JANUAR 1 998 LETNIK XXXVI CENA 280 SIT ISSN 0040-7712 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1 102 1 . Skupina tečajnikov Mladinskega tehničnega centra iz L|U- bljane, ki delajo pod strokovnim vodstvom inštruktorja Petra Kovačiča, pred preizkušnjo svojih motornih letalskih modelov na Mihovi modelarski stezi v Planini. 2. Kakšna bo nova cerkev v Miljah pri Trstu, je lepo videti na maketi, ki jo je izdelal znani modelar in naš sodelavec Tone Pavlovčič. 3. Jahta Nina I RC (načrt v Timu 2/94) je zelo stabilen model, zato so se učenci O. Š. Adama Bohoriča iz Brestanice odločili, da z njim tekmujejo v panogi MČ-1. Avtor modela Marko Omerzu je na regijskem tekmovanju z njim zasedel 5. mesto. Kasneje je vanj vgradil še RV-napravo in regulator hitrosti. 4. Čudovito izdelan model pulmana, tip “M" (1915), iz lesa na praškem sejmu Model hobby '97. 5. Maketa oklepnika BRDM 2 z oznakami vrhniškega oklep¬ nega bataljona je delo Andreja Kogovška. Na DP plastičnih maket v Mariboru je osvojil drugo mesto med maketami oklepnikov v merilu 1 : 35. Foto: A. Furlan, M. Kos, M. Maruško, M. Omerzu, in k. Zupančič V OBJEKTIVU 186671 5 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR 1998, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 telefon: 061/17 902 20 (uredništvo), 17 902 24 (naročniški oddelek), elektronska pošta: tzs-lj@siol.net faks: 061/17 902 30, Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD) Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Obdelava barvnih fotografij: Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-349/97 z dne 6. 3. 1997. Prispevkov objavljenih v reviji TIM ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Mibov LS-8 v osnovni in električni izvedbi je bil pri nas prvič predstavljen na modelarskem srečanju v Crngrobu. Foto: Jože Čuden KAZALO KAZALO 2 3 5 6 8 MODEL HOBBY '97 PLASTIČNE LETALSKE MAKETE NA PRAŠKEM SEJMU. MODELI IN OPREMA POKAL MARIBORA ZBIRKA MAKET KOT TEKMOVALNA DISCIPLINA "GITA" - JADRALNI RV-MODEL 10 12 TIMOV TEST GRAUPNER/MIBO LS-8 .. REPNI MEHANIZEM SISTEMA "BUNT" ZA MODEL L-16 14 BUMERANG. 16 TIMOV PORTRET 16 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (40. DEL) LITERATURA IN DOKUMENTACIJA (5. NADAU.) 25 26 27 28 31 31 32 34 36 37 38 40 MAKETARSKI FOTOSTRIP (4. NADAU.) REVELLOV F4U-1D CORSAIR (1 : 32) TRANSPONDERJI ZA DIRKE AVTOMOBILSKIH MODELOV. NOVOSTI NA TRGU VLAŽILNIK BIVALNEGA PROSTORA ALARM ZA HLADILNIK MERILNIK TEMPERATURE PREDSTAVITEV ŠOLE NA INTERNETU IZDELAVA SPLETNIH STRANI "BRIŽITKA". ŠTORKUA OBEŠALNIK ZA KUUČE VITRINA ZA MODEL. UGANKARSKI KOTIČEK TEE 5 januar 1998 fffwp6 1 REPORTAŽA Model hobby '97 Praga, 16.- 19. 10. 1997 Plastične letalske makete MITJA MARUŠKO Po padcu železne zavese je Češka republika postala evropska maketarska sila, katere moč se kaže ne le po številu prodanih maket, temveč tudi po množici proizvajalcev maket in maketarskih do¬ datkov, ki vsak mesec presenetijo z no¬ vostmi. Praški oktobrski sejem Model hobby tudi na tem področju ponuja ve¬ liko, čeprav se obisk iz leta v leto rahlo zmanjšuje. Oglejmo si novosti, ki so že na prodajnih policah, pa tudi tiste, ki se nam obetajo v tej zimi. Bilek na Češkem v lastni embalaži pro¬ daja Italerijeve in Airfixove makete. V zadnji letih pa je začel izdelovati lastne makete, ki so na voljo tudi pod blagovno maketa finske izvedenke nizozemskega lovca fokker D.XXI pravo presenečenje. Maketa ima vakuumsko stisnjeno zastek¬ litev kabine, kovinske jedkane dele in fo¬ tografijo instrumentne plošče. znamko Italeri. Tako je na češkem trgu že dosegljiva odlična maketa sovjetskega dvokrilnika antonov An-2 v merilu 1 : 72. Letalo preletava tudi slovensko nebo, za¬ to upamo, da bo maketa v Italerijevi iz¬ vedbi kmalu razveseljevala tudi slovenske maketarje. Nalepke za leščansko "anuš- ko" iz Sokoljega gnezda pa so že na voljo pri Blue Riderju. Pri JLC so se doslej ukvarjali s proizvod¬ njo maketarskih orodij, zato je epoksidna Aires je razstavil svoje epoksidne do¬ datke, med katerimi je češko občinstvo pritegnil komplet za dopolnitev Hobby- craftove makete avie S. 199 v merilu 1 : 48. V kompletu najdemo epoksidne dele za notranjost pilotske kabine, motor, oborožitev in vse opiate. Za dopolnitev maket nemških lovcev Bf 109F in Bf 1 09G v merilu 1 : 72 je na voljo izvrsten komplet. V merilu 1 : 48 pa so na voljo epoksidni vložki. Pri Eduardu so ponudili že tretjo "strip down" maketo - nemško izvidniško letalo fieseler Fi-156 storch v merilu 1 : 72. Uporabili so nekaj plastičnih delov Heller- Smerove makete in dodali kopico jed- kanih kovinskih delov. Eduardove "strip down" makete večinoma pregibamo in zlagamo, le tu in tam je potrebna kaplji¬ ca cianoakrilatnega lepila. Eduardova izvrstna maketa havvker tempesta je v izvedbi "profi pack" že razprodana, pri¬ pravljajo pa maketo raketnega letala beli X-1 v merilu 1 : 48. Na voljo bo v eno¬ stavni izvedbi in "profi pack" z epoksid- nimi in kovinskimi deli. Novost v ponudbi fotojedkanih delov so upodobitve rastlin¬ ja v merilu 1 : 35 in ograje za makete ladij v merilih 1 : 350, 1 : 600 in 1 : 700. Na Češkem kar mrgoli proizvajalcev epoksidnih maket. HR model je ponudil omejeno število maket avstroogrskih letal v merilu 1 : 72, kar bi utegnilo zanimati graditelje maket prvih slovenskih letal mariborske in ljubljanske eskadrilje iz let 1920-1921. Med najnovejšimi izdelki 2 januar 1998 TEKI 5 REPORTAŽA sta maketi lovca phoenix D.II in bombni¬ ka phoenix C.l. Pavla je blagovna znamka maket iz¬ jemno zanimivih letal, ki jih izdelujejo v omejeni nakladi. Arado Ar 231 je bilo ritlikavo nemško letalo z zložljivimi krili, i so ga lahko vkrcali na podmornico. Tudi helikopter focke achgelis Fa-33 bachselze je lahko poletel s krova pod¬ mornice. V merilu 1 : 72 pa bosta kmalu na voljo še maketi helikopterja robinson R-22, ki leti tudi pri nas, in japonski lahki bombnik mitsubishi Ki-30 "ann". Novost v ponudbi Pavle so epoksidni dodatki, med katerimi po kakovosti pred¬ njačijo vložki za kabine maket letal Su- 25, Su-27, Su-22M4 in motor za lovca 1-16 rata v merilu 1 : 72. Medtem ko je makete Pavla že mogoče dobiti tudi pri večjih zahodnih distributerjih, so epoksid¬ ni dodatki trenutno dostopni le na domačem češkem trgu. Pri MPM so že razprodali večino svojih prvih maket, zato hitijo s ponudbo novih. Med pravkar izdanimi so makete sov¬ jetskega bombnika tupoljev SB-2 M-l 03 bis s privlačnimi finskimi oznakami (72047), nemško vodno letalo iz 1. sve¬ tovne vojne hansa brandenburg W.29 (72058) in ameriški lovec seversky P-35 (72070). V merilu 1 : 48 sta pred izidom maketi focke wulf Fw 190S (48028) in focke wulf Fw 1 89 (48030). Na sejmu je bilo moč kupiti tudi makete večjih svetovnih znamk, stojnice pa so bile dobro založene tudi z raznovrstno li¬ teraturo. V ponudbi so prednjačile izvrst¬ ne poljske publikacije. Modeli in oprema MIRAN KOS Mednarodni modelarski sejem Model hobby '97 vsakokrat privabi Jepo število obiskovalcev iz vse Evrope. Zal so cene