolini. 2 DELOVNE METODE working methods Valorizacija prisotnosti damjakov za cilje naravovarstvene zaščite dela ugreznjenega območja velenjskega premogovnika temelji na izsledkih omenjene diplomske naloge (POKORNY 1996) in na rezultatih laboratorijskih analiz o obremenjenosti tkiv damjakov s težkimi kovinami (POKORNY 1999b). V nadaljevanju na kratko predstavljamo metode, uporabljene v obeh raziskavah. Vpliv damjaka na fitocenozo smo ugotavljali s pregledom vsebine vampov živali, uplenjenih jeseni 1995. Neposredno po odstrelu so lovci odvzeli približno 0,5 kg vampne vsebine in jo spraviH v plastične posode. Pregled vsebine smo opravih z metodo spiranja (ADAMIČ 1990) in uporabo stereo lupe z variabilno povečavo. Zaradi majhnosti vzorca (n = 7) in njegove časovne omejenosti (pogojene z lovno dobo na damjaka) smo vpliv na rastlinstvo dopolnilno ugotavljali s terenskim opazovanjem priljubljenosti različnih rastlinskih taksonov v prehrani damjakov. V času izdelave diplomske naloge (marec 1995 -junij 1996) je bilo opravljenih 140 terenskih opazovanj; le-ta se nadaljujejo še sedaj. Vzgojno-rekreacijski pomen vrste smo ugotavljali z anketiranjem naključno izbranih obiskovalcev Turistično rekreacijskega centra (TRC) Jezero (n = 88). Za obiskovalce TRC smo se odločili, ker se center delno zajeda v osrednji areal populacije, hkrati pa je iz TRC zelo lep pregled nad odlagališčem odpadnih produktov razžveplevanja TES, glavnim pasiščem damjakov v Šaleški dolini. Anketni listje zajemal 11 vprašanj zaprtega tipa, s katerimi smo skušali ugotoviti, koliko ljudje poznajo to živalsko vrsto in kaj populacija damjaka pomeni za priljubljenost TRC kot rekreacijsko-turistične točke. Leta 1997 smo v laboratoriju ERICo Velenje določili vsebnosti težkih kovin (Pb, Cd, Hg, As, Zn, Cu, Ni in Cr) v tkivih petih damjakov, uplenjenih v neposredni bližini predvidenega krajinskega parka (lovska družina Škale). Homogenizacijo vzorcev smo naredili z mlinčkom Büchi-Mixer B-400 s keramičnim nožem. Za pripravo vzorcev smo uporabili mokri sežig z mikrovalovno napravo CEM MSP 1000. Vsebnosti kovin smo določali z atomskim absorpcijskim spektrometrom (Perkin Elmer SIMAA 6000). Vsebnosti Pb, Cd, Ni, Cr in Cu smo določili z elektrotermično, vsebnosti Zn s plamensko, vsebnosti Hg in As pa s hidridno tehniko. Za statistično primerjavo obremenjenosti tkiv damjakov s tkivi smjadi (uplenjene v lovišču LD Skale v letu 1997) smo uporabili t-test (KOTAR 1977). Vpliv damjakov na vitalnost smjadi smo ugotavljali s primerjavo povprečnih tež smjadi (t-test), uplenjene v letu 1997 znotraj areala damjakov in izven njega. Vpliv damjakov na sistem ciljev smo skušali kvantificirati z oceno vpliva na posamezen cilj in z določitvijo relativnega pomena ciljev; slednjega smo določili z metodo medsebojnih parnih primerjav (GAŠPERŠIČ 1995). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA results and discussion 3.1 NASTANEK IN DINAMIKA POPULACIJE ESTABLISHMENT OF THE POPULATION AND POPULATION DYNAMICS Damjake so v Šaleško dolino naselili spomladi 1973, ko so lovci izpustili na prostost 22 živali - 12 košut, 4 teleta in 6 jelenov (KRŽE 1975). Idealne življenjske razmere in popolna zaščita živali takoj po naselitvi so bile vzrok močni ekspanziji populacije. Velikost populacije je naraščala vse do začetka osemdesetih let. Po letu 1981 je sledil nagel padec, katerega vzroki niso znani. Popolna zaščita v letih 1984 in 1985 je botrovala ponovnemu porastu številčnosti, s kulminacijo