8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. januarja 2023. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 12 I 21. december 2022 Sreča ni v materialnih dobrinah 28 »Življenje v tujini mi je dalo neko čisto drugo spoštovanje in hvaležnost do Slovenije.« 29 Pri pripravi prazničnih dobrot je pomembno, da delamo s srcem in dobro voljo Božiček prihaja v naše kraje D. N. z otroki in starši priklical tudi Božička, ki je mednje prišel skupaj s palčkoma. Božičku sta pomagala deliti bombone in darila, marsikdo pa je dobremu možu sedel v naročje in mu zapel kakšno pesmico. Otroci so se na prireditvi lahko sladkali z raznimi dobrotami in se greli s toplim čajem, odrasli pa s kuhanim vinom in drugimi napitki. Še pred Božičkom je naše kraje obiskal Miklavž, ponekod pa se bo menda oglasil tudi dedek Mraz. D. N. Te dni tudi naše kraje obiskuje Božiček in ne le obdaruje otroke, temveč ga spremlja tudi mnogo prijetnih dogodkov in čarobnih druženj. V ponedeljek je bil v Žalcu, a najbolj priden je bil minuli vikend. V Preboldu je otroke obiskal minulo soboto na kmečki tržnici na prostoru družbenega centra Marof. Prireditev je tudi tokrat pripravilo Kulturno društvo Svoboda Prebold, ki je poskrbelo za zanimiv program s čarodejem Andrejem. Ta je skupaj Vsak konec je nov začetek! LUCIJA K. Božiček se je minuli vikend oglasil v Preboldu, priložnosti za čarobno druženje pa je bilo dovolj povsod po dolini. Postanite naročnik Utripa Savinjske doline Občane Občine Braslovče obveščamo, da z januarjem 2023 Občina Braslovče mesečnika Utrip Savinjske doline ne bo več odkupovala za svoja gospodinjstva. Zato vas vabimo, da postanete mesečni naročniki na naš časopis. Letna naročnina za 11 številk Utripa Savinjske doline, ki poroča o dogodkih in ljudeh šestih spodnjesavinjskih občin, je le 16 evrov. Naročilnico najdete na strani 17. K naročanju vabimo tudi vse občane občin Polzela in Vransko, ki še niso naročniki, prav tako tudi podjetja, javne zavode in druge pravne subjekte. Utrip Savinjske doline poroča o ljudeh in lokalnih dogodkih v občinah Žalec, Prebold, Tabor, Braslovče, Polzela in Vransko, ki so tudi sicer tradicionalno povezane v Spodnji Savinjski dolini. Koliko emocij je prineslo leto 2022, zasebno in v družbi, sem si rekla ob razmišljanju, kaj lahko k temu sploh še dodam v zadnjem Utripovem uvodniku tega leta. In sem preletela naslove in vodilne misli iz letošnjih uvodnikov. Skupaj zapisani povedo marsikaj. Konec januarja je naslov pozival, Naj bo (vsaj) prešerno, rekoč da ljudje ne potrebujemo veliko, da nam je lepo, da poženemo svoj ustvarjalni potencial in energijo za izzive svojih dni. Potrebujemo pa vsaj »blagih sapic« v svoja jadra in vsaj »milih žarkov« od soljudi, kot je zapisal naš veliki pesnik France Prešeren. Februarja smo šli z uvodnikom V pomlad brez PCT: »Uživajte v pomladi, v pustnih norčijah, končno s pustnimi maskami.« Marca smo na krilih olimpijskih dosežkov Timija Zajca in pred prvim dejanjem supervolilnega leta klicali: Poletimo do zmage še mi! V aprilskem Utripu Savinjske doline, na pragu praznika dela, sem vas po Mi2-jevsko spodbudila: Zbudimo se za 1. maj! »Moramo odvreči lubje in reciklirati, regenerirati to presneto zatohlo družbo. Halo, to je naša lepa, zelena dežela, ki ima veliko vrhunskih ljudi na vseh področjih. Samo treba je ljudi pustiti v miru, jim omogočiti, da lahko delajo, da so lahko ustvarjalni, da dihajo svež zrak in si izberejo svojo resnico, ne da jih kdo prepričuje, da mislijo narobe, preprosto, da so svobodni, spoštovani, zdravi in srečni in da to enako privoščijo tudi drugim.« Če pričakujete srečni konec, predlagamo da začnete iskati nov začetek. Neznani avtor Maja sem si zaželela, da bi bili sposobni sprejemati druge ne glede na kakršnokoli pripadnost ali svojstvenost v uvodniku z naslovom Dan mladosti v rdečih čevljih: »Veselim se uspehov drugih ljudi in jim jih privoščim, tudi če meni ne uspe. Spoštujem ljudi, ki v srcu dobro mislijo, znajo poslušati in se učiti od drugih, vsekakor pa jih ne obsojajo, ker so vrt obdelali drugače ali ker so si nadeli obleko, ki jim ni všeč, ali obuli čevlje, ki so klišejsko divji.« Junija sem vam zaželela dvoje: Zdravo poletje in zdravo, poletje! Avgusta pa sem pod naslovom Spoštujte in zmagujte še enkrat poudarila pomen spoštovanja in odgovornosti v smislu, da »se nehamo ukvarjati s tem, kako ga lomijo drugi, na svoje grehe pa pozabimo«. »Ali mir in svoboda sploh obstajata?« sem se spraševala septembra, čeprav nisem pesimist, želje, ki sem jih zapisala, pa upam, ne preoptimistične: »Želim si, da se športni duh, fairplay, spoštovanje ekipe in vsakega njenega člana, spoštovanje nasprotnika, pa tudi navijačev preselijo tudi v druge sfere. Le tako bomo lažje premagovali sodobne vojne na vseh področjih.« Težko bi se bilo v supervolilnem letu izogniti kakšni misli na temo volitev in zato sem v oktobrskem Utripu pod naslovom Praznik ali praznik demokracije? zapisala: »Verjamemo torej, da bodo letošnji številni delovni prazniki demokracije prinesli prave delovne zmage volivcem in da bomo prihodnje leto imeli le še ‘navadne’ praznike, ko bomo le še zares praznovali. In da vsi skupaj ne bomo le gasili, ampak – vključno z gasilci – tudi ‘zažigali’ od uspehov. Na račun prihrankov iz naslova praznikov demokracije pa raje prakticirali demokracijo v vsakdanjem življenju.« In novembra, ko smo se na pragu adventa počasi poslavljali od nedeljskih izletov na volišča, sem se, kot najbrž še mnogo državljanov, končno odločila ZA praznični december in vas nagovorila z naslednjimi mislimi: »Res je, da za dobro počutje ne potrebujemo veliko, gotovo pa ne vsega balasta materialnega sveta. Prisluhnite torej sebi in ljudem v svoji bližini ter si privoščite prijazen adventni čas.« Dragi bralci in prebivalci Spodnje Savinjske doline, hvala vam za to, da Utrip Savinjske doline utripa v celostni barvni lestvici in neprekinjeno 24 ur na dan in 365 dni v letu. Hvala za vaše delo, ustvarjalnost, pogum, srčnost in vsa ostala čustva, zaradi katerih lahko vedno pišemo o čem. Morda bo kdo izmed vas ob tem dejal, da je njegovo življenje daleč od naštetega in da Utrip še zdaleč ne pokrije vsega. Prav imate, ampak naj nas vse skupaj žene naprej, da bo leto 2023 še bolj vredno, da ga zapišemo. In zapomnite si: nikoli ni prepozno za nov začetek, moraš pa najprej biti iskren sam do sebe, biti odločen in pogumen, pa malo tudi drzen! Prijazne praznične dni in Utripajte z nami tudi v letu 2023! Prizigajte srca, ne petard. TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 12 I december 2022 Pobuda za načrt protipoplavnih ukrepov Želva – Eureka invalidom prijazna T. TAVČAR KSENIJA ROZMAN Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je objavil pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Pobuda je med 8. decembrom 2022 in 27. januarjem 2023 javno objavljena na spletnih straneh ministrstva, javna predstavitev pobude pa bo v torek, 10. januarja 2023, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Predmet pobude za državno prostorsko načrtovanje je ureditev celovitih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline in mesta Celje, ki bo imela pozitivne učinke tudi dolvodno v porečju Savinje, na območju Laškega. Območje pobude posega na območje osmih občin, in sicer Mestne občine Celje in občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko. V postopku umeščanja prostorske ureditve v prostor bodo na osnovi analize javno razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag pripravili predlog izvedljivih variantnih rešitev z opredelitvijo območja. Tako pripravljena pobuda predstavlja osnovni prostorski dokument za obravnavane prostorske ureditve v fazi odločanja o pripravi načrta. Zaščita urbaniziranih območij Osnovni cilj ukrepov, s katerimi se zagotovi poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini in na širšem vplivnem območju, je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij. Obenem naj bi se izboljšala poplavna varnost kmetijskih zemljišč in hkrati omogočilo zadrževanje visokih voda ob izrednih dogodkih (podnebne spremembe). Ukrepi naj bi zagotovili tudi racionalno rabo prostora ter čim manjše vplive na okolje in na kmetijsko rabo, izboljšali morfološke značilnosti in povezanosti podzemne vode s Savinjo ter povečali vodni in obvodni prostor Savinje in Ložnice. Omogočili naj bi večnamenskost ureditev za občasno zadrževanje voda (kmetijska raba, večnamenske poti, kolesarske poti ipd.). Predlagane ureditve Glede na izhodišča in analize iz že izdelanih faz Celovite hidrološko hidravlične študije na ravni porečja Savinje (izdelovalca sta IZVO-R in Hidrosvet) so bile ob izdelavi te pobude dodatno preverjene različne možne rešitve, s katerimi bi omogočili zadrževanje približno 12,0 milijonov kubičnih metrov vode za zagotovitev poplavne varnosti vključno z zagotavljanjem ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb. Na podlagi izsledkov študije se je izkazalo, da sta med petimi različnimi možnimi rešitvami, ki so bile predmet študije, samo dve varianti zagotovili uresničevanje cilja, da namreč na območju pred mestom Celje zagotavljata varnost pred Q100 z varnostno višino vsaj 90 cm, kar je eden od poglavitnih ciljev priprave tega DPN. Varianti, ki sta na podlagi zaključkov študije ocenjeni kot izvedljivi, sta predmet pobude. Načrtovane ureditve po območjih oziroma objektih so: suhi zadrževalniki ob Savinji (Levec, Dobriša vas, Roje, Šempeter, Dobrteša vas, Latkova vas in Letuš) in ob Bolski (Kaplja vas in Trnava), ureditve Savinje med Latkovo vasjo in mestom Celje, ureditve na vplivnem območju Bolske (protipoplavni ukrepi na območju naselij Kaplja vas, Dolenja vas, Prebold, Lapurje in Gomilsko), ureditve na vplivnem območju Ložnice, mokra (večnamenska) zadrževalnika Vršca in Gozdnica, območja odvzema materiala za gradnjo suhih zadrževalnikov, izvedba ureditve Bolske in potoka Perišnica, ureditev na potoku Podvinska struga, ureditve na potoku Lava, prestavitev objektov črpališč za namakanje hmeljišč, most čez Savinjo v Šeščah, premostitveni objekti na strugi in potoku Lava ter preostala gospodarska javna infrastruktura in obratovalni monitoring. Varianti se razlikujeta v tem, da ima varianta 2 predviden dvojni zadrževalnik med Letušem in Malimi Braslovčami s prostornino približno 1,5 milijona m3 ter ureditve na vplivnem območju Bolske, ki jih pri varianti 1 ni. Poleg tega je pri varianti 2 na Bolski predviden samo en suhi zadrževalnik (Trnava), medtem ko je pri varianti 1 na Bolski predviden tudi suhi zadrževalnik Kaplja vas. Pred približno dvajsetimi leti je bilo Društvo za pomoč in samopomoč Želva – Eureka iz Žalca v prvi vrsti osredotočeno na odvisnike od prepovedanih drog. Danes se ukvarja še z drugimi vsebinami. Zanje skrbi petnajst zaposlenih, od tega je kar deset invalidov. Ker gre za lep primer njihovega vključevanja v delovne procese, je društvo nedavno prejelo nagrado za dobro prakso na področju njihovega zaposlovanja in znak invalidom prijazno podjetje. Takoj po ustanovitvi društva sta leta 2001 pod njegovo okrilje prešla dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju in za odvisnike od prepovedanih drog, ki jim je pred tem pomoč nudil center za socialno delo. Glede na potrebe na terenu so nato po besedah predsednice Natalije Zupančič postopoma vzpostavljali še druge programe. Ključna pri njihovem razvoju je bila selitev na Objekt – prostori Društva za samopomoč Želva – Eureka Žalec obrobje Žalca leta 2012. Pred tem so namreč delovali v njegovem strogem središču, kjer so bili utesnjeni in obenem za marsikoga moteči. Ob zavetišču za brezdomce, ki so ga vzpostavili že leta 2005, so v novih prostorih zaživeli še javna kuhinja, razdeljevanje donirane hrane in pomoč pri urejanju in mobilnosti na domu za starejše in psihične bolnike. Zahvala ob zaključku leta L. K. T. T. Predstavniki gospodarstva so napolnili dvorano Doma II. slovenskega tabora. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da bo 3. 1. 2023 objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV OHRANJANJA IN SPODBUJANJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: − naložb v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. o Rok za predložitev vlog je 15. januar 2023. o Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z »obrazcem ovojnica«, priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali jih oddate osebno v Glavni pisarni Občine Žalec (soba 7). o Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 30. 4. 2023. Javni razpis za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji (dopolnilna dejavnost) in delovanje društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja bo objavljen po objavi sprejetega proračuna Občine Žalec za leto 2023 v Uradnem listu Republike Slovenije. Informacije o razpisu lahko dobite pri Erni Podgornik, tel. 03 713 64 36, ali po elektronski pošti erna.podgornik@zalec.si. Razpis bo 3. 1. 2023 v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. Občina Žalec je v prednovoletnem času pripravila dva predpraznična sprejema za različne skupine deležnikov iz okolja, s katerimi sodeluje. Zaradi bolezni župana so le srečanje z novinarji prestavili na januar, sicer pa so v odsotnosti župana obakrat v Domu II. slovenskega tabora za prijazen sklepni del leta in zahvalo za sodelovanje v minulem obdobju poskrbeli županovi sodelavci iz Občinske uprave in člani Občinskega sveta Občine Žalec. S predstavniki gospodarstva so se srečali že 8. decembra. Občina Žalec jim je ob zaključku leta poklonila nasmejan večer s stand-up komikoma Tinom Vodopivcem in Davidom Gorinškom. Predstavnike negospodarstva pa so v Domu II. slovenskega tabora gostili 16. decembra in se v sproščenem večeru nasmejali ob stand-up komiku Gašperju Bergantu. Številni udeleženci obeh večerov so se ob zdravici kasneje družili še v avli Doma II. slovenskega tabora. OBČINA ŽALEC ŠT. 12 I december 2022 V Žalcu na drugi seji že imenovali delovna telesa K. R. D. N. Nadomestni poslanec je postal Slavko Ivezič (SD). 3 Praznično dogajanje vse do silvestra B. P., L. K B. P. Že 2. decembra so v organizaciji ZKŠT Žalec na Šlandrovem trgu odprli drsališče, ki bo predvidoma obratovalo do 8. februarja 2023. Potem so se praznični dogodki vrstili kot po tekočem traku tako, da je Žalec ves december odet v praznične lučke in dogodke. Dogajanje je pestro. Med drugim so v ponedeljek, 5. decembra na Šlandrovem trgu prižgali lučke in pričakali obisk prvega dobrega moža, Miklavža, ki je otroke nagovoril in obdaril. V organizaciji Zero waste so 8. decembra v Mladinskem centru v Žalcu izdelovali praznične okraske iz recikliranih materialov, na istem mestu je bil 10. decembra drugi Škratkov bazar s številnimi domačimi ustvarjalci, v Mladinskem centru je 15. decembra sledila praznična predstava za otroke Pridnometer. Ta ponedeljek je Šlandrov trg obiskal drugi dobri mož Božiček, ki ima tudi veliko otroških oboževalcev. Danes, v sredo 21.12. bo koncert Zimska pravljica v izvedbi Saša Avsenika in Kvartopircev v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu, ki je že razprodan. Od torka 27. decembra in vse do 31. bo prav tako v kulturnem domu veselo. Napovedujemo brezplačne predstave za otroke, vsak dan ob 17. uri, v organizaciji ZKŠT in MC Žalec. Za vse brezplačne predstave morate prevzeti vstopnico v TIC Žalec na Šlandrovem trgu, ker je število sedežev omejeno. Prednost pri ogledu imajo otroci ob spremstvu ene odrasle osebe na družino. Na zadnji dan starega leta, to je 31.12., sledita dve predstavi v kulturnem domu, ob 11.15 uri silvestrska otroška predstava Jelkin čudež ter ob 20. uri silvestrska predstava s kozarčkom penine, Tadej Toš. Ob 22. uri pa se vidimo na Silvestrovanju na prostem na Šlandrovem trgu s skupino Power band. Na drugi seji brez župana, vodil jo je prvi imenovni podžupan v novem mandatu Roman Virant. Občinski svet Občine Žalec se je na ustanovni seji v novem mandatu 2022–2026 sestal 8. decembra. 19. decembra je župan sklical drugo sejo, na kateri so imenovali stalna delovna telesa občinskega sveta. Kot zadnje seje v prejšnjem mandatu je tudi ustanovna seja potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Kot najstarejša izvoljena svetnica v novem mandatu jo je vodila Danica Vončina Veligošek. O izidu volitev je poročal predsednik občinske volilne komisije Simon Krčmar in med drugim povedal, da pritožb na rezultate ni bilo. V novem občinskem svetu je osem svetnic in svetnikov z liste Socialnih demokratov, sedem iz Gibanja Svoboda, pet z liste SDS, štirje z Liste za mesto in podeželje, dva s skupne liste NSi in SLS, en mandat pa ima lista DeSUS. Mandati vseh 27 svetnic in svetnikov ter župana Janka Kosa, ki je bil izmed štirih kandidatov izvoljen že v prvem krogu, so bili potrjeni. Župan, ki je bil sicer zaradi bolezni odsoten, je svet pisno seznanil, da sprejema mandat župana in se zaradi nezdružljivosti funkcij odpoveduje mandatu občinskega svetnika. Na ustanovni seji so potrdili devetčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, na koncu seje pa so svetnice in svetniki podpisali prisego. V ponedeljek, 19. decembra, je bila druga redna seja, prav tako v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Na njej so za nadomestnega člana občinskega sveta potrdili Slavka Iveziča, ki bo to funkcijo opravljal namesto župana Janka Kosa. Imenovali so tudi stalna delovna telesa občinskega sveta, vsa štejejo devet članov. To so odbor za finance, proračun in premoženje, odbor za prostor in gospodarstvo, odbor za gospodarske javne službe, odbor za negospodarske javne službe, komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter komisija za pritožbe. V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o financiranju posameznega svetnika v svetniški skupini za leti 2023 in 2024 (114 evrov na mesec) ter sklep o financiranju političnih strank v prihodnjih dveh letih. V vsakem letu bo politična stranka SD prejela dobrih 10.600 evrov, Gibanje Svoboda 9.430, SDS 7.879, NSi 1.849, SLS 1.849, DeSUS pa 1.410 evrov. Svetniki OS Občine Žalec: SD: Tanja Trobiš, Roman Virant, Nada Jelen, Viktor Mitov, Tatjana Razboršek Rehar, Matic Krajšek, dr. Hana Šuster Erjavec in Slavko Ivezič; Gibanje Svoboda: Blaž Kolar, Alenka Omladič, Matjaž Omladič, Tanja Basle, mag. Martin Poteko, Katja Veligošek, mag. Gregor Zidanšek; SDS: Srečko Lednik, Andrejka Tanaskovič, Marcel Palčnik, mag. Slavica Čehovin, Luka Lakner; Lista za mesto in podeželje; Matjaž Krk, Marjeta Rukav, Karel Borovnik, Vesna Napotnik; NSi in SLS: Jože Krulec in Vilma Tekavc; DeSUS: Danica Vončina Veligošek. Otroci in odrasli se lahko fotografirajo s spominskim okvirjem. Odpiralni časi drsališča Žalec med počitnicami in prazniki je spremenjen, drsališče ni odprto le popoldne, ampak tudi dopoldne. Natančne informacije dobite na spletni strani www.zkst-zalec.si ali na FB ZKŠT Žalec. Izposoja drsalk je na žalskem drsališču na voljo po simbolični ceni 2 evra. OBČINE 4 ŠT. 12 I december 2022 Pred uradnim ustoličenjem s spodnjesavinjskimi župani D. NARAGLAV Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar, ki bo pojutrišnjem tudi uradno prevzela predsedniško funkcijo od Boruta Pahorja, je bila v ponedeljek, 5. decembra, na neformalnem obisku v naši dolini, kjer se je srečala z novoizvoljenimi župani. Prijetno druženje z vsestransko razpravo Razlog za obisk novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar je bila izpolnitev obljube, ki jo je v času kampanje dala mag. Marku Repniku, ki jo je takrat povabil, da se po končanih volitvah dobijo na skupnem kosilu. Bodočo predsednico so župani in županja pričakali ob napovedani uri pred znano gostilno v Šempetru, ji zaželeli prijetno dobrodošlico in ji čestitali za izvolitev. V posebni sobi gostilne so nato skoraj tri ure potekali sproščeni pogovori o najrazličnejših temah v povezavi z delovanjem občin, njihovimi dosedanjimi dosežki in tudi težavami, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Zaradi bolezni ni bil prisoten žalski župan Janko Kos. Preden se je gostja poslovila, pa je za Utrip Savinjske doline povedala: »Najprej moram povedati, zakaj sem danes prišla na to druženje z župani vaše doline. To, kar v življenju vedno počnem, je, da držim besedo in obljubo, ki sem jo dala štirim županom vaše doline, ki so me sprejeli v prvem krogu predsedniške kampanje, mi razkazali svojo občino in mi povedali, s čim se njihova lokalna samouprava ukvarja. To je nekaj, za kar sem jim zelo hvaležna, da so me sprejeli in povedali o težavah lokalne samouprave. Ker takrat ni bilo dovolj časa za vse, kar bi si želeli medsebojno povedati (v štirih urah sem bila v štirih občinah), Ob prihodu so jo pričakali novoizvoljeni župani in županja. »Sem pa danes še po eni strani z veseljem ravno v teh občinah Spodnje Savinjske doline, kjer se je pokazalo, kako lahko župani, ki so različnega svetovnonazorskega pogleda na svet, tako dobro sodelujejo med sabo. In prva stvar, ki sem jo vprašala samo sebe, je bila, če je to možno na lokalnem nivoju, zakaj ni možno še na državnem.« je s strani Marka Repnika padla ideja, da se po volitvah, če zmagam, dobimo na skupnem kosilu. In evo, zmagala sem in danes izpolnjujem to dano obljubo. Sem pa danes še po eni strani z veseljem ravno v teh občinah Spodnje Savinjske doline, kjer se je pokazalo, kako lahko župani, ki so različnega svetovnonazorskega pogleda na svet, tako dobro sodelujejo med sabo. In prva stvar, ki sem jo vprašala samo sebe, je bila, če je to možno na lokalnem nivoju, zakaj ni možno še na državnem. Poleg izpolnjene obljube, ki sem jo dala Marku, sem se s tem spoznanjem še s toliko večjim veseljem danes pripeljala v vašo dolino. Zelo sem vesela, da smo se neformalno srečali, malo več poklepetali, kot smo imeli priložnosti takrat med mojo kampanjo v teh vaših občinah. Vsekakor pa sem prepričana, da se bomo še srečevali ob raznih drugih priložnostih, ko bom v vaših krajih.