razstavnih prostorov tako visoke, da je bilo letos domačih razstavljalcev manj kot lani. Predstavili so se predvsem izdelovalci letalskih in ladijskih modelov, zmajev, ma¬ lih železnic, motorjev na električni pogon in pogon s C0 2 . Navzoči so bili tudi za¬ stopniki znanih tujih modelarskih firm, kot sta Robbe in Graupner. Na slovesni podelitvi priznanj "izdelek leta '97", ki ga dobijo najboljši izdelki gle¬ de inovativnosti ali kakovosti izdelave, je bilo opaziti vse večji poudarek na modelih z električnim pogonom. Prevladovali so elektromotorji tipa 400, ki so med mode¬ larji zelo priljubljeni, saj so poceni in v pravilni kombinaciji z eliso in ustreznim številom akumulatorskih celic dajejo odlič¬ ne rezultate. Sejem je pokazal, da je češko modelar¬ stvo tudi v novih razmerah na samem sve¬ tovnem vrhu, saj najdemo njihove izdelke, včasih sicer pod drugim imenom, tudi v ponudbi največjih svetovnih proizvajalcev. Naredimo kratek sprehod ob posnetkih najzanimivejših izdelkov s sejma. Podjetje Gerasis je predstavilo že izdelane letalske polmakete raznih ve¬ likosti in tehnologij. Model akrobatskega letala fox, na sliki, je izdelan v kalupu in to v celoti iz steklenih vlaken. Ima razpetino kril 2 m ter profil RG 15. Največji model ventus 2 C z razpetino o m pa tehta 13 kg. Savex izdeluje polmakete letal iz steklenih vlaken, ki naj bi jih poganjal elektromotor tipa 400 ali 500. Na sliki je nagrajeni model He-162 sala- mander. Znani konstruktor in dizajner Štefan Gašparin je predstavil svojo fili¬ gransko izdelano serijo motorjev s pogonom na C0 2 , ki so namenjeni prostoletečim ali radijsko vodenim letalskim modelom z razpetino do 1 m. Podjetje Jarda je prikazalo radijsko vodeni model letala bleriot, ki ga uvrščamo v kategorijo »slow flyer« (počasni letalec). Model ima razpetino 1280 mm in maso 200 g, poganja pa ga elektromotor 4,8 V z zobniškim prenosom v razmerju 4:1. Krilo s profilom Go 410 je se¬ stavljeno iz balzovih letvic ter prekrito s folijo litespan. Model je primeren za spuščanje v dvoranah. TIKI 5 januar 1998 3 REPORTAŽA MODEL hobbv 97 ._ Širok izbor sklopljivih letalskih elis in zobni¬ ških prenosov avalon in jastroin firme Jach (zgo¬ raj levo). Podjetje Valenta model je razstavilo celo paleto letalskih modelov za začetnike in tekmovalce. Za prve je primeren model filip (zgoraj), ki ima trup iz steklenih vlaken, krila pa so grajena klasično in prekrita s folijo. Model poganja elektromotor tipa 400, ki ga napaja 7 celic kapacitete 1,4 Ah. Takšnih in podobnih modelov je bilo na sejmu največ. Izku¬ šenim tekmovalcem v F3J je namenjen elegantni model termik C z razpetino krila 3500 mm in maso 2,5 kg (spodaj). Mladi modelar je v dvorani pravkar spustil sobni model butterfly s pogonom na gumo. MEGA KAREL MATVAŠ BRNO 616 00 | 7 ihrebskž 27 HffiHDB 41211408 - slajbolj znani češki elektromotorji so Mega, ki ih izdeluje Karel Matyaš. Letošnja novost so robniški prenosi Mega (zgoraj) in magnetno tojalo kot pripomoček pri spajkanju ("in-line") akumulatorskih celic (desno . Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji malih železnic. Firma Piko je pri¬ kazala vrtljivo ranžirno postajo za lokomotive. VValachia iz Zlina se je predstavila z zanimivimi sestavljankami zna¬ čilnih hiš iz lesa, kartona in folije. 4 januar 1998 iTTKI 5 REPORTAŽA Pokal Maribora MIRAN KOS F3J V soboto, 4. 10. 1997, je modelarska sek¬ cija Letalskega centra Maribor prvič orga¬ nizirala zaključno tekmovanje v sklopu državnega prvenstva RV jadralnih modelov kategorije F3J. Tekmovanje je potekalo v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici na vzletišču tamkajšnjega Kluba alternativnih letalcev. Vodja tekmovanja je bil Vlado Horvat. 13 tekmovalcev iz petih klubov, ki so bili razdeljeni v dve skupini, se je pomerilo v šestih predtekmovalnih in dveh finalnih turnusih. Dopoldne je ugodne razmere za jadranje pri 1 9° C omogočalo sončno vreme, popoldne pa je večina tekmovalcev, še posebej v finalu, ponavljala svoj let v razmerah brez termike, pa tudi zaradi turbulenc, ki jih je povzročil zmeren južni veter. Tako je o zmagovalcu odločala v točnosti pri pristajanju. Presenetil je Boštjan Čepič (AK Kranj), ki se je z osmega mesta v predtekmovanju povzpel na drugo z modelom esprit (Euromodel), dva pa z zna¬ nim modelom experience (Graupner/Mibo). Esprit je trenutno v svetu najbolje prodajani model F3J. V celoti je narejen v kalupu. Trup ima iz kevlarja, krila so trodelna in izdelana iz več plasti steklene in ogljikove tkanine, za pol¬ nilo pa je uporabljen lahek material z nazivom herex. Model je zanimiv zato, ker ima central¬ ni del zakrile narejen v enem delu, zaradi česar odpade en servomehanizem, kar omogoča prihranek pri teži, ter navzgor ukriv¬ ljene konce kril. HLG Naslednji dan, v nedeljo, je na istem tekmo¬ valnem prostoru potekala tudi zadnja tekma RV-modelov kategorije HLG iz ciklusa za DP '97. Tokrat je nastopilo 17 tekmovalcev iz sed¬ mih klubov. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu. Po štirih predtekmovalnih kolih so se modelarji pomerili še v dveh finalnih. Najboljši Primož Rižner, član LC Maribor, popravlja poškodovan model HLG v-star (Graup¬ ner/Mibo). je bil Zoran Bergant (MD Zadobrova), državni prvak pa je postal Janko Rant (AK Kranj). Tudi v tej kategoriji ni bilo opaziti večjih sprememb pri modelih, saj je standardno gradnjo kril z rebri iz balze, prekritimi s folijo, in trupov iz steklene tkanine uporabila večina modelarjev. Pri geometriji kril velja omeniti le nekoliko zmanjšano globino, repi pa so imeli v večini V-obliko. Robi Mežnarič (PAK Tolmin) pri vzletu modela experience Skupinska slika vseh tekmovalcev z modeli HLG mesto s starejšim, za to kategorijo razmeroma majhnim in robustnim modelom z razpetino 2,8 m in profilom El 93. Seveda se je na koncu najbolj veselil zmagovalec pokalne tekme in končni državni prvak, Rajko Grčar iz Murske Sobote. Zadovoljni so bili tudi drugi, saj so se vsi vračali domov z nepoškodovanimi modeli. Večina tekmovalcev se je v minuli sezoni pri svojih modelih odločila za klasično grajena krila z rebri ali za s furnirjem prekrita krila z jedrom iz stiropora. Od serijsko izdelanih tek¬ movalnih modelov so štirje modelarji tekmovali startom z modelom esprit Rezultati Pokala F3J Državno prvenstvo 1997 v kategoriji F3J Uvr. Tekmovalec 1 . 2 . 3. 4. 