v začetku devetdesetih let. Po ocenah je leta 1996 v območju živelo med 60 in 100 osebkov (POKORNY 1996). Gibanje številčnosti z določenimi zadržki - leta 1995 je načrtovanje odstrela prevzel Zavod za gozdove Slovenije, zaradi česar je povečan odstrel po tem letu odraz spremenjene politike upravljanja s populacijo in ne populacijske dinamike — prikazujejo podatki o letnem odstrelu živali (grafikon 1). Gibanje številčnosti se odraža v prostorski dinamiki populacije. Takoj po naselitvi so se živali zadrževale pretežno na območju ugrezanja - v Ležnu in na Škalskem hribu (slednji se prostorsko v celoti ujema s predvidenim krajinskim parkom). Z naraščanjem številčnosti seje areal enakomemo širil proti zahodu, vzhodu in severu, medtem ko so ga na jugu omejevala udominska jezera. Do konca sedemdesetih let je območje razširjenosti damjakov doseglo meje sedanjega osrednjega areala, velikega približno 600 ha. Na jugu ga omejujejo udominska jezera, na zahodu namišljena črta Šoštanj-Topolšica-Lajše, na severu magistralna cesta Topolšica-Škale, na vzhodu pa črta Tumska gošča-Škalsko jezero. Znotraj tako omejenega areala je vseskozi živel ženski del populacije, medtem ko so bili samci v obdobju največje prostorske razširjenosti (med leti 1977 - 1980) stalno prisotni na bistveno širšem območju, velikem približno 2500 ha (SILOVŠEK 1996). V začetku osemdesetih let se je življenjski prostor skrčil. Poleg padca številčnosti gre vzrok za zmanjšanje areala iskati v dejstvoi, da so bile negativne posledice rudarjenja v tem času najmočnejše. Propadle so številne kmetije, povečala pa se je površina za ljudi neprehodnih grmišč. Zaradi povečane nosilne zmogljivosti habitata (skrivališča, večja količina hrane, zagotovljen mir) je lahko na ugreznjenem območju živelo več živali, zato je bilo migracij precej manj, tako da damjaki osrednjega areala niso več zapuščali. N 15' B Ostale LD 0LD Velunja □ LD Škale Leto / Year Grafikon 1: Letni odstrel damjakov v Šaleški dolini (POKORNY 1996, SODJA- KLADNIK 1997, 1998, 1999) (LD = lovska družina). Graph 1: Annual kill of fallow deer in the Šalek Valley (from POKORNY 1996, SODJA-KLADNIK 1997, 1998, 1999) (LD = hunting authority). 3.2 VPLIV VRSTE NA FITOCENOZO IMPACT OF FALLOW DEER ON THE FITOCENOSIS Vpliv damjaka na fitocenozo smo ugotavljali s študijem prehranske priljubljenosti rastlinskih taksonov v prehrani vrste, in sicer z opazovanjem živali pri prehranjevanju v naravi in s pregledom vampne vsebine sedmih osebkov, uplenjenih jeseni 1995. Prehranske analize so vedno bolj pomembne, saj je znanje o prehrani divjadi elementarna komponenta ekologije divjadi in strategije upravljanja z živalskimi populacijam: (ADAMIČ 1990). Rezultate pregleda vsebine vampov prikazujeta grafikona 2 in 3. Trave, zelišča Grasses, herbs (16%) Listavci (listje) Foliage (2%) Listavci (plodovi) Fruits of deciduous trees (21%) Koruza Maize (2 %) L Grafikon 2: Delež (vol. %) prehrambenih virov v vampih damjakov, uplenjenih jeseni 1995; n = 7 (POKORNY 1996) Graph 2: Average volume share (vol. %) of food components in rumens of fallow deer, killed in autumn 1995; n = 7 (from POKORNY 1996) Kljub majhnosti in časovni omejenosti vzorca je iz grafikona 2 razvidno, da damjak v jesenskih mesecih na razvoj vegetacije v Šaleški dolini vpliva zmerno. V jesenski prehrani damjakov prevladujejo antropogeni viri - seno, sadje in koruza - s skupaj prek 60 vol. %. Seno mu pokladajo lovci, ki začnejo krmiti že v začetku septembra, saj želijo tako zmanjšati škode na poljščinah (SILOVŠEK 1996). Zaradi tega predstavlja delež sena v jesenski prehrani nespremenljivo veličino vse do začetka zime, ko zaradi nedostopnosti drugih virov njegov delež močno naraste (grafikon 3). 