« Župan Tomaž Žohar z novorojenci in starši Najmlajši občani pri županu Starši s svojimi novorojenčki in organizatorji srečanja Letos najmanj novorojenčkov T. TAVČAR D. N. Na decembrski sprejem novorojenčkov Občine Prebold 6. decembra so bili povabljeni starši z novorojenčki, ki so se rodili v času od 1. maja do 1. novembra 2022. V tem času se je rodilo 13 otrok, od tega pet deklic in osem dečkov. Skupaj se je od lanskega 1. novembra do letošnjega 1. novembra rodilo 32 otrok, kar je najmanjše število glede na vsa pretekla leta, ko se je v povprečju na leto rodilo okrog 58 otrok. Rekordni leti sta bili 2011, ko se je rodilo 74 otrok, in 2013, ko je občina postala bogatejša za 67 najmlajših prebivalcev. Starše z novorojenčki so tokrat nagovorili podžupan mag. Marko Repnik, ki je nadomestil odsotnega župana Vinka Debelaka, namest- nica ravnatelja OŠ Prebold za vrtec Mateja Matko in Vanja Čeligoj Zajšek, višja svetovalka za splošne zadeve in gospodarstvo v občinski upravi Občine Prebold. Slednja je ob zaključku skupaj s podžupanom staršem podelila priložnostno darilo in vrednostni bon v višini 150 evrov. Za prijetno vzdušje in druženje so s svojim nastopom poskrbeli vrtčevski otroci. V predprazničnem času je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar sprejel drugo skupino najmlajših občanov, rojenih od 1. maja pa do 31. oktobra letos. Na sprejem je bilo vabljenih 20 malčkov, kar je nekoliko manj, kot je bilo za decembrsko skupino običajno v preteklih letih. Otroci so ob tej priložnosti prejeli slikanico Čarovnija na Žovneškem gradu domačinke Tjaše Slemenšek in državno zastavo, simbol slovenst- va, njihovi starši pa božično zvezdo, simbol svete noči, ter enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Če je moč sklepati po dosedanjih podatkih, ko je bilo do 31. oktobra rojenih in obdarjenih le 32 otrok, bo letošnje število rojstev precej nižje, če ne celo najnižje sploh od nastanka Občine Braslovče. OBČINE ŠT. 12 I december 2022 Po 24 letih nov župan Prvi na konstitutivni seji D. NARAGLAV Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta Občine Prebold je 8. decembra v sejni sobi občine v skladu s poslovnikom vodil njegov najstarejši član Drago Lobnikar iz Marije Reke. Sejo pa je sklical dosedanji župan Vinko Debelak, ki je Občino Prebold vodil vse od njene ustanovitve leta 1998 in se za ponoven mandat ni več potegoval. Volivke in volivci so za novega župana izvolili dosedanjega podžupana mag. Marka Repnika. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev za župana je podala predsednica Občinske volilne komisije Milena Lesjak Metlika. Največ mandatov, pet, so prejeli Socialni demokrati: mag. Marko Repnik, ki ga bo zaradi izvolitve za župana nadomestil naslednji kandidat z njihove liste (to naj bi bila Urška Čevnik iz Prebolda), Tanja Gostečnik, Boštjan Herodež, Matija Jager in Matjaž Dolinar. Štiri mandate je dobila Slovenska demokratska stranka, ki jo bodo zastopali Branko Verk, Mateja 5 D. N. Petnajst članov občinskega sveta Občine Prebold z novim županom mag. Markom Repnikom. Marinc, Bernard Tratnik in Rok Golavšek. Po dva mandata pripadata stranki DeSUS in Listi neodvisni za Prebold. Sedeže so zasedli Franc Škrabe in Drago Lobnikar ter Miha Fonda in Liljana Kač. Po en mandat je pripadel Gibanju Svoboda in Novi Sloveniji s svetnikoma Otonom Račečičem in Urbanom Uršičem. Potrdili so tudi člane Komisije V Občini Tabor so pohiteli s potrditvijo novega občinskega sveta in župana, ki ni imel protikandidata in je po volitvah lahko takoj nadaljeval dosedanje delo. Tako je 1. konstitutivno sejo sklical že 25. novembra. Sejo je vodil najstarejši članu OS Ivan Hrastnik. Poročilo po izidu lokalnih volitev je podal predsednik Občinske volilne komisije Občine Tabor David Teržan. Nov občinski svet sestavljajo: Vanja Lednik, Jernej Grobler, Lovro Leskovšek, Ivan Hrastnik, Žan Grobler, Leopold Mikek, Peter Cefuta in Boštjan Kreča. S potrditvijo mandatov članov OS so prenehali mandati vsem dotedanjim članom OS, članom odborov in komisij. Župan Marko Semprimožnik je povedal, da se bo delo, začeto v prejšnjem mandatu, nadaljevalo v največji možni meri, občino pa seveda čakajo še realizacije novih projektov. V nadaljevanju seje so imenovali še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Žan Grobler, Peter Cafuta, Jernej Grobler, Vanja Lednik in Boštjan Kreča. za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je stalno delovno telo občinskega sveta. Ob zaključku so se zahvalili dosedanjemu županu za uspešno 24-letno vodenje občine ter skupaj z njim in novim županom tudi nazdravili in si zaželeli uspešnega dela v novem štiriletnem mandatu za dobrobit občine ter občank in občanov lokalne skupnosti. Nov mandat staremu županu Osem članov OS Občine Tabor in novi stari župan Marko Semprimožnik T. TAVČAR 15 svetnikov OS Občine Braslovče z županom Tomažem Žoharjem V torek, 13. decembra, se je v dvorani Doma kulture Braslovče na konstitutivni seji sestal novoizvoljeni sestav Občinskega sveta Občine Braslovče v mandatu 2022– 2026. Prve redne seje se je udeležilo vseh 15 svetnic in svetnikov, stari-novi župan Tomaž Žohar in predstavniki nekaterih strank. Sejo je v skladu s poslovnikom vodila najstarejša članica novoizvoljenega občinskega sveta Danica Tajnšek. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana je podal predsednik občinske volilne komisije Bernard Tajnšek. Za štiriletni mandat so potrdili novih petnajst članov občinskega sveta: z Neodvisne lista Tomaža Žoharja – Ker se da (9 mandatov) Primož Brinovec, Polona Marovt Gantar, Tomaž Žohar, mag. Urška Hozjan, Domen Dobnik, Manuela Vodovnik, Boštjan Šalamon, Patricija Goubar, Iztok Derča, iz SDS (2) Janko Pirnat, Aleksander Jelen, iz SD (2) Danica Tajnšek, Anton Vesolak; NSI (1): Urban Jager; SLS (1): Jaka Orožim. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel sklep, s katerim je uradno ugotovil, da je za župana izvoljen Tomaž Žohar, ta pa je funkcijo sprejel. Sklep o tem bo posredovan občinski volilni komisiji, ta pa bo izvedla postopek imenovanja nadomestnega člana v občinski svet. Več žensk kot moških T. TAVČAR 1. redna in konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Vransko je bila 6. decembra v dvorani Kulturnega doma Vransko. Vodil jo je najstarejši svetnik Rafael Novak. Novi občinski svet ima edini v dolini v sestavi več svetnic (6) kot svetnikov (5). Potrjeni so bili mandati vseh enajstih članov občinskega sveta in tudi nove županje Občine Vransko Nataše Juhart, ki bo tako Občino Vransko vodila naslednja štiri leta. Imenovani člani občinskega sveta Občine Vransko za mandatno obdobje 2022- 2026 so naslednji: Nova Slovenija – krščanski demokrati (9 svetnikov): Robert Novak, Brigita Gosak, Zdenka Verdel, Lucijan Ocvirk, Kristina Reberšek, Rafael Novak, Sonja Cencelj, Petra Farkaš, Jože Matko; SDS (2 svetnika): Marjan Pečovnik, Damjana Bistan Učakar. Imenovana je bila tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja v naslednji sestavi: Brigita Gosak – predsednica, člani: Jože Matko, Zdenka Verdel, Kristina Reberšek in Marjan Pečovnik. Ponovno si je nadel župansko insignijo T. TAVČAR Polzelski občinski svet s 17 svetniki v novi sestavi s starim oziroma novim županom Jožetom Kužnikom se je sestal 12. novembra na Gradu Komenda na Polzeli. Sejo je vodil najstarejši svetnik Igor Pungartnik. Največ mest, kar sedem, so zasedli člani Gibanja za Občino Polzela – lista Jožeta Kužnika (Jože Kužnik, Ivi Kapitler, Maja Kolenc Dolinar, Nika Ograjenšek, Darko Hlupič, Ida Jevšnik, Igor Pungartnik); Dada – lista Dragice Sternad Prašnikar (2): Dragica Sternad Prašnikar, Monika Rakun; Gibanje Svoboda (2): Luka Špoljar, Darja Ferlež; Nestrankarska lista za razvoj Občine Polzela (2): Danilo Turnšek, Sergej Ocvirk; SDS (2): Gregor Grčar, Ljubo Žnidar; NSi (1): Niko Cevzar; SD (1): Aleš Trbežnik. Jože Kužnik je podal izjavo, da sprejema funkcijo župana. Ker funkcija občinskega svetnika in župana ni združljiva, bo občinska volilna komisija izvedla postopek imenovanja nadomestnega člana v občinski svet. Sledila je krajša slovesnost, v kateri je predsedujoči novoizvoljenemu županu Jožetu Kužniku čestital za izvolitev mu nadel župansko insignijo. Novi člani Občinskega sveta Občine Vransko (manjka Robert Novak) z županjo Natašo Juhart Župan Jože Kužnik s svetniki. Na posnetku manjka Monika Rakun. UTRIPKE 2022 6 ŠT. 12 I december 2022 Kuhna supervolilnega (p)leta L. K. B. P., D. N., T. R. Smo se že navadili, da volitve s sabo prinesejo različne prijeme prepričevanja. A pokoronska volilna kampanja v super volilnem letu je vendarle presenetila, po eni strani zaradi (navidezne) pasivnosti, po drugi strani pa zaradi ostrine pristopov do volivcev. Malo smo se vendarle čudili, ker nikakor nismo zasledili običajnih volilnih golažev. No, kakšna kuhna je že bila, pa kakšna pijačka, pivo ali kuhanček, odvisno od sezone. Ampak, tudi volilna kulinarika ni več tisto, kar je bila v najboljših letih. V vsakem primeru pa, karkoli je že, na volilne rezultate ni vplivalo. Je pa vplivalo morda kaj drugega, samo da ne bi vsega (samo zaradi vztrajnosti) morali na koncu pojesti pridni volivci, ki so morali letos kar štirikrat na volitve. ”: “Začini samo terchef taktiko sodobno “Mas se je odločil za obnesla. Marko Repnik je ec”. Taktika se zmagaš za ščep Ne glede na volilni rezulta t, rok in pivo laj tega, izpusti nož, “Hani, Hani...., ne de ivaj. skr čeprav to počne na dno. n in še vedno bere Aleksander Reberšek za nas lednjo volilno kampanjo razm srednjeveško gospodo. išlja o preobleki v slavju in veselo nagnila dekleta na baronovem la rek so ar,” nik Rep ve dvorne dame. at, baron von ljstvo, da bodo njego “Zmagal je naš kandid slavo, sebi pa v zadovo in čas v mu nje om svoje rogove z vin ostajata za ve saj je možakar moča toliko, da Utrip, ežna ko trp oraj ta , vodja TIC k s in čun zela i prora TD Po bčinsk predsednik ove. o t o k gozd nejša i rekli Je obil župan, so s ik Zavoda za š n a v n ta t s d ko in pre Polzela V četrte m bo pre mandatu se pustil podžu bo posveti panom m teko čim za . devam , ostalo Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO UTRIPKE 2022 ŠT. 12 I december 2022 Čeprav ni kandidiral se je Z rokami v žepu do naslednjega mandata. Namesto se dmih novih palčkov je do zlatolasko. bi la tri izkuše ne ljeno tudi no poskrb eti. lič d o je ta lenega zla nje vsakršnihkoli sm V dolini ze ločeva in ve lit vo waste palčke, dva častno boril za skalp občine. novinca in en o u berfest kem Okto Na Savinjs e n d ili mo so predstav 26. 