5. Rajko Grčar Damjan Korpič Gregor Zajec Filip Novak Borut Perpar Državno prvenstvo 1997 v kategoriji HLG Uvr. Tekmovalec Klub Zadobrova I. 1. Janko Rant AK Kranj (84,2) 2. Mitja Hauser AK S. Gradec 90,2 3. Borut Perpar AK Kranj 92,3 4. Rajko Grčar AK M. Sobota 100,0 5. Jure Blažin MD Zadobrova (63,8) II. 94.1 100,0 80,6 84.2 Kranj 100,0 89,2 99,1 90,6 94,0 M. Sobota 100,0 97.4 95.5 94,7 94,3 Maribor 100,0 180,71 (75,3) 78,5 91,1 Skupaj 394,1 376.8 367.5 363.8 363.6 TIRI 5 januar 1998 5 MAKETARSTVO Zbirka maket kot tekmovalna disciplina MITJA MARUŠKO Tekmovanje z zbirkami maket dolo¬ čenega tipa letala je mlada tekmovalna disciplina, saj je bila na 7. državnem pr¬ venstvu v plastičnem maketarstvu v Mari¬ boru na programu šele drugič. Ta disci¬ plina ne terja povsem novih maket, kar tekmovalcem omogoča, da nastopijo tudi P 42 je posebna izvedenke letala Su-27, ki so jo priredili za rekordne polete. Točna oznaka letala je Tl 0-15. Maketa je izdelana iz Italerijeve sestavljanke, prednji del pa je od Hellerjeve makete. Zadnji del trupa in smerna krmila so bistveno spremenjena. Na maketi so odstranjeni nosilci, top in iskalna naprava pred vetrobranskim steklom. Način ponazoritve popol¬ noma gole kovinske površine je za maketarje še poseben izziv. z maketami, ki so že dobile priznanja na kakšnem prejšnjem tekmovanju. Tokrat predstavljamo zbirko šestih ma¬ ket sovjetskega letala suhoj Su-27, ki mu na zahodu pravijo tudi "flanker". Avtor zbirke je Feliks Vodlan iz Vira pri Dom¬ žalah, ki je v maketarskih krogih znan predvsem kot eden od starost v sodniških vrstah. Makete so skupek zanimivih do¬ polnitev komercialnih sestavljank. Feliks je uporabil večinoma makete italijanske firme Italeri in francoske firme Heller, čeprav je Hasegavvina maketa kakovost¬ nejša. Toda, če pripravljamo zbirko, se spodobi, da so si letala podobna. Pa si oglejmo posamezne makete. Su-27 - "modri 22" je maketa operativnega le¬ tala, grajena iz sestavnih delov Italerijeve se¬ stavljanke brez posebnih posegov. Su-30 MK (Su-27 UB) - "603" je dvosedežnik, ki je nastal iz spodnje¬ ga dela trupa s podvozjem, kril in zadnjega dela Italerijeve makete ter zgornjega dela trupa s kabino iz Hellerjevega kompleta. Zanimiva kamuflaža je izdelana nalašč za sejemske prireditve, kakršna je znani Famborough. 6 Su-33 (Su-27 K/10K-5) - "modri 69" je bil na Mosaershowu 1992 razstavljen kot mornariška izvedenka. Maketa je nastala s predelavo mornariške izvedenke Italerijeve makete. Na maketi so odklonjene krmilne površine in predkrilca ter podvozje z ohišji. Izvlečena je tudi črpalna cev v trupu letala. januar 1998 TEKE 5 MAKETARSTVO Su-34 (Su-27 IB) - "modri 42" |e križanec dveh Italerijevih maket. Na maketi je v samogradnji izdelan prednji kolesni jašek, spremembe pa so tudi na smernih krmilih in kanardnih krilcih. Su-37 - "beli 711 * je še en znanec z letalske razstave Farnborough 94. Maketa izvedenke Su-27 z vektorskim potiskom izpušnih šob je na¬ rejena iz Italerijevega sea flankerja. Na maketi so spremenjeni zadnji del trupa, smerna krmila in nosni delu trupa. Su-35 (Su-27M) — "703" je nastal s predelavo Italerijevega sea flanker¬ ja, na katerem je spremenjen prednji in zadnji del trupa s popravkom kanardnih krilc. Tudi podvozje je popolnoma novo. Letalo so razstavili na letalski razstavi Farnborough 94. Prototip Su-34 je delo Saša Štefanca, ki je na prednjem delu trupa popolnoma predelal tHasegawino maketo, še preden je Italeri ponudil izvedenko Su-34 v sestavljanki. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Spoštovani bralci! Timova nagradna akcija pridobivanja novih naročnikov poteka že četrto leto. Njen cilj je, spodbuditi zanimanje mladih za tehniko, jim približati domačo tehnično literaturo ter razši¬ riti krog bralcev revije TIM. Tudi letos so najprizadevnejši poverjeniki zbrali kar lepo število naročnikov. Najvišje na lestvici sta spet šoli iz Otočca in Križ, ki ju bo, po izkušnjah od prej, do konca šolskega leta najbrž težko dohiteti. Seveda moramo pohvaliti tudi tiste, ki jim sledijo v korak in ne zaosta¬ jajo dosti. Na teh šolah si očitno kar precej učencev pri svojem delu pomaga s prispevki iz revije TIM. Seznam trenutno najuspešnejših poverjenikov na šolah, med katerimi je največ učiteljev tehnične vzgoje, je naslednji: 1. O. š. Otočec (Marjan Jenko), Otočec 4, 8222 Otočec 2. O. š. Križe (Jqnez Zazvonil), Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe 3. O. š. Gustav Šilih, Vodnikova 3, 3320 Velenje 4. O. š. Radenci (Anica Cernčec), Radgonska 10, 9252 Radenci 5. O. š. Jurij Dalmatin (Marta Zorko), Šolska 1, 8270 Krško 6. O. š. Bojan Ilich IMartin Knuplež), Mladinska 13, 2000 Maribor 7. O. š. Gornja Radgona (Jeripa Zlatnik), Prežihova 1,9250 Gornja Radgona 8. O. š. Muta Pelka Furman), Šolska 1, 2366 Muta 9. O. š. Korena (Anton Djuran), Zgornja Korena 32, 2242 Zgornja Korena 10. O. š. Drago Bajc (Bojana Bole), Vinarska 5, 5271 Vipava 11. O. š. Janko Glazer (Olga Dmitrovič), Lesjakova 4, 2342 Ruše 12. III. O. š. (Zvonka But), Vodnikova 4, 3000 Celje 13. O. š. Senovo (Vinko Hrastar), Trg 14. divizije 3, 8281 Senovo, 14. O. š. Simon Jenko (Andreja Polovjek), Ulica 31. divizije 7a, 4000 Kranj 15. O. š. Mengeš (Marija Ziernfeld), Šolska ulica 11, 1234 Mengeš 68 62 48 38 34 26 24 24 22 20 18 18 17 17 17 zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov zvodov Akcija še zdaleč ni zaključena in bo trajala tja do konca šolskega leta, do takrat pa se vrstni red lahko še spremeni. Nagradni sklad akcije se polni in morda bodo tudi bogate prak¬ tične nagrade naših sponzorjev spodbudile še koga, da bo povečal število naročnikov Tima in se povzpel na mesta, ki zagotavljajo še bolj privlačne nagrade, med katerimi bodo tudi tokrat RV-naprave, modeli in makete, modelarski motorji, električno ročno orodje ter lepila in material za modelarstvo in druge tehnične ljubiteljske dejavnosti. V nagradni sklad so svoje izdelke že prispevali: MIBO-modeli iz Lo¬ gatca, Nebec hobi iz Ljubljane, Unihem iz Ljubljane, Iskra ERO iz Kranja, GM&M iz Grosupljega, Primotehna iz Maribora, Prometej Art & Hobby iz Ljubljane ter MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu. Časa je torej še do junija, ko bo znano, katere šole in poverjeni¬ ki so zbrali največ naročnikov, in jim bomo razdelili zaslužene nagrade. Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete v Timovi nagradni akciji ter pomagate pri širjenju kroga bralcev revije Tim in tehnične kulture med mladimi. TEKI 5 januar 1998 7 PRILOGA ;w jadralni RV-model Tako pripravljen trup obrusimo na obli¬ ko, ki jo prikazujejo prerezi A-A do H-H na načrtu v prilogi. Po končanem obliko¬ vanju v trup prilepimo še element št. 19 za pritrditev štartne kljuke, štartno kljuko (št. 20) in elemente št. 15 za pritrditev kril na trup. Model je namenjen modelarjem, ki so doslej že izdelali kako preprostejše jad¬ ralno letalo. Konstrukcija ni zahtevna, vendar terja natančnost in malo več potr¬ pežljivosti, pa tudi časa. Tistim, ki še vedno prisegajo na modele iz lesa, ome¬ njene zahteve ne bodo v preveliko bre¬ me. Konstruiran je tako, da omogoča us¬ pešno letenje v termiki, pa tudi na po¬ bočju. Dobre letalne sposobnosti mu omogočajo primerna razpetina, razme¬ roma velika ploščina, vitkost in profil krila. Zaradi majhne mase in dokaj nizke obremenitve na površino krila leti počasi z majhno hitrostjo upadanja. Krilo je raz¬ stavljivo (iz treh delov), kar močno olajša K ižanje na teren. S tem modelom uspešno tekmujemo v kategoriji F3J. Na mali sliki na naslovnici je pri¬ kazan v nekoliko drugačni izvedbi. Ta ima trup iz plastike in nekoliko