100% 80% 60% 40% 20% - ■ 0% -J Q Seno/Hay 0 Trave, zelišča / Grass, herbs ■ Koruza / Maize 0 Sadje / Fruits □ Plodovi listavcev / Tree fruits S Listavci / Foliage September Oktober November Grafikon 3: Spreminjanje zastopanosti prehrambenih virov v vampih damjakov jeseni 1995; n = 7 (POKORNY 1996). Graph 3: Alteration of the rumen content in the autumn 1995; n = 7 (from POKORNY 1996). Sadja (predvsem jabolk, tudi hrušk) je v — zaradi ugreznin — opuščenih tradicionalnih sadovnjakih relativno veliko. V prehrani damjakov predstavlja sadje v mesecu oktobru bistveno manjši delež kot novembra, saj so v tem času dostopni plodovi listavcev (predvsem želod), ki so kot močna krma s številnimi, za življenje nujno potrebnimi snovmi na listi priljubljenosti višje kot sadje, kar potrjujejo tudi ugotovitve iz tuje literature (UECKERMANN / HANSEN 1968). Precejšnje količine želoda smo našli v vampih vseh živali, uplenjenih oktobra in novembra; pri eni živali smo našli tudi plodove pravega kostanja {Castanea sativa). Uživanje hrastovih in kostanjevih plodov lahko dolgoročno povzroči zmanjšanje deleža teh vrst v lesni zalogi območja, a se trenutno kostanj v osrednjem arealu damjaka zelo dobro pomlajuje - po oceni predstavlja 40 % mladja po številu (POKORNY 1996). V primerjavi s količinami kostanja, kijih iz gozdov odnesemo ljudje, je izguba kostanjevih plodov zaradi prehrane damjakov verjetno nepomembna. Nasprotno pa delež gradna {Quercus petraea) v mladju v Ležnu po oceni dosega le 1 % (POKORNY 1996). Populacija damjakov je nedvomno eden izmed zaviralnih dejavnikov, ki preprečujejo povečanje deleža gradna v gozdovih na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika. Z izjemo plodov in sadja je delež drevesnih vrst v jesenski prehrani damjakov zanemarljiv. V nobenem izmed pregledanih vampov nismo našli sledi iglavcev, četudi prevladujejo v okoliških gozdovih. Od listavcev smo našli le liste in soplodja pionirskih vrst (predvsem jelše in breze) - prevladujočih vrst v grmiščih ugrezninskega območja. Če odmislimo vpliv na pomlajevanje gradna, lahko torej sklepamo, da populacija damjaka ne vpliva izrazito negativno na razvoj gozdnega in grmiščnega ekosistema. Ugotovitev je v skladu z navedbami v strokovni literaturi (ČOP 1970, REINKEN 1977). Poljščine so v jesenski prehrani damjakov zastopane v zanemarljivem deležu (le koruza z 2 vol. %), kar pa ne velja za poletje, ko imajo zaradi velike kohčine in boljše kakovosti hrane na kmetijskih površinah rastlinojedi parkljarji afmiteto do kmetijskih kultur (ADAMIČ 1990). V času dozorevanja poljščin, zlasti fižola, zelja, pese in koruze, povzročajo damjaki veliko škode na njivah. Ugotovitev je pomembna z vidika razumnega upravljanja s populacijo (vzdrževanje primerne številčnosti; mehanska in kemična zaščita poljščin; plačevanje odškodnin), za naravovarstveno zaščito območja pa nima pomembne vloge. Na območju predvidenega krajinskega parka namreč ni možnosti za poljedelsko dejavnost (reliefne omejitve) pa tudi sicer so škode na poljščinah problematične predvsem za oblikovanje primernega političnega habitata za vrsto (vzpostavljanje ustreznih odnosov, ki zagotavljajo sobivanje ljudi in prostoživečih živali), ne predstavljajo pa naravovarstvenega problema. Trave