0 smernice 2 za zero Tu in tam so se pocedile sline tudi tis tim, ki so sa mo čuvali. Še do volitv bro da so a politič h, saj so v Žalcu o dp se ni so potn v njih lah rli dve n iki. ov ko uč ili tud i učilnici po i svež i pos parlame lanci n in dr tarnih ugi Vesel božič in srečno novo leto! 7 8 OSREDNJE TEME ŠT. 12 I december 2022 Sreča ni v materialnih dobrinah BINA P., DARKO N., LUCIJA K. Spodnja Savinjska dolina se lahko v letu 2022 ponaša z mnogimi ljudmi, ki so na svojih področjih ne le presegli povprečje, dosegli vrhunec. Na kulturnem, umetniškem, športnem področju, na področju prostovoljstva v turizmu, gasilstvu, v modi, ustvarjalnosti, na gospodarskem področju in še kje so za svoje delovanje prejeli najvišja odlikovanja in s tekmovanj najvišjega ranga medalje žlahtnega leska. Timija Zajca, edinega našega olimpijca zimske olimpijade žlahtnega leska, ki je tudi del najboljše slovenske ekipe leta, nismo uspeli uloviti, zato pa smo nekaj drugih posameznikov, ki se ponašajo z dosežki in presežki leta 2022 povprašali, kaj so si najbolj zapomnili v letu 2022 in kakšno leto 2023 si želijo. Andreja Zakonjšek Krt, sopranistka, prvakinja mariborske opere, letošnja Prešernova nagrajenka Andreja Zakonjšek Krt O letu, ki odhaja: »Leto 2022 je bilo zame zelo posebno, lahko rečem tudi izjemno leto. Nagrada Prešernovega sklada, ki je na najžlahtnejši način okronala mojo, več kot 25 let dolgo profesionalno pevsko pot, je pomembno zaznamovala začetek leta in hkrati vse moje nadaljnje življenje. Proti koncu leta, natančneje 1. septembra, pa je pri ZKP RTV Slovenija izšla moja druga zgoščenka, tokrat z naslovom Večerna sanjarjenja, ob spremljavi harfistke Urške Križnik Zupan. Leto 2022 je zaznamovalo tudi več pomembnih koncertov in opernih predstav. Tudi poletje je bilo zelo delavno, saj smo v juliju z mariborsko opero dvakrat gostovali na Festivalu Ljubljana. V Cankarjevem domu sem nastopila v vlogi Micaele v operi Carmen, v Križankah pa sem sodelovala v predstavi baleta mariborske opere v koreografiji znamenitega Edvarda Cluga. V baletu z naslovom Svatba Igorja Stravinskega, ki je tudi v glasbenem smislu izredno zahtevno delo, sem pela sopranski solo part. To predstavo je posnela tudi TV Mezzo, kar je tako za mariborsko opero kot za Slovenijo nekaj novega in velika čast, saj smo se znašli v družbi najimenitnejših opernih, baletnih in koncertnih hiš Evrope. Tudi avgusta ni bilo počitka, saj sva z možem imela koncerte po cerkvah v raznih slovenskih krajih. Pri tem bi izpostavila Šmarje pri Jelšah, rojstni kraj moje pokojne mame, kjer sva imela koncert v tamkajšnji čudovito prenovljeni cerkvi. Z družino smo bili tudi dvakrat, spomladi in jeseni, v nam zelo ljubi Švici, kjer smo združili prijetno s koristnim, saj smo obakrat imeli tam tudi koncert. Zelo svež je še spomin na gostovanje mariborske opere konec novembra v Pragi, kjer smo štirje solisti naše opere nastopili ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor v čudoviti in znameniti Španski dvorani na gradu Hradčani. Slavnostni koncert, ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo v Pragi in ki so se ga udeležili ambasadorji več evropskih držav in predstavniki slovenske vlade, je bil namenjen zaključku Plečnikovega leta. Hvaležna sem in počaščena, da sem bila del tega veličastnega in zgodovinskega dogodka, posvečenega slovitemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki ga tudi Čehi neizmerno cenijo. Doslej se nisem zavedala, kako močno je svojimi mnogimi umetniškimi arhitekturnimi deli povezal slovenski in češki narod. Žal je to leto zaznamoval tudi covid, ki smo se mu z možem in sinom do začetka tega leta uspešno izogibali. Potem pa se je v januarju v šoli okužil sin Vid, čez dva meseca sem se v operi okužila jaz in kmalu za mano je zbolel še mož. Na srečo ni bilo preveč hudo pri nikomur izmed nas. Širše gledano pa me leto 2022 navdaja z žalostjo in globokim sočutjem do vseh trpečih, nedolžnih ljudi, ki so se znašli sredi vojne vihre v Ukrajini. Navdaja me tudi s skrbjo zaradi vseh posledic in nevarnosti, ki jih ta prinaša za vso Evropo in tudi svet.« O željah za leto, ki prihaja: »Za leto 2023 si želim, da bi bilo mirnejše in prijaznejše do vseh ljudi sveta. Da bi se vojna v Ukrajini in trpljenje nedolžnih ljudi čim prej končala. Da bi po vsem svetu zavladal mir in da bi ljudje ne imeli več potrebe in želje zapuščati svojih domov in se zatekati v Evropo, ki vedno težje obvladuje migrantsko problematiko. V Sloveniji si želim več spoštovanja med ljudmi, več potrpljenja in strpnosti do drugače mislečih. Ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Želim si več iskrene prijaznosti, srčne kulture, sprejemanja in medsebojnega razumevanja. In seveda si želim trdnega zdravja, moči in ustvarjalne energije. Bralcem Spodnje Savinjske doline iz srca želim, da jim prihajajoče leto prinese vse tisto, česar si želijo. Da se jim izpolnijo vsa hrepenenja in upanja, ki jih morda odhajajoče leto ni uresničilo. Da živijo v blagostanju, v medsebojnem razumevanju, spoštovanju in slogi, okrepljeni z mirom v srcu in zaupanjem v dobro. Da jim služi zdravje in da se veselijo vsakega novega dne v tej lepi dolini zelenega zlata, na katero me vežejo lepi spomini na otroštvo in mlada leta.« Mag. Alenka Domjan, letošnja prejemnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Franc Rančigaj, prejemnik najvišjega državnega gasilskega priznanja Matevža Haceta Franc Rančigaj O letu, ki odhaja: »Leto 2022 so v mojem življenju zaznamovali pomembni in razburljivi gasilski dogodki. Moje aktivno operativno delo v gasilstvu, ki traja že dobrih 45 let, je po eni strani, kot radi rečemo, način življenja. Ker ravno poteka SP v nogometu, pa lahko rečem, da je gasilstvo zame najpomembnejša postranska stvar. Zelo težko bomo Slovenci svetovni prvaki v nogometu, uspelo pa nam je, da smo prvi v svetovnem merilu po številu prostovoljnih gasilcev glede na število prebivalcev. Zato mi je v zadovoljstvo, da sem tudi sam deležnik tega uspeha. V iztekajočem letu mi bodo ostali v trajnem spominu predvsem naslednji dogodki: Gasilska olimpijada pod okriljem CTIF (svetovna gasilska organizacija) od 17. do 24. julija v Celju. Kot aktivni udeleženec sem sodeloval na več prejšnjih olimpijadah in lahko rečem, da je bila »naša« zelo uspešno organizirana, k čemur smo izdatno pripomogli številni prostovoljni gasilci iz GZ Žalec. Prav v tem času, ko je bila olimpijada, je bil na Krasu največji gozdni požar doslej v Sloveniji. Kot poveljnik GZ Žalec sem organiziral operativne enote iz naše gasilske zveze, ki so se skupaj z vozili odzvale v zelo velikem številu. V tem letu smo v GZ Žalec soglasno podprli kandidaturo za organizacijo kongresa Gasilske zveze Slovenije v letu 2023. Kljub konkurenci smo uspeli predstaviti naše infrastrukturne, predvsem pa organizacijske prednosti tako, da so pristojni sprejeli kandidaturo GZ Žalec. To pomeni, da bo kongres kot največji dogodek slovenskih gasilcev leta 2023 v Žalcu, kjer bomo morali za uspešno organizacijo ponovno dobro strniti vrste. Zame osebno pa je bil v letošnjem letu izjemni dogodek prejem priznanja Matevža Haceta na plenumu Gasilske zveze Slovenije 23. aprila v Svetem Juriju ob Ščavnici, ki šteje za najvišje gasilsko priznanje v državi. To je vsekakor poplačilo za ogromno število opravljenih prostovoljnih ur pri operativnem delu, predvsem pa pri opravljanju najrazličnejših funkcij na vseh nivojih gasilske organizacije. Kljub uveljavljenemu modelu t. i. enostarešinstva posameznik pri gasilskem delu ne pomeni veliko. Zato si to priznanje nekako delim z gasilskimi društvi v okviru GZ Žalec (predstavniki vodstva so me pospremili na plenumu) in člani matičnega društva PGD Gomilsko, ki so mi po vrnitvi pripravili nepozaben sprejem. Nasploh pa si bomo Slovenci zapomnili leto 2022 kot še vedno »covidno«, predvsem pa »super volilno leto«. Zame osebno je bilo tudi s tem v zvezi to leto zelo turbulentno. Poklicno sem opravljal naloge predstojnika Inšpektorata RS za okolje in prostor. To sicer ni politična funkcija, je pa na udaru različnih interesov in stalnem medijskem prepihu. V začetku decembra me je Vlada RS s tega položaja razrešila, kar je po eni strani zame pomenilo veliko olajšanje. O željah za leto, ki prihaja: » Po gasilski plati si želim veliko druženja in dobrih medsebojnih odnosov, predvsem pa čim manj gasilskih intervencij. Konkretno si v luči organizacije gasilskega Kongresa, ki je bila zaupana GZ Žalec in bo potekal od 6. do 7. oktobra 2023, želim, da vsi pripadniki gasilske organizacije v Spodnji Savinjski dolini strnemo vrste in se ponovno izkažemo v organizacijskem smislu, saj predvidevamo udeležbo 5000 gasilcev iz Slovenije in gostov iz tujine. Ker pa, kljub izključno prostovoljnemu delu vseh pripadnikov organizatorja, nastanejo z organizacijo določeni neizogibni stroški, naprošamo in pričakujemo od občin Spodnje Savinjske doline in simpatizerjev gasilstva materialno pomoč v okviru možnosti. V prihajajočem letu pa sebi, svojim bližnjim, vsem Savinjčankam in Savinjčanom ter vsem slovenskim državljanom poleg zdravja in osebne sreče želim, da bi se bolj udejanjilo še vedno neizživeto hrepenenje našega slavnega pesnika, ki ga je zapisal v 4. kitici Zdravljice: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo.« Mag. Alenka Domjan O letu, ki odhaja: »Življenje pooseblja lepe in manj lepe trenutke. V ospredje vselej postavlja srečo, tisto onkraj meja vsakdana, pa tudi žalost. Moje popotovanje skozi leto 2022 ni bilo prav nič drugačno, le da so bile osebne zgodbe zaznamovane še močneje kot v preteklem. Bile so presenetljivo življenjske ‒ s hlepenjem po zdravju, hkrati pa napolnjene s trenutki presenečenj. Med njimi je bilo gotovo visoko strokovno priznanje ‒ Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo, ki se je, iskreno priznam, usedlo v mojo dušo kot najlepše sanje. Pa vendar je naše življenje hote ali nehote vezano na družbeni utrip in sobivanje različnih nazorov ter ideoloških zvenov. Zato je bilo to leto še posebno razglašeno, viharno in polno nesmislov. Namesto da bi zajeli sapo po pandemiji in se z optimizmom zazrli v prihodnost, so na plano privrele vse nečimrnosti tega sveta. Iskali so se krivci, rasel je nemir v ljudeh, kar je povzročilo kritično presojanje družbenih in sploh političnih dogajanj. Mnogi so takšno situacijo, ne da bi pogledali v zakulisje časa, skozi ideološko prepričanje izkoristili za odpor in razdvojenost, namesto da bi s spodobno in konstruktivno komunikacijo izgrajevali družbeno zrelost. Skratka, leto je bilo po mojem videnju neproduktivno za zdrav družbeni razvoj, in kar je najbolj zaskrbljujoče, cinični um je prevladal nad čutečo in zdravo pametjo.« O željah za leto, ki prihaja: »Za prihodnost bi si želela večjo razsvetljenost misli, ki bodo v nazorsko pluralni družbi sposobne razviti vsebinske koncepte z jedrom časti, dostojanstva, talenta, moralne in etične kreposti, strokovnosti, poštenosti … v skladen družbeni razvoj. Potem se bosta različno misleča svetova morda dotaknila vsaj v enem skupnem zvenu ‒ v spoštovanju človeka. Naj bo to skupna želja tudi bralcem Utripa.« OSREDNJE TEME ŠT. 12 I december 2022 Ivica Čretnik, predsednica TD Šempeter, prejemnica najvišjega priznanja na področju prostovoljstva v Sloveniji, priznanja predsednika države Jaka Markovič, del slovenske košarkarske reprezentance gluhih 3x3, ki je letos postala svetovna prvakinja Dr. Barbara Čeh, IHPS, prejemnica nacionalnega priznanja za najbolj inovativne projekte in da sem že na začetku reprezentančne podjetja za projekt BioTHOP Občine Žalec, naše krajevne skupnosti, donatorjev, številnih članov društva – prostovoljcev in zaposlenih v društvu, ki smo razumeli, s kako velikim izzivom se soočamo. V marcu 2023 bomo vstopili v novo turistično sezono z drugačnim izgledom lepotice Jame Pekel in to bo pravo presenečenje za obiskovalce, ki si jih resnično želimo. Poleg praznovanja teh dveh jubilejev sem letos doživela še dve nadvse prijetni presenečenji. Najprej s strani predsednika države Boruta Pahorja, ki me je povabil na sprejem v predsedniško palačo, kjer mi je bilo podeljeno najvišje priznanje na področju prostovoljstva, nato pa mesec kasneje še s strani krajevne skupnosti, ko mi je bil podeljen naziv častna krajanka.