spreme¬ njen pogon višinskega krmila. Konstruk¬ cija zlahka prenese obremenitve viso¬ kega štarta s pomočjo vitla in gume ob ugodnem vetru. Izdelava trupa Na ravno šablonsko desko pritrdimo zgornjo oplato trupa (št. 1 0) in nanjo pra¬ vokotno postavimo in prilepimo rebra (št. 7, 8 in 9). Najbolje je, če jih lepimo s cianokrilatnim lepilom (slika 2). Na že pripravljene stranice trupa (št. 2) s kon¬ taktnim lepilom (Neostik SK 101) nalepi¬ mo okrepitve (št. 13). Na robove stranic nato z lepilom Neostik DS 3 1 1 prilepimo še trikotne letve (št. 16, slika 3). Tako pripravljene elemente trupa se¬ stavimo, pritrdimo in prilepimo še pre¬ ostala rebra (št. 2, 3, 4, 5, 6; slika 4). Slika 2 Ko se lepilo posuši, vlepimo še nosilec za pritrditev servomehanizmov (št. 14) in ojačitvene trikotnike (št. 1 8). Nos trupa (št. 1) oblikujemo iz treh med seboj zlepljenih delov lesa. Dva naj bosta iz nekoliko trše balze, srednji del, v katerem izdolbemo prostor za svinec, pa Smerni in višinski rep Oba repa sta sestavljena iz balzovih Slika 3 iz sambe, lahko pa je tudi lipov ali to¬ polov. Nos trupa prilepimo na rebro trupa (št. 2). Da bo spoj dovolj trden, uporabimo epoksidno lepilo (UHU plus endfest 300). Skozi luknjice v rebrih napeljemo pla¬ stični bovden za pogon smernega krmila in drog za pogon višinskega krmila. Trup zapremo in prilepimo spodnjo oplato (št. 1 1). Ko se lepilo posuši, prilepimo še okrepitev trupa (št. 17). V prostor na tru¬ pu začasno vlepimo elemente kabine (št. 31, 32, 33, 34), vendar tako, da jih po končani obdelavi trupa lahko brez večjih težav odstranimo. Pokrov oziroma kabino lahko izdelamo iz enega kosa mehke balze. Slika 4 elementov debeline 6 mm (št. 21 do 29), razen višinskega krmila (št. 30). Elemente narežemo na ustrezno dolžino in obliko ter jih zlepimo med seboj (slika 5). Ko je lepilo suho, oba repa obrusimo v profil, kot je prikazano na prerezu l-l. Slika 5 8 januar 1998 flTK.'! 5 PRILOGA Slika 7 Na smerno in višinsko krmilo pritrdimo krmilne ročice (slika 6 in 7). Zaradi večje trdnosti oziroma zanesljivejšega prenosa sile na krmila na balzo zgoraj in spodaj prilepimo (podložimo) ploščice iz 1 mm debele vezane plošče. Ploščice prilepimo s cianokrilatnim lepilom, krmilne ročice pa z epoksidnim lepilom. Kupljene ročice navadno pritrdimo s priloženimi vijaki. Na slikah 6 in 7 je prikazan primer pri¬ trditve krmilnih ročic, ki so izdelane iz 1,5 mm debelega vitroplasta. Izdelava krila Na ravno šablonsko desko pritrdimo risbo, tloris srednjega dela krila, in jo prekrijemo s prozorno plastično folijo (slika 8). Nanjo položimo spodnjo oplato (št. 37), na katero prilepimo in z bucika¬ mi pritrdimo spodnji del zadnje letve (št. 36). Na tako pripravljeno osnovo prilepimo rebra (št. 32 a, 43, 44). Nanje prilepimo še zgornji nosilec (št. 3la), zgornji del zadnje letve (št. 36) in pred¬ njo letev (št. 35). Krilo nato obrnemo in na spodnjo stran nalepimo opiate (št. 38) in trakove (št. 33a). Krilo znova postavimo na de¬ sko, vlepimo vložke št. 39 in 40, skozi ka¬ tere zvrtamo luknje za medeninasto cev (št. 41). Cevki vstavimo v ležišče in ju prilepimo z epoksidnim lepilom. Vanju prilepimo še zatiča (št. 42), ki ju prej upognemo za 10°. Tako zagotovimo ustrezen V-lom krila. Skozi odprtino med nosilcema potisnemo medeninasto cev (št. 50). Na zadnjo stran obeh nosilcev nalepimo vložke (št. 45), prostor med nosilcema in cevko pa zalijemo z epok- sidno smolo, ki ji primešamo mikrobalon- Slika 8 Slika 9 sko polnilo. Nato z vložki št. 45 zapremo del prostora med nosilcema in cevko še spredaj. Zgornji del krila prekrijemo z oplatama št. 37 in 38 ter prilepimo še prednjo letev (št. 34) in trakove št. 33 a. Sestavljeni srednji del krila prebrusimo in oblikujemo še nos profila. Rebri št. 44 zbrusimo pod kotom 5°. Na zgornji strani vlepimo še vložke iz balze (št. 47, 48) in okrepitev zadnje letve (št. 46). Jeklena bajoneta (št. 49) ukrivimo pod kotom 10°, kar predstavlja V-lom med srednjim delom krila in ušesi. Ušesi krila (levo in desno) izdelamo na enak način kot srednji del krila (slika 9). Razlika je v tem, da se uho zaključi z delom št. 64, ki ga oblikujemo kot kaže prerez L-L. Opomba: Na načrtu sta narisana samo desno uho in desna polovica srednjega dela krila, leva pa le delno. Prekrivanje modela Na sliki 1 je model gita izdelan do faze prekrivanja. Najbolje je, če krilo, višinski in smerni rep prekrijemo s folijo (npr. oracover). Deli bodo pridobili na trdnosti, pa še delo bo hitro opravljeno. Trup trikrat premažemo s prozornim ni- trolakom, prekrijemo z japonskim papir¬ jem in okrasimo z barvnim nitrolakom. RV-naprava Za krmiljenje modela je dovolj že 4-ka- nalna RV-naprava. V trup sta vgrajena dva standardna servomehanizma (Graupner C507 ali C508). Za pogon smernega in višinskega krmila seveda lahko uporabi¬ mo tudi servomehanizme drugih proizva¬ jalcev, vendar v tem primeru nosilne ele¬ mente (št. 14) prilagodimo obliki servo- mehanizmov. Za povezavo servomeha¬ nizma s smernim krmilom uporabimo jek¬ leno žico 0 1 mm. Nanjo prispajkamo tulce z navojem in vanje privijemo vilice, s katerimi pritrdimo žico na ročico ser¬ vomehanizma in smernega krmila. Za povezavo z višinskim krmilom služi drog iz smrekove letvice 6x6 mm. Na vsak konec palice prilepimo žico premera 2 mm z vrezanim navojem, na katerega privijemo vilice. Za ta model zadošča akumulatorska baterija 4,8 V, 500 do 700 mAh, ki jo namestimo v prednji del trupa. "GITA" - načrt v merilu 1:1, kmalu kot TIMOV NAČRT 11 mii 5 januar 1998 9 MODELARSTVO Timov test Graupner/Mibo LS-8 BORIS SEKIRNIK Foto: D. Jones in B. Sekirnik Revija TIM redno spremlja in ocenjuje novosti na modelarskem trgu, zlasti tiste iz domačih delavnic. Tokrat smo za vas preizkušali jadralni RV-modei LS-8, ki ga izdeluje podjetje Mibo. LS-8 je polmaketa iz programa firme Graupner. Kot novost leta 1997 je bila prvič predstavljena na nurnberškem mo¬ delarskem sejmu. Prototipe modela so v Mibu izdelali že julija 1996 in od takrat do danes sem s tem modelom naletel kar nekaj ur. Na začetku naj povem, da je LS-8 visoko sposoben model jadralnega letala, namenjen tistim modelarjem, ki so že vešči RV-pilotirania, željni aktivnega letenja in izvajanja akrobacij. In še nekaj besed o pravem letalu LS-8. Izdelano je bilo v Zvezni Republiki Nem¬ čiji v firmi Rolladen-Schneider. Razvili so ga iz že znanega tipa LS 6-c, tako da so mu povečali vpadni kot kri a ter dodali zavihke na krilu (v/inglets. S tem so izboljšali položaj letala med kroženjem v vzgornikih in sposobnosti med vzleta¬ njem. Z blokiranimi zakrilci so na tek¬ movanjih v Nemčiji dosegali odlične rezultate in se tako odločili za izdelavo letala LS-8. Cez krila meri 15 m, prazno tehta 245 kg, njegov drsni kot pa je pri¬ bližno 43°. Graupner Na trupu je vse označeno. Model letala LS-8, ki ga kupite pri naših prodajalcih, je popolnoma enak modelu, ki ga prodaja firma Graupner, razlika je le v škatli, v katero je zapaki¬ ran. Tudi Mibova škatla je lična, dovolj