in zelišča predstavljajo v jesenski prehrani damjakov v Šaleški dolini le 16 vol. % vseh virov, a je njihov delež v ostalih letnih časih precej večji. Damjak je namreč prehranski generalist z afmiteto do trav, zelišča pa predstavljajo alternativni prehranski vir, s katerim živali nadomeščajo primanjkljaj prvih (ADAMIČ 1990). Opazovanja na s travno-deteljno mešanico ozelenjenem odlagališču odpadnih produktov razžveplanja TEŠ kažejo, da so trave in razne vrste detelj (npr. Melilotus alba in Melilotus officinalis) v vegetacijskem obdobju najbolj priljubljene vrste v prehrani damjakov. Zatravljene površine odlagališča so za prehranjevanje vrste pomembne tudi pozimi, ko preživi glavnina populacije cele dneve na odlagališču, kjer si živali izpod snega kopljejo rozete in koreninice trav. Ker obstaja negativna korekcija med deležem trav in lesnatih rastlin v zimski prehrani cervidov (ADAMIČ 1990 cit. po Leslie 1984), se z večanjem deleža trav v prehrani škode v gozdovih zmanjšujejo - sklepamo lahko, da populacija damjakov tudi pozimi ne vpliva izrazito negativno na razvoj vegetacije na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika. 3.3 VPLIV VRSTE NA ZOOCENOZO IMPACT OF FALLOW DEER ON THE ZOOCENOSIS Damjak lahko kot naseljena vrsta vpliva na obstoječo zoocenozo neposredno (inducirana kompeticija, vznemirjanje živali) in posredno (npr. spreminjanje habitatov, prenos bolezni). V prejšnjem poglavju podane ugotovitve kažejo, da je posreden vpliv damjaka zaradi spreminjanja habitatov neizrazit; prav tako ne obstajajo dokazi o povečani smrtnosti avtohtonih vrst na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika, ki bi lahko bila posledica naselitve damjaka. Zaradi tega smo pozornost namenili predvsem neposrednim vplivom vrste na avtohtono zoocenozo. Na ugrezninskem območju živi izmed rastlinojedih parkljarjev samo srnjad (Capreolus capreolus). Ugotovitve s Pohorja (ADAMIČ 1990) kažejo, da je Kulczynskov indeks podobnosti v sestavi prehrane med damjakom in smjadjo (0,51) precej nižji, kot je med damjakom in jelenjadjo (0,61) ali damjakom in gamsom (0,70). Zaradi izrazite selektivnosti smjadi ima le-ta majhno stopnjo prekrivanja prehrambenega dela ekološke niše z drugimi vrstami. Bolj kot kompeticijski pritisk na prehrano smjadi je zato pomemben neposreden odnos med vrstama, ki se kaže v vznemirjenosti smjadi zaradi aktivnosti damjakov. Kot dnevne živali so aktivni prav v času, ko smjad počiva in je zato vznemirjena v najbolj nepravem trenutku. Izmed 150 opazovanj, ki smo jih opravili v letih 1995 in 1996, je bila smjad sočasno z damjaki opažena samo v 15-ih primerih (10 %), kar gre pripisati predvsem dejstvu, daje bilo 60 % opazovanj opravljenih podnevi, ko smjad ni aktivna. Izmed 15 skupnih opazovanj se je samo v štirih primerih zgodilo, da je smjad na pašo izstopila kasneje kot damjaki, trikrat pa se je smjad takoj po izstopu damjakov umaknila s pasišča. Damjaki so smjad neposredno preganjali le enkrat - košuta je hotela pregnati smo z mladičema, ko so objedali jablano, podrto zaradi težkega snega. Vendar se smjad ni umaknila, tako da je kasneje jablano objedala skupaj s košuto in teletom. Ta neposredni stik obeh vrst je predvsem posledica težavnih življenjskih razmer (visok sneg), saj se v vseh ostalih opazovanjih živali niso približale na manj kot 50 m Sklepamo lahko, da med vrstama sicer ni neposredne nestrpnosti, vsekakor pa prisotnost damjakov vznemirja srnjad. Vendar omenjena motnja ne vpliva na vitalnost