« Ivica Čretnik O letu, ki odhaja: »Leto 2022 je zame res posebno leto. Dobro si ga bom vtisnila v spomin po praznovanju dveh jubilejev v Turističnem društvu Šempeter, ki ga vodim dvanajsto leto, ter po prejemu priznanj na državnem nivoju in v domačem kraju. V turističnem društvu smo letos praznovali 70-letnico odkritja spomenikov iz rimskih časov. Leta 1952 so namreč pri delih v sadovnjaku izkopali kip sedeče žene in s tem začrtali pot ureditve antičnega parka z grobnicami in rimsko cesto. Jubilej smo proslavili avgusta s praznično prireditvijo v nekropoli. Skupaj s številnimi obiskovalci smo preživeli lep večer z glasbenim, plesnim in igranim programom domačih izvajalcev. Drugo praznovanje se nanaša na 50-letnico pričetka vodenih ogledov po Jami Pekel. Z ureditvijo pohodnih poti in ustrezno osvetlitvijo je leta 1972 zaživel turizem v Jami Pekel. Jubilej začetka ogledov Jame Pekel smo proslavili v septembru, čeprav dela zamenjave zastarele in jamskemu okolju škodljive razsvetljave še niso bila povsem zaključena. Po petih desetletjih nam je ta velik projekt uspel s pomočjo O željah za leto, ki prihaja: »Pred vrati je novo leto 2023 in z njim nova turistična sezona. Mnogim se porajajo novi izzivi, nove ideje, nove želje ali pa uresničitev že večkrat odloženih nalog. V Turističnem društvu Šempeter bomo na prihodnji seji upravnega odbora začrtali nove naloge in aktivnosti za naprej. V ospredju je odložena naloga, kako zaščititi spomenike v Rimski nekropoli, da bi ohranili vrednost sporočil. Kako v slovenskem prostoru spremeniti odnos do spomenika državnega pomena, na katerem je ta označba že od leta 2003? Res škoda, vsako leto je manj obiskovalcev. Drugi objekt, za katerega skrbimo, je Jama Pekel, ki je razglašena za spomenik javnega pomena in spada med turistične jame Slovenije. Želimo si, da bi ta kraška lepotica v prihodnje privabila čim več obiskovalcev. V novem letu pa vsem vašim bralcem, članom in podpornikom našega društva želim, da bi se smelo soočali z izzivi in preizkušnjami, ki nam jih prav gotovo prinaša tudi novo leto 2023. Svet se spreminja in mi vsi z njim. Vendar pa se z združenimi močmi, predvsem pa z optimizmom in pozitivnim razmišljanjem veliko doseže in smo uspešnejši. Takšne so moje izkušnje, ki se izkazujejo v rezultatih dela. Prijetno praznovanje, v novem letu pa vse dobro, predvsem zdravja. Srečno!« Maja Štamol Droljc, ena najuspešnejših slovenskih modnih kreatork, ki je bila tudi letos povabljena na dogodek First Fashion Gala v ZDA (Washington), kamor je bilo povabljenih skoraj 40 oblikovalcev z vsega sveta O letu, ki odhaja: »Moja služba in moje osebno življenje sta močno prepletena. Vesela sem, da sem še vedno polna idej in moja kreativna plat še sije. Bilo je lepo leto, ki si ga bom zapomnila po uspešno zaključenem izobraževanju zlatarskih veščin spomladi, po ponovnem prikazu svojih kreacij v Washingtonu jeseni, vmes pa po čudovitem poletju v našem drugem domu na morju. Družinsko pa nam bo zagotovo ostal v prelepem spominu obisk Pariza, kjer smo cel teden raziskovali umetnost, znamenitosti in kulinariko velikega mesta, ki sta ga hčerki obiskali prvič in bili navdušeni.« Maja Štamol Droljc O željah za leto, ki prihaja: »Pri svojih letih in izkušnjah, s katerimi me je obdarilo življenje, lahko rečem le, da sreča ni v materialnih dobrinah, zato v letu 2023 želim le trdnega zdravja vsem!« 9 kariere osvojil naslov svetovnega prvaka. V Izraelu smo Miha Zupan, Miha Jakofčič, Žan Orešnik in jaz pod vodstvom trenerja Saša Lukiča bili skoraj nepremagljivi, v predtekmovanju smo izgubili samo proti Ukrajincem, ki pa smo jih v finalu premagali in postali svetovni prvaki. Vzdušje po osvojeni tituli je bilo noro. Nadvse lepo in nepozabno pa je bilo tudi na sprejemu v Žalcu, ki nam ga je pripravil naš župan Janko Kos, za kar se županu in njegovim sodelavcem zahvaljujem. Seveda pa se bom z veseljem spominjal leta 2022 tudi zaradi tega, ker sem novembra dopolnil 20 let in ob tem doživel lepo presenečenje, ki so mi ga pripravili sošolci iz osnovne šole in prijatelji.« Jaka Markovič O letu, ki odhaja: »Leto 2022 si bom zapomnil, ker smo zelo veliko trenirali košarko, saj smo bili skoraj dve leti brez treningov zaradi covida. Seveda pa si bom to leto najbolj zapomnil zaradi uspeha na svetovnem prvenstvu, ko smo gluhi košarkarji Slovenije postali svetovni prvaki v košarki 3×3. Jaz sem bil novinec v slovenski reprezentanci in še sam ne morem verjeti, O željah za leto, ki prihaja: »Želim si, da bi v letu 2023 lahko normalno trenirali, da bi dosegali odlične rezultate, da bi bili vsi zdravi in da bi v šoli imel dobre ocene. Prav tako ne skrivam želje po še kakšni medalji, saj gremo v letu 2023 na svetovno prvenstvo gluhih v košarki 5×5 v Grčijo. Košarka mi zelo veliko pomeni in ni mi žal časa in truda, ki ju vlagam v treninge. Za druženja mi ostane zelo malo časa, vendar – če so rezultati, ta čas ni zapravljen. Zato menim, da bi vsak mlad človek moral imeti pred sabo nek cilj, ki ga želi doseči, saj ko tak cilj dosežeš, si lahko zadovoljen in življenje je lepše.« Last Pizza Slice z Gašperjem Hlupičem (drugi z desne) Gašper Hlupič, bobnar mlade in obetavne glasbene skupine LPS, ki je zastopala Slovenijo na Eurosongu O letu, ki odhaja: »Moje leto 2022 je seveda najbolj zaznamoval nastop z skupino LPS na Evroviziji. To je bila res enkratna in izjemna izkušnja. Poleg tega si bom leto 2022 zapomnil še po uspešno zaključeni maturi in s tem po koncu poti na Gimnaziji Celje - center, kar je bil zelo dober občutek, saj je to pomenilo, da sem lahko pričel svoje nadaljnje izobraževanje na Ekonomski fakulteti. Hkrati pa me je na podelitvi priznanj zadelo spoznanje, da se za vedno ločujem od šole, na kateri sem ustvaril nešteto dobrih spominov in pa poznanstev.” O željah za leto, ki prihaja: »Želim si, da bi v letu 2023 nadaljeval to, kar sem letos začel. Želim si, da bi z bendom nadaljeval glasbeno pot in da bi se na slovenski glasbeni sceni res ustalili. Vsem prebivalcem Savinjske doline želim veliko uspehov tako v zasebnem, kot v profesionalnem življenju, ter da naj si vsake toliko časa vsak vzame čas za svoje hobije, saj je to pomembneje, kot se zavedamo.« Dr. Barbara Čeh O letu, ki odhaja: »V letu 2022 smo zaključili evropski projekt BioTHOP, s katerim smo v hmeljarstvo vpeljali krožno gospodarstvo. To je bil naš dolgoletni cilj in zelo smo veseli, da je Spodnja Savinjska dolina s tem postala primer dobre prakse ne samo za druga hmeljarska območja EU, ampak tudi širše. Nismo le vpeljali biorazgradljive in kompostabilne vrvice v pridelavo hmelja, s čimer je hmeljevina postala odlična surovina za izdelavo lastnega komposta na kmetijah brez primesi umetnih snovi, ampak smo poiskali tudi vrsto drugih možnosti, kako delovati krožno v tej branži. Odgovorili smo na vprašanja, kam s plastičnimi lončki po sajenju novega nasada hmelja, kako naj se ravna s hmeljevino, ki vsebuje plastične vrvice, ter kam se odpelje presejani del, izdelali pa smo tudi natančna navodila za strokovno izvajanje kompostiranja na kmetijah samih, kar se odrazi v kakovostnem organskem gnojilu. To dandanes ni zanemarljivo, saj je vsebnost organske snovi v tleh eden najpomembnejših parametrov rodovitnosti tal, po drugi strani pa so cene gnojil visoke. Izdelali smo 13 biorazgradljivih in kompostabilnih izdelkov iz hmeljevine, ki se po svoji življenjski dobi lahko skompostirajo, v obliki komposta pa se hranila in biomasa vrnejo nazaj na kmetijska tla. Idejo so za odlično prepoznali tako na lokalni kot nacionalni ravni in tudi na evropski ravni, česar smo bili zelo veseli. Dosegli smo 1. mesto na natečaju Inovator Spodnje Savinjske doline, prejeli zlato priznanje Regionalne gospodarske zbornice Celje, bronasto priznanje Gospodarske zbornice Slovenije, na EU nivoju pa je bila BioTHOP biorazgradljiva embalaža za steklenice prepoznana kot ena izmed inovacij leta in postala eden od primerov za vzpostavljanje ‘green deal’ zakonodaje na tem področju.« O željah za leto, ki prihaja: »Vsem bralcem Utripa Savinjske doline želim veliko veselja na naslednjem potovanju okrog sonca!« 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 12 I december 2022 Investicija, vredna sedem milijonov evrov T. T., L. K. ARHIV SICO Podjetje Sico ima 28-letno tradicijo in je največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. S prerezom traku so simbolično predali namenu nove prostore. V podjetju Sico so 2. decembra odprli nove poslovne prostore, ki se razprostirajo na 4000 kvadratnih metrih. V njih bodo implementirali nove tehnologije in posodobili tehnološke procese. Vrednost naložbe je ocenjena na sedem milijonov evrov. Povrnitev investicije pričakujejo v 5–6 letih poslovanja. »Otvoritev je izjemno pomembna prelomnica za podjetje Sico, zato sem vesel, da so se je udeležili vsi tisti, ki so odločilno vplivali na razvoj naše uspešne zgodbe, ki traja že 28 let,« je ob svečanem dogodku povedal večinski lastnik in direktor podjetja Sico Marjan Volpe ter dodal: »S povečanjem proizvodne kapacitete in z novimi storitvami bomo v prihajajočem letu zagotovo uspeli privabiti nove potencialne stranke ter tudi dobre kadre, iz česar se lahko razvije dobro dolgoročno sodelovanje.« V svoj nabor ponudb so dodali tri nove storitve: laserski razrez cevi, prašno lakiranje in robotsko peskanje. S temi storitvami v prihodnjem letu pričakujejo 15-odstotono rast prihodkov, sicer pa so ti že v letošnjem letu znašali 12 milijonov evrov. Ob tem Marjan Volpe dodaja: »Izjemno smo ponosni, kaj nam je v vseh teh letih uspelo ustvariti v podjetju. Z letošnjim poslovanjem smo kljub razmeram na trgu, ki so odraz krize, zadovoljni.« Podjetje Sico je sicer največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. Pohvalijo se lahko z 28-letno tradicijo delovanja, hkrati pa jim je v tem času uspelo pridobiti status uglednega poslovnega partnerja. Dolgoletne izkušnje, usposobljen kader in vrhunski stroji so ključne sestavine njihovega uspešnega poslovanja, povedo v podjetju. Podjetje je nastalo kot hčerinsko podjetje podjetja SIP – strojna industrija Šempeter, za katero so opravljali različne storitve. Samostojno podjet- je so postali po desetih letih delovanja z odkupom od podjetja SIP in se preselili v poslovno cono Arnovski gozd, kjer so zgradili 4.000 m² veliko zgradbo. Večkrat so bili uvrščeni med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, gospodarska kriza leta 2009 pa je bila tista, ki jih je prisilila v spremembe. S pomočjo razvojne ekipe jim je uspelo razviti nekaj lastnih produktov, ki so jih poimenovali Robust, iz česar se je kasneje razvilo istoimensko podjetje. Obe podjetji danes zaposlujeta skoraj 100 sodelavcev, ki jim vedno dodaja- jo nove. Uradno odprtje novih prostorov so v stilu cirkuške predstave popestrili plesalci z ognjem, s krogi in na vrvi. Vse povabljene, med katerimi so bili tudi solastniki, zaposleni in poslovni partnerji, pa je nagovoril solastnik in direktor podjetja Sico Marjan Volpe. Z uradnim prerezom traku je direktorju Marjanu Volpetu pomagal Dejan Zavec, ki je v preteklosti s podjetjem že sodeloval v promocijske namene. Mlekarna Celeia v nadgradnjo čistilne naprave T. TAVČAR Z novo naložbo bodo njihove odpadne vode bistveno bolj prečiščene, manj bodo obremenjevale okolje, kar je pomembno tudi za prebivalce v KS Petrovče. Mlekarna Celeia je začela z nadgradnjo čistilne naprave. Skoraj pol milijona evrov vredna naložba bo zaradi učinkovitejšega odstranjevanja maščob in manj mulja izboljšala kakovost odpadne vode, posledično bo manjša tudi obremenitev centralne čistilne naprave v Kasazah. »Obstoječo čistilno