trdna in obeležena z zaščitnim znakom podjetja. Vsi deli kompleta so znotraj za¬ viti še v poseben bel papir, da ne bi pri- Pogled v kabino elektro LS-8 Montaža servomehanizma višinskega krmila hajalo do poškodb. Drobni sestavni deli so kakovostni in so v glavnem iz Graup- nerjeve proizvodnje. Spravljeni so v posebni vrečki. Kompletu so priloženi tudi nazoren načrt ter nalepke za okra¬ sitev modela. Trup je bele barve, izdelan iz epok- sidne smole R&G in dveh slojev tkanine 160 g z ojačitvami. Za dodatno trdnost ima trup znotraj po sredini vlepljen trak. V korenu na profilu krila so že vtisnjeni položaji lukenj za pritrditev kril, nosilca kril in konektorja servomehanizmov. Tudi cevka za nastavitev krila je že vlepljena v trup. Trup tehta okoli 270 g. Krila so izdelana iz stiropora in prekri¬ ta z milimetrskim abahijevim furnirjem. Levo krilo modela na testu je tehtalo 227 g, desno pa 225 g. V krilo je v glo¬ bino 350 mm vlepljen lipov nosilec, vanj pa medeninasta cevka z notranjim pre¬ merom 8 mm. Na prednji rob krila je prilepljena abahijeva letev, ki je že tudi dokončno obrušena. Krilci sta izrezkani, enako tudi luknja za pritrditev servome¬ hanizma. Zelo lepo sta izdelana zavihka kril ter smerno krmilo. Oboje je narejeno iz epoksidne smole v beli barvi in do¬ končno izgotovljeno. Višinski stabilizator 10 januar 1998 TTKE] 5 MODELARSTVO je iz 5 mm debele balze z že oblikova¬ nim prednjim robom ter izdelanim višin¬ skim krmilom. V škatli najdemo lahko vezano ploščo z vsemi potrebnimi, natančno izrezanimi rebri, okvir kabine iz ABS-a in kabino iz modre plastike. Nosilec krila je jeklen, premera 8 mm. Sestavljanje modela LS-8 se začne s krili. Najprej na vsakem krilu izrežemo krilce in ga rahlo obrusimo. Za suho brušenje sem uporabil vodnobrusilni pa¬ pir 220. Obrusiti je treba celotno krilo, s čimer dosežemo gladko površino za aerovleko. Oba bovdna vlepimo kar z gostejšim sekundnim lepilom. Sledi lep¬ ljenje rebra iz vezane plošče ter rebra skupaj z medeninastim nosilcem v kril¬ nem predelu trupa. Kot se vidi na foto¬ grafiji, smo pri vseh testnih modelih spre¬ menili pogon višinskega krmila. Toplo ga priporočam vsem, saj je hitrejši in eno¬ stavnejši. Servomehanizem Graupner 341 je montiran kar v rebro smernega kr¬ mila in neposredno povezan z višinskim krmilom, servo pa je povezan s sprejem¬ nikom s pomočjo ustreznega podaljška. Za pogon smeri sem prav tako uporabil lepše prekrivanje s folijo. Sledi montaža zavihkov kril; prilepimo ju s 30-minutnim epoksidnim lepilom, ki mu dodamo malo bombažnega ali mikrobalonskega polni¬ la. Da bo spoj natančnejši, ju za čas str¬ jevanja lepila pritrdimo s selotejpom, ki ga nato odstranimo. Za pogon krilc priporočam Graup- nerjev servo 341, ki je dovolj močan in tudi cenovno ugoden. Servomehanizem s petminutnim lepilom prilepimo neposred¬ no v krilo, saj je v ta namen furnir v krilu ojačen s stekleno tkanino. Opazimo tudi, da je začetno rebro krila že vlepljeno med oba furnirja s točno določenimi od- rtinami za nosilca in konektor servome- anizma krilca. V trup nato vlepimo rebro iz vezane plo¬ šče za pritrditev servomehanizmov. Na njem so tri luknje: po ena za pogon smeri in višine ter prednja za pogon serva za Miha Grom pred prvim spustom iz roke mikroservo, vendar s kovinskimi zobniki. Seveda je v trupu dovolj prostora tudi za montažo standardnih servomehanizmov. Za montažo okvirja kabine si vzemimo nekaj več časa in ga skupaj s kabino po želji tudi pobarvajmo. Kabino prilepimo na okvir s srednjegostim sekundnim lepi¬ lom. Montaža višinskega stabilizatorja in smernega krmila je enostavna, način pa je nazorno prikazan na načrtu. Pazimo le na zadostne odklone smernega krmila, preden dokončno vlepimo spodnji tečaj krmila. Za prekrivanje modela priporočam belo folijo oracover. Sam običajno lepim folijo s sušilnikom in penastim valjčkom, le robove zalikam z likalnikom. Tako se izognem nepotrebnim praskam, ki jih lah¬ ko povzroči likalnik in ki skazijo končni videz modela. Nazadnje nalepimo še nalepke in model je pripravljen za prvi štart. Najvažnejši so položaj težišča, ki naj bo, kot je narisano v načrtu, 53 mm za prednjim robom krila, ter predpisani od¬ kloni krmil. Priporočam, da prvi let opravimo na pobočju pri srednje močnem vetru. Testni model smo preizkusili na Strmici pri Pla¬ nini. Po štartu modela skoraj ni bilo potrebno nikakršno trimanje, razen po višini, saj sem pomaknil težišče modela za prvi štart nekoliko naprej. Model leti stabilno v vseh območjih hitrosti, tudi izhod iz vrija je klasičen. Najbolj zanimi¬ vo pa je letenje pri višjih hitrostih, kjer model prične značilno piskati in ima dovolj energije za izvajanje akrobacij. Teh seveda nisem izvajal prvi dan lete¬ nja. Pravi užitek pa je leteti hrbtno na pobočju, izvajati tonoje, lupinge, kuban¬ ske osmice ter druge figure. Na Planinskem polju sem z modelom letel tudi termično. Kasneje sem preizkusil še letenje v aerozapregi, štart z vitlom in štart z gumo. Pri teh dveh načinih pri¬ poročam spuščanje modela iz roke ob sodelovanju pomočnika. Pomembno je, da model v tej kritični fazi spusta iz roke čim hitreje pridobi zadostno hitrost vzpe¬ njanja. Z LS-8 letim že več kot eno leto in ga lahko ocenim kot izvrsten model. Je dovolj trden, eleganten in zanj mislim, da leti v območju primernih hitrosti, tako kot pravo letalo. Enega sem predelal tudi v električno verzijo in ga opremil z elektro¬ motorjem permax 700 BB z Graupner- jevim reduktorjem. Za napajanje uporab¬ ljam 8 celic Sanyo 800 AR, kar zadošča za trikratno vzpenjanje na višino približ¬ no 150 m oziroma tudi do 20 minut dol¬ ge lete z enim polnjenjem celic. Masa modela je 1850 g, kar sem dosegel z zamenjavo jeklenega krilnega nosilca z ogljikovim ter z zamenjavo stan¬ dardnih z lažjimi mikroservomehanizmi. S tem modelom sem lani sodeloval na vseh modelarskih mitingih po Sloveniji in bil deležen kar nekaj pohval za pri¬ kazano letenje. !TTKI 5 januar 1998 11 MODELARSTVO Repni mehanizem sistema "bunt" za model L-16 LUKA ŽNIDARŠIČ Uvod Najpomembnejši del sistema "bunt" je vsekakor mehanizem na zadnjem delu trupa. Ta omogoča spreminjanje vpadne¬ ga kota višinskega repa med različnimi režimi leta prostoletečega jadralnega modela. Omogoča nastavitev kota repa med vlekom, zelo velik odklon repa med izravnavanjem iz skoraj navpičnega vzpenjanja v vodoravni let ter nastavitev optimalnega kota repa v prostem letu. Mehanizem mora biti čim lažji, za¬ nesljiv ter seveda karseda enostaven za izdelavo. Modelarji so si izmislili več raz¬ ličnih mehanizmov, vendar se je po prin¬ cipu delovanja za najboljšega izkazal mehanizem, ki sta ga dokončno razvila ruska modelarja Makarov in Kočkarev. Večina najboljših modelarjev uporablja mehanizem, ki deluje po njunem prin¬ cipu. V času, ko sem izdeloval model L-16, je bilo te mehanizme mogoče dobiti le na velikih tekmovanjih. Tudi danes je upa¬ nje, da bo v bližnji prihodnosti v mode¬ larskih trgovinah za prostoleteče modele mogoče