smjadi, kar kaže primerjava (t-test) povprečnih tež smjadi, uplenjene znotraj osrednjega areala damjakov v Šaleški dolini (del lovišč LD Skale m LD Velunja) s težami smjadi, uplenjene v ostalih revirjih omenjenih lovskih družin. Za naključno izbrano leto 1997 (obdobje maj-julij) nismo ugotovili statistično značilnih razlik v povprečni teži lanščakov, uplenjenih znotraj areala damjakov (ä, = 12,1 kg; n, = 5) m v preostalem delu lovišč (ä^ = 11,3 kg; n^ = 25); enaka ugotovitev velja tudi za povprečne teže mladičev (združene za oba spola), uplenjenih v novembru m decembru 1997 (ä, = 10,5 kg, n, = 4; ä, = 10,9 kg, n, = 8). Primerjava tež ostalih spolnih m starostnih kategorij smjadi zaradi nizkega odstrela na ugreznmskem območju ni možna; vsekakor pa s statistično analizo nismo ugotovili, da bi prisotnost damjakov negativno vplivala na težo smjadi, kije eden izmed najboljših kazalcev vitalnosti osebkov in s tem dolgoživosti populacije (npr. WAHLSTRÖM / KJELLANDER 1995). Damjaki s svojo aktivnostjo vznemirjajo tudi druge živalske vrste. Večkrat smo opazovali lisico (Vulpes vulpes), kije pamčno zbežala zaradi hmpa na nasip izstopajočih damjakov. Zelo zanimivo je bilo opazovanje mlajšega jelena, ki je v svoji radovednosti pregnal iz gnezda malega deževnika (Charadrius dubius)- takšno nepotrebno vznemirjanje lahko ogrozi gnezdilni uspeh nekaterih vrst ptic. Sklepamo lahko torej, da populacija damjaka nedvomno negativno vpliva na avtohtone vrste, vendar je vpliv neizrazit. 3.4 OBREMENJENOST TKIV DAMJAKA S TEŽKIMI KOVINAMI HEAVY METAL ACCUMULATIONS IN FALLOW DEER TISSUES Težke kovine spadajo med najbolj nevarne anorganske onesnaževalce okolja, saj se številne med njimi^ v procesu biomagnifikacije kopičijo po prehranjevalni verigi (PETERLE 1991). Živalske vrste imajo različno sposobnost akumulacije težkih kovin, zato lahko le primerjava med vrstami odgovori o stopnji ogroženosti določene vrste zaradi izpostavljenosti tej skupini strupenih snovi (VAN STRAALEN 1999). Ker sodijo emisijska območja elektroenergetskih objektov med "vroče točke" glede obremenjenosti okolja s težkimi kovinami (KEITH 1996), areal damjakov pa leži v neposredni bližini Termoelektrarne Šoštanj in zajema tudi odlagališče odpadnih produktov razžveplanja, nas je zanimala obremenjenost tkiv damjakov s težkimi kovinami. Upoštevaje proces bioakumulacije, so lahko dobljeni rezultati izhodišče za oceno tveganja za višje člene prehranjevalne verige. Podstki o vsebnosti težkih kovin v notrsnjih, orgsnih petih damjakov, uplenjenih v letu 1997 v neposredni bližini krajinskega parka (LD Škale), so zbrani v preglednici 1. Kljub majhnosti vzorca (n = 5) je iz preglednice 1 razvidno, da so vsebnosti vseh težkih kovin v notranjih organih damjakov nizke, saj so (z izjemo Cd v dveh vzorcih ledvic) bistveno pod s pravilnikom dopustnimi vrednostmi. Vsebnosti vseh proučevanih elementov v glavnih akumulacijskih organih damjakov (ledvice za Cd, Hg, As in Zn; jetra za Pb in Cu; vranica za Cr in Ni) so nižje kot v identičnih organih smjadi, uplenjene v letu 1997 v LD Škale, Zaradi majhnosti vzorca (t-test; n, = 5, nj = 12 oziroma za Cd: n, = 3, n2 = 6, saj smo v analizo vključili le ledvice živali iz starostnega razreda mladih) nismo ugotovili statistično značilnih razlik v povprečnih vsebnostih kovin, vendar pa so le-te v organih smjadi višje tudi za 3,9-krat (Cd). Medtem ko prekoračujejo dovoljene vsebnosti za Cd prav vsi vzorci ledvic dve- in večletne smjadi, uplenjene