napravo bomo nadgradili, tako da bomo s procesom predčiščenja oziroma s flotacijo iz odpadne vode odstranili maščobe in tako razbremenili biološko stopnjo čiščenja na naši predčistilni napravi, ki obratuje že vrsto let,« je povedal vodja Službe za vzdrževanje, investicije in ravnanje z okoljem v Mlekarni Celeia dr. Matej Sedlar. Poleg omenjenega odstranjevanja maščob bodo dodali novo napravo za zgoščanje mulja, ki je bistveno učinkovitejša, s čimer bodo zmanjšali količino teh odpadkov. Tovrstna nadgradnja je pomembna predvsem zaradi narave odpadnih vod, ki bodo tako bistveno manj obremenjevale čistilno napravo v Kasazah. Naložbo v nadgradnjo čistilne naprave v Mlekarni Celeia ocenjujejo na skoraj pol milijona evrov, in če bodo uspešni na razpisu, bo del naložbe pokrila država. Zagotovo se bo del povrnil tudi skozi nižje stroške komunalnih storitev: »Pričakujemo, da bo učinkovitejše predčiščenje odpadnih vod prispevalo k znižanju stroškov, ki jih imamo do Javnega komunalnega podjetja Žalec, saj je strošek čiščenja odpadne vode odvisen tudi od obremenitve odpadne vode, ki jo spuščamo na njihovo centralno čistilno napravo. Poleg omenjenega pričakujemo tudi prihranek električne energije,« razlaga direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Zagotovo je pomembno tudi, kako bodo naložbo občutili bližnji prebivalci, saj se mlekarna s koraki k trajnostnemu odnosu do okolja neposredno trudi za zmanjšanje obremenitev okolja, v katerem sobivajo, so še sporočili. Sklenili LIFE BioTHOP T. TAVČAR Največji uspeh projekta je vpeljava biorazgradljive in kompostabilne BioTHOP vrvice v pridelavo hmelja. V žalskem ekomuzeju so 14. decembra sklenili tri in pol leta trajajoč EU projekt BioTHOP, s katerim so partnerji v projektu – na čelu z vodilnim partnerjem Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije – vpeljali krožno gospodarstvo v hmeljarstvo. Vodja projekta dr. Barbara Čeh se je ob zaključku zahvalila vsem podpornikom in sofinancerjem – programu LIFE EU za 55-odstotno sofinanciranje, Ministrstvu za okolje in prostor RS, vsem šestim občinam Spodnje Savinjske doline, ki je bila obenem tudi demo regija projekta, in Združenju hmeljarjev Slovenije. Poudarila je, da je bila podpora lokalne skupnosti in hmeljarjev zagotovo eno od močnih dejstev, da je BioTHOP dobil finančno podporo tudi iz Bruslja. Največji uspeh projekta je vpeljava biorazgradljive in kompostabilne BioTHOP vrvice v pridelavo hmelja, ki je že od pomladi 2022 tudi komercialno dostopna na trgu. Vrvica se pri pravilno izvedenem kompostiranju razgradi na vodo, CO² in organsko maso, in to na kmetijah samih, torej hmeljevine ni treba voziti v industrijske kompostarne. Po dobrega pol leta dobimo zrel, kvaliteten kompost brez ostankov umetnih snovi. Vrvico so med projektom na skupaj 60 hektarih preizkušali tudi hmeljarji, ki se jim je dr. Barbara Čeh posebej zahvalila za sodelovanje. Po vsaki rastni sezoni so rabljeno vrvico poslali partnerju na Portugalsko v dodelavo z vsemi zapisanimi opažanji med rastno sezono in tudi glede odziva na obiralnih strojih. Do naslednje sezone so izdelali izboljšane variante, ki so jih savinjski hmeljarji ponovno napeljali v svojih hmeljiščih, do končnega izdelka, ki ima vse zahtevane lastnosti za uporabo v praksi, je povedala dr. Barbara Čeh. Na IHPS so izdelali strokovna Z zaključnega srečanja s partnerji navodila za kompostiranje hmeljevine na kmetijah, ki ne zajemajo le tehnoloških ukrepov, ampak tudi povzetek zakonodaje, kje in kako se lahko kompostira. Poleg tega so partnerji, ki jih je bilo skupaj sedem iz petih držav Evropske unije, iz hmeljevine izdelali 13 biorazgradljivih in kompostabilnih izdelkov, med njimi vrtnarske lončke, embalažo za steklenice, igralne kocke, žlico za obuvanje čevljev, prste za kombajn in še kaj. Vsi izdelki BioTHOP so kompostabilni in biorazgradljivi na nivoju industrijske kompostarne (razen vrvic, ki se kompostirajo na kmetijah samih), torej se lahko Želimo vam lepe in mirne božične praznike ter srečno v letu 2023! skompostirajo, v obliki komposta pa se hranila in biomasa vrnejo na kmetijska zemljišča, s čimer sklenemo krog krožnega gospodarstva. Rezultate so razširili po vsem svetu, na vse celine sveta, in menijo, tako pravi dr. Barbara Čeh, da je bil projekt uspešen – z doseženimi oziroma preseženimi vsemi zadanimi cilji ter plani za nadgradnjo v prihodnosti. Izdelali so vrsto videoposnetkov, objavljenih na Youtube kanalu BioTHOP, kjer so vsebine predstavljene poljudno in trajno dostopne širši javnosti, prav tako pa so rezultate objavljali sproti na spletni strani in Facebook strani projekta. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 12 I december 2022 11 Združujejo se turistični potenciali doline B PLAZNIK, L. K. B. PLAZNIK Na Vranskem so 14. decembra pripravili predstavitev projekta LAS Spodnje Savinjske doline »Povezovanje turističnih potencialov SSD«, ki zasleduje cilje soustvarjanja turistične destinacije Spodnja Savinjska dolina. Za LAS Spodnje Savinjske doline, ki je nosileca projekta, je bil organizator srečanja in ključni partner ZKŠT Žalec in s tem Občina Žalec. O moči sodelovanja in vzpostavitve destinacije SSD med šestimi občinami (Žalec, Vransko, Prebold, Tabor, Polzela in Braslovče) sta na predstavitvi projekta »Povezovanje turističnih potencialov Spodnje Savinjske doline« spregovorila Jaka Strojanšek v imenu LAS Spodnje Savinjske doline, ki je nosilec projekta, in koordinatorka projekta Jolanda Ivanuša, mag. turizma iz ZKŠT Žalec. ka dolina, ki si želi biti prepoznana tudi kot kolesarska destinacija. Priložnosti vidi med drugimi tudi v »outdoor aktivnostih« (v prostočasnih aktivnostih na prostem). Jolanda Ivanuša je ob tem povedala: »Biti trajnostna, odlična turistična destinacija Spodnja Savinjska dolina ni več le ideja, so želje, ki se uresničujejo. Namreč, novodobni obiskovalec ali turist si želi začutiti celovito doživetje, ki mu ga omogoča le poenotena turistična destinacija. Zavezani ostajamo trajnostnemu delovanju. Projekt zajema jsko skupno ponudbo dogajanja, možnosti izbora outdoor aktivnosti, nastanitev, lokalne kulinarike in odkrivanje naravne in kulturne dediščine skozi zgodbe in informacije javnega značaja.« Ob tem dodaja: »Na e-klopcah si lahko posameznik napolni telefon in preveri delovanje e-kolesa, s tehnično opremo, ki jo pametna klopca ponuja. To je tudi že eden od naslednjih korakov, kako biti kolesarjem prijazna destinacija.« Skozi projekt je v nastanku še skupni interaktivni katalog SSD v štirih jezikih. Z januarjem 2023 se prične skupno delo projektnih Jolanda Ivanuša, koordinatorka projekta Nataša Juhart, nova županja Občine Vransko Marko Repnik, novi župan Občine Prebold Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče vzpostavitev urbane opreme, in sicer devet info točk (digitalnih zaslonov) in t. i. pametnih klop’c, namenjenih obiskovalcem in turistom destinacije, pa tudi lokalnemu prebivalstvu. Postavitev že poteka, na štirih lokacijah v Občinu Žalec so že postavljene. Ostale bodo postavili v pomladnem času (marec - maj 2023). Informacije na digitalnih zaslonih ob pametnih klop’cah bodo zajemale destinaci- skupin, deležnikov iz vseh šestih občin, združenih v projekt za vzpostavitev celovite destinacije SSD. Interaktivni katalog bo nared najkasneje do aprila 2023. »V teku je tudi analiza stanja in priprava Strategije razvoja turizma v SSD 2022 – 2028 (SRT SSD 20222028), za katero si želimo, da bo tudi po izteku projekta PTP SSD, ki se zaključi z 31. julijem prihodnje leto, soustvarjanja turistične destinacije Spodnja Sainjska dolina smo povprašali nekatere prisotne župane. Nataša Juhart, županja Občine Vransko: »Danes smo slišali veliko informacij in temu ni česa dodati. Želim in verjamem, da uspe tudi nam v Savinjski dolini. Poglejmo okoli sebe in dobro spoznajmo svoj kraj ter kaj vse ponujamo v svoji najbližji okolici. Sem za to, da se združimo. Sem za to, da se združujemo ne le na področju turizma, temveč na vseh področjih. Le tako bomo veliko dosegli. Verjamem, da lahko pride vmes kakšen padec, ki nas naj ne Projektni dogodek je s primeri odlične prakse podkrepil Domen Vogelsang, direktor LTO RoglaZreče, ki je predstavil izzive in »zlata vredno pot« Slovenia Green destinacije Rogla-Pohorje, medtem ko je gostiteljica dogodka Jerneja Gregorc, vodja hotela Grof 4*, predstavila njihov celovit kolesarski produkt in poudarila, da so v nestrpnem pričakovanju destinacije Spodnja Savinjs- Brez pomoči županov ne bo šlo. resna zaveza za nadaljevanje aktivnosti v skladu z Zeleno shemo slovenskega turizma. Cilj je, da destinacija SSD poveča in utrdi prepoznavnost Spodnje Savinjske doline, tako na nacionalnem nivoju (STO), kot tudi mednarodno. Za začetek pa si projektno želimo razbliniti meje med občinami ter povezati vse deležnike,« je še povedala koordinatorica projekta Jolanda Ivanuša iz ZKŠT Žalec. O predstavljenem projektu potre, ampak odpravimo se pogumno naprej. Verjamem, da nam bo uspelo, in zahvaljujem se vsem, ki so sprejeli odločitev, da se podajo v ta projekt.« Marko Repnik, župan Občine Prebold: »Občina Prebold je zagotovo ena izmed občin, ki ima primanjkljaj na področju turizma. Vsi politični akterji, ki smo vstopali v to volilno zgodbo, smo poudarjali, da je treba nekaj postoriti, in tudi bomo nekaj storili. Zato je naša participacija tukaj nujna. Prisegam tako na športni turizem kot tudi na kulturni turizem. Občina Prebold ima velike načrte tako na področju kulture kot turizma. Ta projekt je zagotovo eden izmed tistih, v katerega bomo vstopili in ga tudi skrbno negovali za svoje občanke in občane.« Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče: »Ta projekt, ki smo mu priča, je nujen in obvezen za našo dolino. Imamo res vse, kar imajo veliki. Naša Spodnja Savinjska dolina je neizmerno bogata tako s športnimi dejavnostmi kot z izjemno naravno in kulturno dediščino. Veliko Savinjčanov se nas sploh ne zaveda, da se je tukaj dejansko pričelo ‘slovenstvo’. Tri zvezde v slovenskem grbu izvirajo z Gradu Žovnek in to je zgodba, na kateri lahko ogromno naredimo ne le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. Pomembno je, da se vse skupaj zajame s skupno blagovno znamko, z destinacijo. Projekt nima pomena, če ne bomo v tej začetni fazi definirali, kaj bo po projektu. Nujno moramo takoj definirati strategijo, financiranje in sodelovanje. To je temelj prihodnosti in lepa osnova za razvoj projekta.« Namesto župana Občine Žalec je bil prisoten podžupan Občine Žalec Roman Virant. Namesto župana Občine Polzela je bil prisoten Damjan Jevšnik, vodja TIC Polzela. Naj bo pozitivno. Aktivno. Sr(e)čno. Mogočno. Enkratno. Hvaležno. www.zagozen.si Našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se najlepše zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro sodelovanje v tem letu. nasmeh Želimo vam, da vas spremlja čim več dni v letu 2023! 