dobiti kaj več kot Graupnerjev časovnik t balzo ter japonski papir, čista utopija. Ce nimate volje čakati do nasled¬ njega svetovnega pokala ali evropskega prvenstva, predlagam, da se izdelave lotite sami. Značilnosti mehanizma Mehanizem, ki sem ga izdelal, je na¬ čeloma popolnoma enak tistemu, ki so ga razvili ruski modelarji. Razlikuje se le po tem, da so njegovi elementi preprostejši za izdelavo. Poleg tega ima na podpori namesto navadnega kolesca poseben kroglični ležaj premera komaj 4 mm. Ce boste v trgovini zahtevali takšen ležaj, vas bodo verjetno samo začudeno po¬ gledali. Takšni drobni ležaji se namreč nahajajo v optičnih merilnih letvah. Z vgrajenim ležajem na podpori močno iz¬ boljšamo zanesljivost štartov. Dokler je bilo vgrajeno navadno kolesce, se je večkrat zgodilo, da podpora kljub koles¬ cu ni zdrsnila po drsni ploskvi, posledica pa je bil ,seveda, neuspešen štart. Po¬ gosto se je to zgodilo takrat, kadar je bila podpora postavljena precej po¬ končno, ter pri nizkih temperaturah - po¬ zimi. Mehanizem je namreč precej obre¬ menjen (elastika, jeklena pletenica 0,3 mm ter dvakrat laks 0,4 mm), saj le tako lahko pravilno in zanesljivo deluje v vseh razmerah. Z vgrajenim ležajem je zanes¬ ljivost delovanja mehanizma skoraj 100- odstotna, sile v vrvicah pa so lahko pre¬ cej manjše. Zato je cev trupa manj obre¬ menjena in se tudi manj zvija, kadar so vse vrvice napete. Manj obremenjene so tudi ročice časovnika (timerja), kar omo¬ goča zanesljivejše ter enakomernejše de¬ lovanje časovnika v vseh vremenskih raz¬ merah. Največja težava pri prostoletečih modelih je predvsem zanesljivost delo¬ vanja vseh vgrajenih mehanizmov, še posebej zapletenih mehanizmov za bunt. Orodje in material za izdelavo: - stružnica - rezkalni stroj - svedri 0 1,2,0 1,6,02,03,05, 0 9 mm - duraluminij v palici - aluminij debeline 6 mm - vitroplast 0,5 mm - kroglični ležaj 0 4 mm - medeninasta cevka 0 2mm - aluminijasta cevka 0 2mm - jeklena pletenica 0,3 mm - laks 0,4 mm - bucike - elastika - sekundno lepilo - vijaki Ml ,6 in M2 Nasvet Izdelave tega mehanizma se lotimo šele, ko je model skoraj popolnoma izgo¬ tovljen. Najbolje je model prej temeljito preizkusiti v zraku z začasno klasično pritrjenim repom. Izmerimo potrebno raz¬ liko v kotih med repom in krilom, kar je smotrno predvsem pri modelu lastne kon¬ strukcije. Ce pa izdelujemo model po na¬ črtu, kot je v našem primeru, to verjetno ne bo potrebno. Vsi modeli med seboj namreč niso enaki in pri prostem letu zahtevajo nekoliko različne kote. Buntsi- stem ne dopušča tako velikega območja nastavljanja posameznih režimov leta kot klasična pritrditev repa. Na to moramo 12 januar 1998 TTK £ 5 MODELARSTVO misliti, preden se lotimo izdelave posa¬ meznih delov. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo treba posamezne delejzdelati še enkrat, ker bodo prekrat¬ ki. Če so predolgi, jih še vedno lahko skrajšamo na primerno dolžino. Prekrat¬ ke lahko samo vržemo v smeti. To velja zlasti za nosilec podpore in medeninasto^ cevko. Lahko se zgodi, da ne moremo doseči dovolj velikega odklona višin¬ skega repa pri izravnavanju iz navpične¬ ga v vodoravni rep, ker je mizica prepro¬ sto prenizka. To se bo skoraj gotovo zgo¬ dilo, če ima krilo prevelik konstruktorski vpadni kot. Na vse te težave lahko pozabimo; se¬ veda, če bomo delali model po objavlje¬ nem načrtu, saj mi jih je uspelo odpraviti. Na načrtu so vsi deli mehanizma ravno pravih dimenzij za model L-16. Pri mo¬ delu kategorije F-l-A se vse dimenzije nekoliko spremenijo. Izdelava Najprej se lotimo izdelave mizice. Iz¬ delamo jo iz aluminijaste plošče debeline 6 mm. Z vrtalnikom zvrtamo primerno luk¬ njo za cev. Sledi piljenje. Precej bolj ele¬ gantno kot s piljenjem lahko izdelamo mi¬ zico s primernim rezkalnim strojem. Ce imamo možnost, z rezkalnim strojem ob¬ delajmo vsaj zgornjo površino, kamor na- lega višinski rep. Izgotovljeno mizico nasadimo na cev, ter jo prilepimo. Na stružnici lahko iz¬ delamo večino sestavnih delov, kot so no¬ silec podpore, podpora, nosilec ležaja, podložka, os za ležaj ... Poskusimo iz¬ vesti čim več operacij, dokler je obdelo- vanec še pritrjen v glavi stružnice. Dosti laže vrtamo luknje, vrezujemo navoje ter pilimo, dokler je obdelovanec še čvrsto pritrjen. Kljub vsemu nekatere operacije izvedemo kasneje. Pri vrtanju lukenj si pomagamo z manjšimi ročnimi sponami ter stabilnim vrtalnim strojem. Preden se lotimo vrtanja lukenj, mesta vrtanja ob¬ vezno zatočkamo, sicer nam sveder lah¬ ko zdrsne, izvrtina pa ne bo tam, kjer bi morala biti. Pri vrezovanju navojev pazi¬ mo, da ne bodo preveč ohlapni. Posebej bodimo pozorni pri kovičenju osi za ležaj. Ležaja ne smemo preveč stisniti, saj se mora lepo vrteti. Da bi se dokopali do omenjenih minia¬ turnih ležajev, verjetno ne bomo uniče¬ vali dragih merilnih letev. (Za tiste, ki se bodo lotili izdelave mehanizma, jih ima še nekaj na zalogi avtor prispevka.) Montaža Prilepimo nosilec podpore. V cevi trupa na ustreznem mestu izpilimo podolgovato luknjo za lažji dostop. Primerno zakrivi¬ mo aluminijasto cevko ter jo razrežemo na dva dela, da dobimo cevki ustreznih dimenzij. V trup ju prilepimo s sekundnim lepilom. Nekateri namesto cevk uporab¬ ljajo kar dve kratki paličici, prilepljeni prečno skozi cev. Morda je ta način bolj primeren ter preprostejšii, saj je alumini¬ jasto cevko premera 2 mm težko lepo zakriviti. Tudi na rep ne smemo pozabiti. Na spodnjo stran pod korensko rebro prilepi¬ mo drsno ploskev 7 x 25 mm. Najbolje, da jo izdelamo kar iz polovice britvice. V korensko rebro moramo vlepiti še plošči¬ co iz 0,5 mm debelega vitroplasta ter pri¬ merno zakrivljeno buciko. Ploščica naj bo vzporedna s spodnjo linijo profila. Bu¬ ciko na mestu pritrditve še dodatno ojači¬ mo z nekaj plastmi steklene tkanine (30 g/m 2 ). Celoten centralni del repa naj bo prav tako ojačen s tkanino, saj je močno obremenjen z elastiko ter nekate¬ rimi vrvicami. Vse vrvice moramo napeljati skozi trup, s čimer se bomo najbrž precej namučili. Pomagajmo si s kosom bakrene žice ali čim podobnim. Vrvice se v trupu ne smejo prepletati, saj lahko povzročijo nepravil¬ no delovanje mehanizma. V cevi trupa so namreč kar štiri vrvice: 1. neraztegljiva, ki povezuje kljuko s smernim krmiTom, 2. neraztegljiva, ki povezuje prvo roči¬ co časovnika s podporo repa, 3. elastična, ki povezuje drugo ročico časovnika z buciko na zgornji strani ko¬ renskega profila, in 4. skoraj neraztegljiva vrvica, ki povezuje tretjo ročico determe z medeni¬ nasto cevko. Za prvi dve vrvici je zelo pomembno, da se ne raztegujeta s spreminjanjem temperature in vlažnosti. Uporabimo lah¬ ko jekleno pletenico 0,3 mm. Slaba stran pletenice je, da deluje kot vzmet, če ni popolnoma ravna. Obstajajo tudi tanke neraztegljive mehke vrvice premera 0,4 mm, ki se uporabljajo v ribištvu in imajo v sredini kevlarske nitke. Izkazale so se dosti bolje kot jeklene pletenice, saj so zelo mehke in jih z lahkoto vozlamo. Za vrvico 3 ponavadi