v Šaleški dolini v letu 1997 (najvišja vsebnost 43,7 mg/kg), so vsebnosti v tkivih damjaka bistveno nižje (preglednica 1). Če upoštevamo še dejstvo, da so vsebnosti Cd, Pb, Hg, Zn in As v tkivih smjadi v Šaleški dolini bistveno nižje kot v Zasavju in na Koroškem (POKORNY 1999c, POKORNY / RIBARIČ-LASNIK 2000), lahko sklepamo, da je damjak z vidika akumulacije težkih kovin - in s tem lastne izpostavljenosti ter potencialne nevarnosti za višje člene prehranjevalne verige - povsem neproblematična vrsta. Preglednica 1: Vsebnosti težkih kovm (v mg/kg svežega vzorca) v notranjih organih damjakov, uplenjenih jeseni 1997 v neposredni bližini predvidenega krajinskega parka (LD Škale, n = 5). Table 1: Heavy metal levels (mg/kg wet weight) in the viscera of fallow deer, shot in the vicinity of the planned landscape park (LD Škale, n = 5) in autumn 1997. ELEMENT ELEMENT ORGAN ORGAN ä MIN MAX % VZORCEV, KJ PRESEGAJO 1 DOVOUENE VSEBNOSTI* % OF SAMPLES EXCEEDING THE PERMITTED VALUES* Cd *** Ledvice / Kidney 0,92 + 0,26 0,56 1,30 40% Jetra / Liver 0,13 ±0,02 0,11 0,15 0 Vranica / Spleen 0,01 ± 0,01 0,01 0,02 0 Pb Ledvice / Kidney 0,08 + 0,08 <0,05 0,23 0 Jetra / Liver 0,22 + 0,11 0,09 0,40 0 Vranica / Spleen Vsi vzorci ;)0d meio detekciie / All hai^.., ;.„.;,„ Zn Ledvice / Kidney 21,8 + 2,8 17,1 25,2 Jetra / Liver 26,9 + 7,2 15,1 35,1 Vranica / Spleen 23,6 ± 16,8 14,1 37,9 Hg Ledvice / Kidney 0,01410,009 <0,001 0,030 0 Jetra / Liver Vsi vzorci pod mejo detekcije samples below detection limits Vranica / Spleen _Vsi vzorci pod mejo detekcije / All samples below detertion limii. As Ledvice / Kidney 0,15 + 0,01 0,12 0,16 0 Jetra / Liver 0,15 + 0,01 0,14 0,16 0 Vranica / Spleen / / / / Cr Ledvice / Kidney 0,014 + 0,025 <0,01 0,05 Jetra / Liver 0,008 ± 0,008 <0,01 0,02 ♦ ♦ Vranica / Spleen 0,016 + 0,012 <0,01 0,02 Ni Ledvice / Kidney Vsi vzorci pod mejo detekciie / All Si imples below detection limits Jetra / Liver Vsi vzorci pod mejo detekcije / All samples below detection limits Vranica / Spleen Vsi vzorci pod mejo detekciie // value of the area. Finally, the educational, the recreational and the scientific goals are accelerated due to the presence of the species. The influence over the aggregate of goals is slightly positive (+0.417). Accordingly, the presence of fallow deer in the planned landscape park is not controversial with the aims of conservation. However, the existence of the species in the area of interest is excusable only in the case that some new values, such as an educational and a recreational applicability, will be added to the fallow deer. That demands a new approach for the management of the population, including spatial restriction of hunting and enlargement of male : female sex ratio. Nevertheless, the preservation of habitat heterogeneity and the conservation of landscape structure in the entire Velenje coal-mine subsidience area are perquisites for the fallow deer existence in the Šalek Valley, seeing that the small landscape park (25 ha) will not be able to preserve conditions, which are important not only for the biodiversity but which also represents a history of the Šalek Valley since the beginning of coal-mining activity. 7 VIRI references ADAMIČ, M., 1990. Prehranske značilnosti kot element načrtovanja, varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi {Cervus elaphus L.).- Strokovna in znanstvena dela, 105, 203 s. BAČIČ, G., 1996. Populacija damjakov na Goričkem.