uporabljamo 0,4-0,6 mm debel laks. Zal je raz¬ tegljivost laksa precej odvisna od tempe¬ rature, kar nam lahko povzroča nemalo težav. Vrvica A mora biti samo delno raz¬ tegljiva. Ce ie preveč elastična, se lahko ob določenih vremenskih razmerah pre¬ več raztegne. Posledica je prevelik kot višinskega repa pri determi, kar lahko povzroči zelo nezaželen pojav, ploščati vrij modela. Namesto da bi model nor¬ malno padal, se začne vrteti vodoravno z veliko kotno hitrostjo, tako kot rotor he¬ likopterja. Kotna hitrost modela se ustali in se tako vrti do zemlje. Lahko imamo srečo, da se model reši iz ploščatega vrija ter nadaljuje z normalnim pada¬ njem. Se pogosteje se zgodi, da se mo¬ del tik nad tlemi začne divje sukati tudi navpično. Model z ušesi ali z zadnjim de¬ lom trupa zadene ob tla. Takega silovite¬ ga trka niti najmočnejši model navadno neprestane brez posledic. Ce uporabimo togo vrvico, moramo obvezno dodati vzmet (na primer tam, kjer jo pritrdimo na ročico determe časov- nikaj. Medeninasta cevka mora namreč trdno nalegati na podložko. Vrvice 2, 3 in 4 nataknemo na ročice časovnika. Časovniki za buntsistem ima¬ jo najmanj 3 do največ 5 ročic, odvisno od zahtevnosti modela. Uporabljajo se naslednji tipi časovnikov: - z arhimedovo spiralo (Sellig), - časovniki gramofonskega tipa (vrtlji¬ va ploščica s krožnimi zarezami), -elektronski časovniki. Nastavitve mehanizma Nastavimo lahko naslednje položaje višinskega repa: A) Kot repa med vleko in iztrelitvijo nastavljamo z odvijanjem ali privijanjem nosilca ležaja (št. 6) Nastavljamo lahko tudi vijak M 1,6 (št. 5) ter s tem nastav¬ ljamo kot podpore. B) Odklon repa za izravnavanje iz nav¬ pičnega v vodoravni let - matico pomi¬ kamo po navoju, ki ga lahko vrežemo na spodnjo stran medeninaste cevke. Pona¬ vadi nastavimo maksimalni kot, ker je rep slabo učinkovit pri majhnih hitrostih. Na¬ voja ni treba vrezati - tako je tudi nari¬ sano v načrtu. C) Fino nastavljanje kota za prosti let z matico M 2 na vrhu medeninaste cevke. Matico zavarujemo z drugo matico. TISI ! 5 januar 1998 13 ZA SPRETNE ROKE Bumerang MARJAN VELECHOVSKY Čudna, a vendar znana beseda pome¬ ni nenavadno orožje avstralskih domo¬ rodcev, ki med poletom skozi zrak poče¬ nja nenavadne akrobacije. Če ga zažene strokovnjak, se bumerang najprej 150 metrov daleč vrti v ravni črti, skoraj vzporedno z zemljo. Potem se nenadoma dvigne tudi do 30 metrov visoko in hkrati zavije na levo ali desno. Končno se v treh ali štirih krogih spusti proti zemlji in pri¬ stane v metalčevi roki. Aborigini izdeluje¬ jo bumerange iz ukrivljenih rogovil akaci¬ je. Bumerang pa lahko izdelamo tudi do¬ ma in se ga naučimo metati ne dosti manj spretno kot njegovi praizumitelji. Zgodovina pravi, da se je egiptovski faraon Tut z bumerangi ukvarjal že pred 3300 leti. Metali so jih stari Asirci, doma¬ čini v severni Afriki, Indijci in Indijanci Hopi v Arizoni. Toda večina teh orožij se ni vračala v metalčeve roke. Beseda bumerang je avstralskega izvo¬ ra in prihaja iz dven ločenih besed, ki med Aborigini pomenita vojno in udarec. Znano je, da so Aborigini prvi izdelali bumerang, ki se je vračal v metalčeve roke. Če hočemo razumeti, zakaj bume¬ rang tako leti, si moramo ogledati njego¬ vo zgradbo. Podoben je dvema letal¬ skima kriloma, ki se stikata pod kotom 70° do 120°. Spodnja površina je skoraj ravna, zgornja pa je zaobljena, in sicer tako, da sprednji, debelejši rob enega krila prehaja v tanki zadnji rob drugega krila. Ko bumerang leti po zraku, deluje¬ jo na njegovih površinah prav takšne sile kot na letalskem krilu. Bumerang je zanimivo orožje, pa tudi igrača. Pojavlja se v različnih izpeljan¬ kah od dvokrake do večkrakih različnih oblik. Tokrat vam predstavljamo dva, oba dokaj preprosta za izdelavo. Izdelava Prvega, klasičnega lahko izdelamo iz poldrug centimeter debele vezane ploš¬ če. Osnovno obliko izžagamo, nato pa z obličem ali nožem posnamemo odvečno gradivo ter ga z brusilnim papirjem obli¬ kujemo tako, da ima na označenih me¬ stih profile, kot jih kaže risba. Če nasta¬ nejo pri tem vdolbine ali špranje, jih lah¬ ko zakitamo in nato bumerang še pola¬ kiramo. Metanje seveda ni tako preprosto kot izdelava. Preden bumerang vržemo, v zadnjem hipu močno zasučemo pest nav¬ zdol. Ko se začnemo učiti metanja, si naj¬ prej izberemo cilj na tleh, kakih 50 met¬ rov pred seboj. Tedaj ne poskušamo ta¬ koj metati v višini oči, marveč vedno proti Ko postanemo že skoraj strokovnjak za metanje bumeranga, si lahko naredimo še nekoliko večjega (prvi naj bi meril - povprek od enega konca do drugega - 480 mm), kot med obema krakoma pa te¬ daj povečamo na 1 20°, ker bo tedaj, kot trdijo avstralski strokovnjaki, mnogo lep¬ še letel in se tudi zanesljiveje vračal. tlom. Počasi si navidezni cilj odmikamo, in šele ko smo popolnoma prepričani, da bumerang res lepo leti, ga vržemo z vso močjo. V enem dnevu se tega najbrž ne bo mogoče naučiti, odkrili pa bomo, da je čudno upognjeni kos lesa prava zaklad¬ nica najrazličnejših akrobacij. Če ga vr¬ žemo npr. poševno, kot mečemo žabi¬ ce", bo bumerang odle¬ tel visoko v zrak, nato pa kot list padel na Drugega, trikrakega, izdelamo iz le¬ penke ali poltrde plastike, seveda pa ga najprej ustrezno povečamo. Po osi vzdolž vsakega kraka narišemo simetralo in po njej preganemo krak v obliki strehe. Tako ustvarimo profil, ki pri tej lahki izvedbi bumeranga nadomesti običajni profil (slika 1). Slika 1. Krake prepognemo po sredini in eno¬ stransko ukrivimo. Zaradi razlike v metanju z levo ali des¬ no roko je zamik kraka različen. Za levičarje krak narahlo zavihamo v nasprotni smeri gibanja urnega kazalca, pri desničarjih pa v smeri gibanja urnega kazalca. Kot zamika vpliva na let. Če krak močneje zavihamo, leti bumerang v manjšem krogu. Pri premočnem zamiku pa je posledica tudi prezgodnji padec. 14 januar 1998 i TTEBiE 5 ZA SPRETNE ROKE Predvsem pa velja pri metanju bume¬ ranga paziti na pravilno ravnanje z njim in opozoriti na nevarnost poškodb: - bumerang v letu lahko povzroči te¬ lesne poškodbe ali poškodbe predmetov, če ga vržemo nepazljivo; - pred prvim metom še ne vemo, kako bo letel, zato ga preizkusimo na dovolj veliki površini; - nikoli ga ne mečemo v močnem vetru; - bumeranga ne izpustimo izpred oči in ves čas opazujemo njegov let; - nikoli ne mečemo več bumerangov hkrati; - ne lovimo bumeranga v višini prsi, ali kadar ta leti zelo hitro. Metanje - drža Za uspešen met je odločilen pravilen prijem. Bumerang držimo na koncu kraka tako ohlapno kolikor je mogoče. Nikoli s celo pestjo. Slika 2 kaže nepravilno držo. Pri pravilni drži leži palec na zgornji strani bumeranga. Ploščato spodnjo stran drži kazalec, ali pa kazalec in sredinec (slika 3). Pogosta napaka je t. i. drža "žetev"; pri tem vržemo bumerang skoraj vodo¬ ravno. Posledica tega je, da se bume¬ rang strmo vzpenja, nato pa strmoglavi. Pravilno ga je treba vreči navzgor, ver¬ tikalno (slika 4), v odvisnosti od modela nekoliko nagnjeno v desno. © Bumerang