- Ustni vir. Petišovci, 5.6.1996. BELOVSKY, G. E., 1987. Extinction models and mammalian persistence.- V: Soule, M. E. (ed.). Viable populations for conservation.- Cambridge, Cambridge University Press, s. 35-57. ČOP, J., 1970. Naseljevanje lopatarjev.- Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 19 s. DIAMOND, J., 1986. The design of a nature reserve system for Indonesian New Guinea.-V: Soule, M. E. (ed.). Conservation biology - the science of scarcity and diversity.- Sunderland, Sinauer Associates, s. 490-492. SODJA-KLADNIK, M., 1998. Letni območni lovsko-gojitveni načrt za nazarski del Savinjsko-Kozjanskega lovsko-gojitvenega območja, 1998/99,- Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, 46 s. SODJA-KLADNIK, M., 1999. Letni območni lovsko-gojitveni načrt za nazarski del Savinjsko-Kozjanskega lovsko-gojitvenega območja, 1999/2000,- Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, 32 s, TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija živali,- Ljubljana, DZS, 547 s. UECKERMANN, E. / HANSEN, P., 1968. Das Damwild.- Hamburg und Berlin, Verlag Paul Parey, 312 s. VAN STRAALEN, N. M., 1999. Bioindicator systems in ecotoxicology.- V: Sgardelis, S. P. / Pantis, J. D. (eds.). EURECO '99: The European Dimension in Ecology -Perspectives & Challenges for the 21st Century. Abstoact's book. Halkidiki, European Ecological federation, s. 384. VENGUST, D., 1995. Omitofavna šaleških jezer m bližnje okolice.- Raziskovalna naloga. Velenje, Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, 68 s. VIDIC, J., 1988. Alpski svizec {Marmota marmota L.) kot primer naseljene alohtone vrste v Sloveniji.- Magistrsko delo. Ljubljana, BF, VTOZD za biologijo, s, 136-159. VUGRINEC, J., 1996. Krajinski park Škale (nekoč kultumo-zgodovinska vrednota, danes vrednota biološke raznovrstnosti).- Višješolska diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 47 s. WAHLSTRÖM, L. K. / KJELLANDER, P., 1995. Ideal free distribution and natal dispersal of female roe deer.- Oecologia, 103, 3, s. 302-308. WINKLER, I., 1996. Organizacija in metode raziskovalnega dela (opomnik za študij).-Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, s. 26. Osnutek odloka o razglasitvi gojitvenega parka "Škalske ugreznine" za naravno znamenitost.- Velenje, Glasilo sveta Mestne občine Velenje, št. 4/1999. Pravilnik o količinah pesticidov in drugih strupenih snovi, hormonov, antibiotikov in mikotoksinov, ki smejo biti v živilih.- Ur. 1. SFRJ, št. 59/1983. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o količinah pesticidov in drugih strupenih snovi, hormonov, antibiotikov in mikotoksinov, ki smejo biti v živilih.-Ur. 1. SFRJ, št. 79/1987. Predlog za razglasitev rudniških ugreznin v Skalah za naravno znamenitost.- Velenje, Glasilo Občine Velenje, št. 2/1993. 8 ZAHVALA acknowledgments Raziskave flore in favne na območju predvidenega krajinskega parka je financiral Premogovnik Velenje, raziskavo vsebnosti težkih kovin v organih divjadi pa Termoelektrarna Šoštanj. Diplomska naloga, na kateri temelji sestavek, je nastala pod mentorstvom prof. dr. Mihe Adamiča, z nasveti pa jo je obogatil recenzent, prof dr. Boštjan Anko; poleg njega je prispevek recenziral še prof dr. Marijan Kotar. Vsi omenjeni profesorji so mi posredovali številne koristne napotke, ki so izboljšali kvaliteto dela. S svojim znanjem slovenskega in angleškega jezika je k berljivosti sestavka prispevala Simona Diklič. Seveda pa o damjaku v Šaleški dolini ne bi vedeli prav nič, če ne bi lovci LD Škale in LD Velunja zavzeto skrbeli za notranje organe uplenjenih živali m nam ne bi posredovali svojih bogatih izkušenj, do katerih so prišli pri lovu in doživljanju narave. Vsem omenjenim se iskreno zahvaljujem. 