mora dobiti potrebno rotaci¬ jo z gibom iz zapestja (slika 5), pri čemer moč ni odločilna. Navodila za metanje Smer metanja se razlikuje odvisno od tega, ali je metalec levičar ali desničar. Za lažjo predstavo je na slikah prikaza¬ na smer metanja enih in drugih.. Pred vsakim metom preverimo, od kod piha veter. To ugotovimo z natrgano tra¬ vo, zastavico ali podobnim. Mečemo samo ob blagem vetru. Pri od¬ rejanju smeri metanja si predstavljajmo, da stojimo v središču velike ure, naravna¬ ne tako, da veter piha iz smeri 12. ure. 10 (sliki 6). Postavimo se tako, da prosto roko in ramo obrnemo v smer metanja. Roko z bumerangom iztegnemo daleč nazaj, pri čemer povesimo zapestje. Nato zamah¬ nemo z roko čez ramo naprej in bume¬ rang trdno držimo. Tik preaen ga izpusti¬ mo, pa zapestje sprožimo naprej (sliko 5), nikakor pa ga ne zvrnimo bočno. Dlan roke vodimo tako, da je ves čas v isti ravnini. Bumerang mečemo vzporedno s tlemi, ali v blagem vzpenjanju (od 0 do 10°). Pri pravilnem metu bumerang naredi krožno pot in se sam vrne nazaj. Zani¬ mivo je, da se, čeprav je bil vržen po¬ končno, vselej vrne v vodoravni legi. Če pristane za nami, nismo dovolj upoštevali moči vetra. Smer metanja je bila preblizu smeri 12. Če bumerang pristane daleč pred na¬ mi, smo ga vrgli preveč od smeri 1 2. [Tmi 5 januar 1998 15 MAKETARSTVO Timov portret Raketni modelar Igor Stricelj iz Sevnice s svojimi sedemnajstimi leti sodi med mlajše tekmovalce, ki so se v tej panogi modelarst¬ va že uveljavili v svetovnem merilu. To mu je uspelo predvsem z dvakratno zaporedno zmago v skupnem seštevku svetovnega po¬ kala v kategoriji S6A (rakete s trakom). Igor se je z modelarstvom začel ukvarjati v sedmem razredu osnovne šole. Zaradi zanimanja za tehniko se je vključeval v raz¬ ne interesne dejavnosti na šoli in tako ga je pot pripeljala v Astronavtično-raketni klub Vega. Rakete so ga povsem prevzele in kmalu je ob opazovanju drugih članov pri delu izdelal svoj prvi raketni model. V klubu pravijo, da je že na začetku pokazal zvr¬ hano mero vztrajnosti. Igor se še dobro spominja svojega prve¬ ga tekmovanja, ki se ga je pri štirinajstih letih udeležil na Ljubljanskem barju. Že na svojem prvem nastopu je posegel po kolajni ter s tem razveselil člane svojega kluba in predvsem sebe. Ta dosežek mu je dal krila in spodbudo za nadaljnje delo. Tudi na rezultate v svetovnem merilu mu ni bilo treba dolgo čakati, saj je leta 1995 kot prvi Slovenec zmagal na tekmi svetovne¬ ga pokala v kategoriji S6A. Ta dosežek ga je istega leta, skupaj z drugimi rezultati, pri¬ peljal do drugega mesta v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Da to ni bil le plod tre¬ nutnega navdiha, je Igor dokazal v nasled¬ njih dveh sezonah. Svoje rezultate je le še stopnjeval in nanizal še tri posamezne zma¬ ge ter se na tekmah svetovnega pokala red¬ no uvrščal na stopničke. Leta 1996 je v S6A osvojil naslov pokalnega zmagovalca in ga lani v napeti končnici tudi obranil. Na podlagi vrhunskih rezultatov je bil uvr¬ ščen tudi v državno reperzentanco, za kate¬ ro je prvič nastopil leta 1995 na evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulašu. Že nasled¬ nje leto pa ga je čakal velik izziv - svetovno prvenstvo na domačih tleh. Zaupanje vod¬ stva reprezentance je upravičil z dvema sre¬ brnima odličjema v kategoriji S6A. Postal je viceprvak, tako posamezno kot z ekipo Slo¬ venije. Omeniti velja, da je tudi večkratni državni prvak in da se z domačih prvenstev redno vrača z odličji. Igor je tudi sicer dejaven v matičnem klu¬ bu. Opravlja že mentorsko delo in svoje znanje ter izkušnje prenaša na mlajše. Za športne dosežke je bil deležen vrste priznanj. Kot najuspešnejši mladi raketni modelar je lani prejel zlato plaketo LZS, v domačem okolju pa priznanje občine Sev¬ nica. k_^ 16 Sola plastičnega maketarstva (40. del) Literatura in dokumentacija (5. nadaljevanje) MITJA MARUŠKO VValk Around "Sprehod naoko¬ li" je novejša zbirka znane ameriške za¬ ložbe Squadron Si¬ gnal, ki so jo obliko¬ vali za vse ljubitelje detajliranja letalskih maket. Knjige so vo¬ doravno obrnjene¬ ga formata A 4 in prinašajo 80 strani fotografij letal in njihovih posamez¬ nih delov. Uredniki poskušajo uporabiti izključno originalno fotografsko gradivo in se k fotografijam restavriranih letal zatekajo le v sili. Po¬ sebna pozornost je posvečena tudi raz¬ lični opremi za oskrbo letala in oboro¬ žitvi. V tej zbirki ne manjkajo tudi klasični barvni profili. Posamezne knjiae stanejo do 15GBP. Poleg "maketarskih zbirk", katerih zna¬ čilnost so fotografije detajlov, načrti v merilu ter posebej posvečena pozornost kamuflažam in označevanju letal, obsta¬ ja še niz izvrstnih knjižnih zbirk, ki so zsnovane tako, da pritegnejo širši krog ljubiteljev letalstva in letalske zgodovine nasploh. ACE Publication Poljska serija brošur o letalskih asih pravzaprav ni čisto prava zbirka. Bro¬ šura obsega do 40 strani in 8 strani barvnih profilov s črno-belimi fotografija¬ mi letal in pilotov. Aerofax Aerofaxove monografije o sodobnih lovskih letalih so zgoščeni zapisi o razvo¬ ju posameznih tipov letal. Fotografije ilu¬ strirajo nekatere izvedenke kot tudi po¬ samezne deje letal, njihove opreme in oborožitve. Črtne risbe ilustrirajo različne kamuflaže. Maketarji lahko v teh pub¬ likacijah najdejo dovolj slikovnega gradi¬ va za dograditev maket. V nekaterih zvezkih najdete tudi načrte v merilu 1 : 72. Cena posameznega zvezka se giblje od 8 do 12 GBP. V zbirki obstaja¬ ta dva tipa publikacij. V seriji "Extra" so predstavljeni najnovejši prototipi letal, medtem ko je serija "Minigraph" name¬ njena operativnim letalom. Aircam Avitaion Series Knjižice iz Aircamove serije so že davno pošle, omenjamo pa jih zato, ker so imele v šestdesetih letih izviren pristop v zagotavljanju bogato ilustriranih mono¬ grafij. Na 48 straneh se je med kopico arhivskih fotografij skrivala priloga z osmimi stranmi barvnih profilov, kj so razvnemali maketarsko domišljijo. Če v antikvariatih najdete katerega od na¬ slovov te zbirke, ne oklevajte z nakupom. V zbirku so predstavili vsa pomembnejša letala druge svetovne vojne, pa tudi nekaj vojnih letalstev manjših dežel in posebnih tem, kot so recimo letala, po¬ slikana z žreli in zobovji. Ali d'ltalia V Italiji je pred leti izhajalo nekaj izvrst¬ nih knjižnih zbirk, ki so očitno dodobra zasitile tržišče, zato je pojav povsem nove zbirke pravo presenečenje. V njej so na voljo monografije o italijanskih letalih, ki obsegajo okrog 48 strani. Na notranjih straneh barvnih platine se skri¬ vajo barvni profili. Besedilo je ilustrirano z velikimi fotografijami, pa tudi črtnih tehničnih risb ne manjka. V sredini brošure najdete načrte v merilu 1 : 72 in tudi 1 : 48. Ne manjkajo tudi ocene maket, predvsem pa je pomembno, da je besedilo natisnjeno tudi v angleškem jeziku. Cena posameznega zvezka je 24.000 LIT. januar 1998 TEKI! 5 MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (4 Revellov F4U- nadaljevanje) 1D corsair OJ