9 PRILOGE appendices Priloga 1: Določitev relativnega pomena varstvenih ciljev z metodo medsebojnih parnih primerjav (GAŠPERŠIČ 1995). Appendix 1: Determination of the relative importance of the conservative goals by means of the method of a mutual pair comparison (according to GAŠPERŠIČ 1995). VARSTVENICIU CONSERVATIVE GOAL H B K P V R D Vsota Sum 1* 2* 3* 4* 5* Varstvo habitatov (H) Habitat conservation (H) -n +4 +9 +4 +7 +5 +30 90 21,43 1,2414 26,60 25,43 % Ohranitev biotske pestrosti (B) Conservation of biodiversity (B) -1 +4 +9 +4 +7 +5 +28 88 20,95 1,1379 23,84 22,79 % Ohranitev podobe krajine (K) Conservation of landscape structure (K) -4 -4 V\ +5 -1 +4 +3 +3 63 15,00 1,3448 20,17 19,28 % Geološki in paleontološki pomen (P) Geologic and paleontological value (P) -9 -9 -5 -6 -2 -4 -35 25 5,95 0,9655 5,74 5,48 % Okoljska vzgoja (V) Environmental education (V) -4 -4 +1 +6 +5 +4 +8 68 16,19 0,7586 12,28 11,74% Rekreacijska vloga območja (R) Recreational value of the area (R) -7 -7 -4 +2 m +2 -19 41 9,76 0,6552 6,39 6,11 % Raziskovalno delo (D) Research (D) -5 -5 -3 +4 -4 -15 45 10,71 0,8966 9,60 9,18% Vsota / Sum -30 -28 -3 +35 -8 +19I+15 0 420 100,0 7,00 104,62 100,0% OPOMBE/NOTES: 1 Vsota transformirano ("1" = "Vsota" + (n-1) ♦ 10; n = število ciljev) / Transformed sum ("I" "Sum" + (n-1) * 10; n = number of goals) 2 Ponderji relativno/Relativeponders 3 Faktor korekcije za medsebojne vplive / Correction factor for the mutual influences 4 Relativni pomen cWjn / Relative importance of the goal 5 Normirani relativni pomen cüjsi / Standardize relative influence of the goal Priloga 2: Izračun faktorja korekcije za medsebojne vplive (GAŠPERŠIČ 1995). Apendix 2: Correction factors for the mutual influences (according to GAŠPERŠIČ 1995). Varstveni cilj Conservative goal H B K P V R D 1* 2* 3* 4* 5* 6* 1* Varstvo habitatov (H) Habitat conservation (H) +3 +1 +3 -2 +3 +11 +29 +4 +22 +7 +36 1,2414 Ohranitev biotske pestrosti (B) Conservation of biodiversity (B) ■ U + 1 +3 +2 +3 + 10 +28 +6 +24 +5 +33 1,1379 Ohranitev podobe krajine (K) Conservation of landscape structure (K) +3 +1 +2 -1 +3 +11 + 1 + 19 +10 +39 1,3448 Geološki in paleontološki pomen (P) Geologic and paleontological value (P) 0 0 0 +1 + 1 +2 +4 +22 +5 +23 +6 +28 0,9655 Okoljska vzgoja (V) Environmental education (V) +2 +2 0 +1 +2 -2 +5 +23 + 12 +30 -1 +22 0,7586 Rekreacijska vloga območja (R) Recreational value of the area (R) -3 -3 -2 -1 +2 -2 -9 +9 +1 + 19 + 10 + 19 0,6552 Raziskovalno delo (D) Researches (D) + 1 +1 0 +2 + 1 i +4 +22 +7 +25 +4 +26 0,8966 Vsota / Sum +4 +6 +1 +5 +12 +36 +162 +36 + 162 +41 +203 7,0000 0?0UBE /NOTES: 1 Vsota oddanih vplivov / Sum of giving influences 2 Oddani vplivi transformirano ("2" = "1" + (n-l)*10; n = število ciljev) / Transformed sum of influenceson other goals ("2" = "1" + (n-l)*10: n = number of goals) Vsota sprejetih vplivov. / Sum of accepted influences. Sprejeti vplivi transformirano ("4" = "3" + (n-1) * 10; n = število ciljev) / Transformed sum of accepted influences ("4" = "3" + (n-]) * 10; n = number of goals) Maksimalni oddani - sprejeti vpliv / Maximal giving influence - accepted influence Vsota "2"+ "5"/Sum "2"+ "S" Faktor korekcije za medsebojne vplive / Correction factor for the mutual influences