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 12 I december 2022 Prižig lučk v Petrovčah BINA PLAZNIK Pri osnovni šoli v Petrovčah so 2. decembra članice in člani Turističnega društva Petrovče ustvarili praznični kotiček za šolo ter slavnostno prižgali lučke. Prostovoljke in prostovoljci TD Petrovče že tradicionalno poskrbijo za praznično okrasitev v Petrovčah, pri tem pa so zelo ustvarjalni in inovativni ter vsako leto ustvarijo kakšen praznični kotiček več. Ob OŠ Petrovče si lahko tokrat oči napasete v mini pravljični vasici in si ob prazničnih podobah tudi brez snega ustvarite čarobne trenutke. Lahko se fotografirate na praznični fotoklopci in v nabiralnik oddate pisma Božičku ter občudujete jaslice, srečate lahko tudi jelenčke. Z lučkami so letos še bolje obsvetili vse kotičke. V pozdravnem nagovoru ob prižigu luči je predsednica TD Petrovče Po dolgem času so se krajani spet družili ob prižigu lučk. Vsako leto si ustvarjalci TD Petrovče zamislijo kakšno novost; tudi letos niso razočarali. Marjeta Grobler izrazila veselje, da se po dolgem času lahko ob tej priložnosti krajani spet družijo. Za številne obiskovalce so pripravili tople napitke in piškote. Učenke in učenci OŠ Petrovče so pripravili prisrčen praznični program. Člani TD Petrovče pa so tradicionalno poskrbeli tudi za praznično okrasitev grede in okolice v Dobriši vasi ter skupaj z drešinjskimi gasilci tudi parka v gasilskem domu v Drešinji vasi. Prihod Miklavža s spremstvom na Jurijev trg Jurijev trg s prvo prireditvijo D. NARAGLAV Na predvečer obiska Miklavža, prvega od treh dobrodelnih mož, ki razveseljujejo otroke, je potekala prva prireditev na novo zgrajenem in prostornem Jurijevem trgu v Taboru. Zaznamoval jo je prihod Miklavža, ki se je na prizorišče pripeljal z okrašeno kočijo in v spremstvu angelčkov. Jurijev trg je v vsej svoji lepoti zaživel v soju lučk in v duhu veselega decembrskega vzdušja. Organiza- tor prireditve je bila Občina Tabor v sodelovanju s Podružnično šolo Tabor in Društvom žena in deklet Občine Tabor. Za veselo vzdušje so uvodoma poskrbeli učenci 5. c, ki so zaplesali ob zvokih »Jeruzaleme«. Gaja Topovšek je s svojim zvonkim glasom spodbudila razmišljanja s pesmijo »Naj ljubezen združi vse ljudi«, s skladbo »Tisoč iskric so prižgali« pa je z zvoki flavte svoj čar dogodku dala tudi Eva Topovšek. Po prihodu Miklavža, ki je otrokom in staršem najprej postregel s prazničnim nagovorom, so bili otroci deležni daril, ki so jih Miklavžu pomagale razdeliti marljive članice Društva žena in deklet Tabor. Skupaj z občino so poskrbele za tople napitke, čaj in kuhano vino, da nikogar ni zeblo. Prva prireditev na Jurjevem trgu, ki bo v svoji lepi podobi povsem zasijal prihodnje leto, je tako bila pospravljena pod streho. PO DOLINI ŠT. 12 I december 2022 13 Letošnje leto zaznamovala državnozborski preobrat in vojna v Ukrajini L. KOLAR, T. TAVČAR T. TAVČAR Nova poslanca bosta v dolini odprla poslansko pisarno, Aleksander Reberšek pa nadaljuje tam, kjer je začel že v prejšnjem mandatu. Za nami je supervolilno leto. Na prvih volitvah iz niza letošnje volilne bere, na državnozborskih volitvah, smo izvolili tri poslance tudi v okrajih naše doline. Poslanca iz že prejšnjega mandata Aleksandra Reberška iz NSi ter dva poslanca Gibanja Svoboda Deana Premika in Aleša Rezarja smo ob koncu leta vprašali, kaj je po njihovem mnenju prineslo leto 2022. Vprašali smo jih tudi, kakšne cilje bodo v letu 2023 zasledovali za Spodnjo Savinjsko dolino, kjer so bili izvoljeni. organiziranju volilne kampanje nismo tako vešči kot ostale stranke z daljšim stažem in to se je videlo. Ne glede na to pa smo dosegli odlične rezultate na vseh volitvah, kar je predvsem posledica tega, da poslansko skupino SVOBODA sestavlja 41 srčnih, zagnanih, delavnih in dobronamernih oseb, in menim, da to ljudje čutijo. Imamo iskrene namene za skupno dobro. Poleg dela na terenu smo v državnem zboru obdelali rekordno število sej in zakonov v tako kratkem času, takoj na začetku in z novonastalo stranko, na kar sem še posebej ponosen. Generalno vzdušje v državi je mnogo boljše kot pred dobrega pol leta in menim, da prinašamo vrsto pozitivnih sprememb, predvsem na področju integritete in vrednot poslancev, še pomembneje pa na kvaliteti bivanja v naši državi.« Dean Premik, Gibanje Svoboda Kaj je prineslo leto 2022? »Leto, ki se počasi izteka, je bilo resnično prelomno tako zame kot tudi za našo domovino. Na aprilskih volitvah je močno zmagalo Gibanje Svoboda, ki je tudi v Spodnji Savinjski dolini dobilo kar dva poslanca. Oba sva izvoljena prvič. Če pogledam nazaj na doseženo, ugotavljam, da ni bilo enostavno. Nova vlada in državni zbor sta se takoj soočila z energetsko krizo pri nas in v Evropi kot posledico ruske invazije na Ukrajino. Sprejeli smo številne predpise, ki so bili namenjeni blaženju te krize, predvsem za tiste skupine, ki so na takšne negativne spremembe najbolj občutljive – družine z nizkimi prihodki, upokojence, otroke ... Pripravljen je tudi paket pomoči za gospodarstvo. Žal smo se v teh prizadevanjih srečevali tudi s potezami opozicije, ki še zdaleč niso bile konstruktivne, npr. da so tri minute po potrditvi naših mandatov v maju vložili več kot 30 zakonskih predlogov z namenom blokirati delo vlade; šli pa smo tudi v tri zakonodajne referendume, kjer se je volilno telo, izdatno tudi v Savinjski dolini, izreklo proti takšnim praksam blokad in glasovalo ZA. Tudi za prve lokalne volitve za novo stranko lahko zatrdimo, da so bile – gledano s perspektive celotne države – uspešne, predvsem glede števila izvoljenih svetnikov. Če zadeve povežemo, je leto 2022 naporno, ampak uspešno.« Cilji 2023 kot izvoljen poslanec Spodnje Savinjske doline? »Najprej se predvsem veselim odprtja poslanske pisarne v Žalcu v začetku januarja 2023, saj nam bo tako omogočen tudi neposreden stik z volivci. Pisarno bom delil s poslanskim kolegom, izvoljenim v volilnem okraju Žalec 1, Alešem Rezarjem. V svojem dosedanjem delovanju sem vedno prisegal na sodelovanje in na ta način želim delati tudi v bodoče. Vsekakor bomo odprti za vse pobude, ki bi olajšale in obogatile življenje Vsi trije poslanci so bili v super volilnem letu tudi po izvolitvi velikokrat opaženi v dolini, takole so sedeli v prvi vrsti na prireditvi ob prazniku Občine Žalec. prebivalcem Savinjske doline. Zavedam se, da je veliko pobud uspešno uresničenih takrat, ko se pogleda preko občinskih meja in regij. Povsod je treba poiskati skupne interese, in to še posebej v Savinjski regiji, ki jo druži mnogo skupnega. Ob tej priliki ponovno čestitam vsem županom in novim občinskim svetnikom za izvolitev. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali v korist vseh občank in občanov. Vsem bralcem pa želim vesel božič in srečno novo leto 2023.« Aleksander Reberšek, Nova Slovenija Kaj je prineslo leto 2022? »Vojna v Ukrajini je spremenila naš pogled na svet in opozorila na krhkost okolja, v katerem živimo. Pokazala nam je, da mir ni samoumeven. Prinesla je tudi veliko negotovosti, stisk, predvsem obrtnikom, in nenazadnje višjih cen, ki jih čutijo predvsem najranljivejši. Dobra stvar je zagotovo to, da je epidemija covida izgubila svojo ostrino in lahko zaradi tega živimo nekoliko bolj sproščeno v krogu svojih prijateljev in bližnjih. Letošnje božične praznike bomo lahko končno praznovali tako kot pred epidemijo. Najbolj pa sem ponosen na to, da smo v času prejšnje vlade sprejeli, da so lahko starši ob bolnih otrocih v bolnišnicah in jim za to ni treba plačati, prav tako pa dobijo bolniško nadomestilo.« Cilji 2023 kot izvoljen poslanec Spodnje Savinjske doline? »Tako kot pred vsakimi volitvami tudi na letošnjih nisem obljubljal nemogočega. Obljubil sem samo, da se bom srčno in pošteno boril za naše kraje in ljudi, ki živimo tukaj v Savinjski dolini. In točno to počnem. V času naše vlade smo ohranili notarja v Žalcu, a pred nami so danes drugi izzivi. Vse napore bo treba vložiti v to, da se dostopnost do nujne medicinske pomoči v Savinjski dolini ne poslabša. Tukaj bom vztrajal in ne bom popuščal. Pomembni so nekateri projekti za večjo poplavno varnost Savinjske doline. Nekateri že tečejo, začeli so se izvajati v prejšnjem mandatu in z njimi bo treba nadaljevati. Prav tako pa tudi z nekaterimi infrastrukturnimi projekti v občinah Spodnje Savinjske doline. Pri rebalansu proračuna in pri sprejemanju proračuna sem vložil amandmaje za prenovo ceste Pondor–Tabor. Žal večina poslancev tega ni podprla. Ampak se ne bom predal. Še naprej bom vztrajal in bom glas ljudi, ki živijo v Spodnji Savinjski dolini. Prav tako pa tudi vseh tistih, ki so mnogokrat preslišani. Invalidi, otroci s posebnimi potrebami … Še naprej se bom zavzemal za socialno državo v pravem pomenu besede. To pomeni, da bom vse napore vlagal v to, da nagrajujemo tiste, ki delajo, in da pomagamo tistim, ki ne morejo delati, ne pa tistim, ki ne želijo delati. Če me kdorkoli potrebuje, sem in bom vedno na voljo.« Aleš Rezar, Gibanje Svoboda Kaj je prineslo leto 2022? »Leto 2022 si bom zapomnil predvsem po obilici dela. V Cilji 2023 kot izvoljen poslanec Spodnje Savinjske doline? »V Savinjski dolini se bom zavzemal za vso aktualno problematiko, ki jo bodo izpostavili župani. Kar se tiče lokalnega angažmaja, je ob obilici dela v parlamentu in ob lokalni prisotnosti na volitvah bilo do sedaj res premalo časa. Sem se pa lotil pregleda in možnosti realizacije infrastrukturnih projektov v Žalcu: mostu Griže in mostu za kolesarje in pešce do osnovne šole (mavrica). Resno se bom angažiral in sodeloval pri uvedbi vodovarstvenega območja nad vodnimi zajetji Matke, kjer je bil zadnji incident z vodo. Za Polzelo se bom trudil pridobiti čim močnejšo državno pomoč za izgradnjo večnamenskega kulturnega doma na Polzeli, kjer bodo prostori omogočali izvajanje pestrega nabora aktivnosti. V Občini Braslovče se trenutno resno zavzemam za reševanje problematike s kozolcem lovske družine. Kot prebivalec Spodnje Savinjske doline, ki jo nosim v srcu, pa se bom maksimalno trudil, da dolina na splošno pridobi čim več sredstev za razvoj vseh občin! In upam, da bo moj kamenček v mozaiku po koncu mandata viden.« Naročnik Občina Žalec za svetniško skupino Gibanje Svoboda v Občinskem svetu Občine Žalec 14 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2022 Adventni koncert s kulturnimi društvi T. TAVČAR Med prižiganjem svečk v počastitev sv. Barbare Rudarji počastili sv. Barbaro Med nastopom MPZ Ponikva Zavod za kulturo šport in turizem Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v nedeljo zvečer, 18. decembra, pripravil Adventni koncert. Nastopili so: Mešani planinski pevski zbor Žalec, Moški pevski zbor Ponikva, glasbena skupina Nota in plesalke skupine Flygirls, Mešani pevski zbor Galicija ob instrumentalni spremljavi Jana Grobelnika in Janja Teržan ter Moški pevski zbor Savinjski zvon Šempeter. Zbori so se predstavili s pesmimi, ki sodijo v adventni čas. Moderator večera je bil Vid Palčnik, ki je podrobneje predstavil vsak zbor. Škoda je, da se je koncerta udeležilo malo ljubiteljev zborovskega petja. Starejši krajani Trnave skupaj T. TAVČAR V Trnavi so se znova družili krajani KS Trnava, starejši od 70 let. Druženje so pripravili v gasilskem domu. Člani RK Trnava s predsednico Marijo Žnidar in prostovoljka, domačinka Irena Štusej so znova poskrbeli za dve uri prijetnega vzdušja. Krajane so s šaljivim nastopom ogreli učenci POŠ Trnava z učiteljico Vlasto Svatina. Zanje so izdelali medenjake in vsakemu podarili zavojček. Zbrane sta pozdravila župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, nato pa še sekretar RK OZ Žalec Matjaž Črešnovar. Glasbeni gostji sta bili Neli in Karmen Zidar Kos, sestrski citrarski duet. Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo ob pogostitvi in sproščenem klepetu. D. NARAGLAV Na Ponikvi pri Žalcu rudarji iz te KS in okoliških krajev, ki so si ali si še služijo kruh v velenjskem premogovniku, vsako leto slovesno proslavijo god svoje zavetnice sv. Barbare, ki praznuje 4. decembra. Njen kipec je skozi vse leto skrbno spravljen v kapelici obokanih kletnih prostorov pod župniščem. Na sam praznik oziroma prvo ali drugo decembrsko nedeljo, ki je najbližje 4. decembru, kipec vzamejo iz kapelice in ga v sprevodu z ostalimi rudarji in duhovnikom odnesejo v župnijsko cerkev sv. Pankracija. Rudarji ob kipcu, kjer sta tudi dve stari rudarski svetilki, prižgejo vsak svojo svečko in nato prisostvujejo mašnemu obredu, ki je posvečen njim in njihovi zavetnici. Po končanem obredu kipec odnesejo nazaj v kapelico, kjer ostane do naslednjega leta. Po dveletnem premoru zaradi korone so ob šestnajstletnici tradicionalnega druženja ob prazniku svoje zavetnice pripravili mašo prav na njen god, v nedeljo, 4. decembra, kar se zgodi le vsakih nekaj let. Rudarji so se letos zbrali pred zadružnim domom in se ob igranju koračnice kvarteta Rudarske godbe Velenje podali v cerkev, kjer je zbrane nagovoril predsednik organizacijskega odbora Srečko Lednik, sicer tudi predsednik KS Ponikva in nekdanji rudar. V svojem nagovoru je spregovoril o pomenu rudarstva za pridobivanje energije nekoč in tudi danes. Ob tem je povedal, da je na Ponikvi danes še okrog 130 upokojenih in 22 aktivnih rudarjev. Kar nekaj besed je namenil tudi njihovi zavetnici sv. Barbari in legendi o njej, o čemer je kasneje svoje pridal tudi župnik Matic Lesjak iz župnije sv. Daniela Celje, ki je tudi opravil obred svete maše skupaj z domačim stalnim diakonom župnije Gornja Ponikva Andrejem Vrabičem. Po maši, ki jo je ob spremljavi orgel bogatilo cerkveno petje mešenega pevskega zbora župnije, so rudarji v postroju kipec sv. Barbare odnesli nazaj v kapelico, nato pa je sledilo prisrčno druženje v dvorani Zadružnega doma Ponikva z rudarsko malico. Med nagovorom župana Tomaža Žoharja Čebelarji počastili sv. Ambroža D. NARAGLAV Slovesni maši so svojo podobo dali tudi praporščaki s prapori. Čebelarsko društvo Prebold je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline v čast sv. Ambroža, ki goduje 7. decembra in je zavetnik čebelarjev, pripravilo sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Maše, ki je po rotacijskem sistemu vsako leto v tem času pri drugem čebelarskem društvu, so se udeležili čebelarji iz Spodnje Savinjske doline, ki delujejo v čebelarskih društvih: Gotovlje, Griže, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Šempeter in Vransko. Slovesnosti so svoj pečat dali tudi njihovi prapori, med njimi tudi nedavno razvit nov prapor ČD Prebold. Mašo je v odsotnosti domačega župnika mag. Srečka Hrena daroval vikar Župnije Žalec Ivan Šelih, nekdanji župnik iz Senovega. V pridigi je predstavil zavetnika čebelarjev, ki varuje čebele, da čim bolje preživijo zimo, in skrbi za dobo zdravje vseh čebelarjev. Po sveti maši so se čebelarji zbrali v Aninem domu, v neposredni bližini društvenega čebelnjaka ČD Prebold, kjer so ob kulinaričnih dobrotah nazdravili svojemu zavetniku in si zaželeli dobro letino v prihodnjem letu. Z zadnje akcije v dvorani Kulturnega doma na Vranskem 89 krvodajalcev na Vranskem T. TAVČAR Rdeči križ Slovenije (RKS) – Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK Vransko v dvorani Kulturnega doma Vransko za transfuzijski center Celje pripravil krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 89 krvodajalcev. Kot je povedal sekretar pri žalski območni organizaciji RK Matjaž Črešnovar, so veseli, da se je akcije udeležilo veliko takih, ki že dalj časa niso darovali krvi, bilo pa je tudi nekaj mladih, ki so kri darovali prvič. V OZRK Žalec bodo s pomočjo krajevne organizacije na Polzeli danes, v sredo, 21. decembra, v veroučni učilnici na Polzeli od 7. do 12. ure pripravili letošnjo zadnjo akcijo. PO DOLINI ŠT. 12 I december 2022 15 Prvi parkljev sejem D. N. novoletnimi prazniki, ki so namenjeni okraševanju, obdarovanju, dobremu počutju in tudi zdravju. S svojimi izdelki so bili na 1. parkljevi tržnici tokrat različni ponudniki, na eni izmed stojnic pa so zbirali tudi sredstva za Šolski sklad OŠ Prebold. Članice in člani turističnega društva pa so poskrbeli, da so se obiskovalci lahko pogreli s kuhanim vinom in čajem ter drugimi pijačami in se posladkali s palačinkami. Za prijetno vzdušje, ki ga je nekoliko kvarilo deževno vreme, so s svojimi nastopi poskrbeli pevska zbora OŠ in Vrtca Prebold, mladi harmonikar Miha in pihalna godba Prebold. Ker je bil to parkljev sejem, so Na sejmu so osrednji liki seveda bili parklji. Turistično društvo Prebold, ki od spomladi deluje pod vodstvom nove predsednice Simone Žvikart Repnik, je v letošnjem letu pripravilo že lepo število dogodkov. V tem veselem decembru pa so si omislili novo prireditev, 1. parkljev sejem, ki je bil v ponedeljek, 5. decembra, popoldan na kmečki tržnici v prostoru družabnega centra Marof v Dolenji vasi. Stojnice kmečke tržnice so tokrat namesto običajne ponudbe obiskovalcem ponujale najrazličnejše izdelke, povezane z božično- Miklavž s svojimi pomagači in parkljema ter župnikom Miklavž obdaril preko 200 otrok D. N. Stojnica Šolskega sklada OŠ Prebold prizorišče obiskali tudi »živi« parklji, ki so s svojimi verigami ropotali po prizorišču in strašili otroke. Na Miklavžev večer je preboldska cerkev sv. Pavla znova bila polna do zadnjega kotička. Noben drug dan v letu v njej ni tako živahno kot na ta dan, ko je v njej 200 do 300 otrok s svojimi starši, babicami in dedki, ki z veseljem pričakajo prihod sv. Miklavža in njegovo spremstvo. Organizacija je že nekaj let v rokah KD Anton Schwab, ki deluje v okviru preboldske župnije in združuje pet pevskih zborov. Pred prihodom Miklavža in njegovega spremstva je otroke in starše nagovoril domači župnik mag. Srečko Hren, ob tem izpostavil pomen sv. Miklavža in povedal del resnične zgodbe iz življenja sv. Miklavža. Vsi skupaj so nato zapeli pesem o svetem Miklavžu in ga s tem tudi priklicali, da je prišel med njih in obdaril otroke. Ob prisotnosti angelčkov in dveh parkljev je tokrat obdaril preko 200 otrok, kar je sicer bistveno manj kot pred korono, ko jih je bilo tudi okrog 300. Obdaritev so finančno podprli Občina Prebold, župnijska Karitas in Župnija sv. Pavel ter starši obdarjenih otrok. Štiri ustvarjalke raznih izdelkov Pripravili posvet slovenskih gobarjev T. TAVČAR Mikološka zveza Slovenije (MZS) je v sodelovanju z Gobarsko mikološkim društvom Polzela (GMD) pripravila posvet predsednikov gobarskih društev Slovenije, ki se ga je udeležilo 15 predstavnikov društev. Poročilo o delu MZS je za to leto podal Amadeo Dolenc. Izpostavil je nov seznam gliv Slovenije, ki bo zajemal okrog 2.900 vrst gliv, izšel pa bo decembra letos. Poudarek je dal tudi liofiliziranim glivam, ki so razstavljene na gradu Podsreda. Tam je namreč 50 vrst gliv v naravni obliki, ki so razstavljene v posebnih kozarcih. Povedal je, da je v sistem Index Fungorum vnesenih že blizu 500.000 podatkov o nabranih glivah širom Slovenije. Tovrstna baza namreč lahko služi za sestavo zavarovanih gliv in gliv na rdečem seznamu. Povedal je tudi, da je MZS vključen v Unescov projekt s Kozjanskim krajinskim parkom, v okviru katerega se bodo proučevale predvsem glive vlažnice, ki so zelo pomembne, ker so pokazatelj čiste zemlje. Če se travišča gnojijo, te glive prenehajo rasti. V nadaljevanju so predsedniki društev predstavili svoje delo v tem letu, ki je zajemalo predvsem postavitve učnih poti, predavanja in razstave gob, sodelovanje s šolami, izobraževanje z izpiti in druženje z drugimi društvi. Zelo dejavni so bili predvsem gobarji iz Maribora, S posveta gobarjev na Polzeli Novega mesta, Ptuja, Iga in Polzele. Ob živahni razpravi so izmenjali svoje izkušnje in sklenili, da bodo sodelovanje v prihodnjem letu še nadgradili. Posvet na Polzeli so v gostišču Cizej zaključili s prijetnim druženjem. Za pravo glasbeno vzdušje je tudi letos poskrbela skupina Šempetrski biseri. Starejši Šempetrani skupaj D. NARAGLAV Tudi v Šempetru so se po dveh letih ponovno družili starejši od 70 let. Srečanje v sodelovanju s krajevno skupnostjo in Društvom upokojencev Šempeter v veselem decembru tradicionalno organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter. Na tokratnem srečanju v četrtek, 8. decembra, v znanem gostišču v Šempetru se je zbralo okrog 120 starejših nad 70 let ter lepo število gostov in nastopajočih. Predsednica KO RK Šempeter Pavla Artnik se je zahvalila vsem soorganizatorjem in prostovoljcem ter nastopajočim, ki so uvodoma poskrbeli za prijeten kulturni program. Postregla pa je tudi z nekaj podatki o številu starejših v KS Šempeter. Starih nad 70 let je 504, od tega jih je 172 nad 80 let ter 24 nad 90 let. Najstarejši med njimi je Franc Udrih, ki bo 21. januarja prihodnje leto dopolnil 100 let. Zbrane so pozdravili in nagovorili še predsednica KS Šempeter Zdenka Jan, ki je tokrat bila zadnjič v tej funkciji, sekretar Območne organizacije RK Žalec Matjaž Črešnovar in predsednik DU Šempeter Zoran Kolenc. Za prijeten kulturni program so uvodoma poskrbeli otroci vrtca Šempeter s svojimi vzgojiteljicami in etno skupina ŠemBis – Šempetrski biseri, ki deluje v okviru DU Šempeter. Za veliko smeha in glasbe je v družabnem delu skrbel glasbenik Gašper Jelen. 16 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2022 Pričakovanja po supervolilnem letu BINA PLAZNIK, DARKO NARAGLAV Leto 2022 je bilo supervolilno leto. Izvolili smo novo sestavo državnega zbora, predsednika države, župane, občinske svetnike in v Žalcu še predstavnike v mestni in krajevnih skupnostih ter se odločali na treh referendumih. Spodnjesavinjčane smo povprašali, kaj v tem smislu pričakujejo od leta 2023 in kaj menijo, da bi novoizvoljeni morali prinesti oz. narediti za splošno dobro, za državljane Slovenije. Tomi Krašovec, Prebold: »Toliko volitev, kot smo jih imeli letos, menda še ni bilo. Je pa dobro, da se malo premešajo karte in da pridejo novi ljudje, ki lahko nadgradijo, izboljšajo … dosedanje delo in življenje nas državljanov na nivoju države in občanov v lokalni skupnosti. Menjave so s tega vidika dobrodošle, hkrati pa menim, da prepogoste tudi niso dobre, saj se v enem mandatu ne da storiti vsega. Na nivoju države pričakujem, da bodo predstavniki oblasti res naredili tisto, kar so obljubljali, upam tudi, da bo nova predsednica države imela bolj pokončno držo in odločnost od dosedanjega predsednika Pahorja. Vsekakor pa bi se vsi morali truditi za dobrobit države in državljanov. Enako pričakujem tudi od novega župana in novega občinskega sveta, hkrati pa si želim, da se enkrat uredi tudi center kraja, ki nobenemu ni v ponos.« Maša Vidmar, Polzela: »Z izidom letošnjega volilnega leta sem zelo zadovoljna, saj se je izšlo, kot sem želela. Na slovenskem nivoju z novo vlado mislim, da bo malenkost boljše. V letu 2023 si želim prebrati še več dobrih knjig, predvsem pa doživeti čim več pristnih trenutkov s pravimi ljudmi.« Miloš Stojić, Žalec: »Lahko rečem za predsednika v Srbiji, da je človek na pravem mestu. Tukaj živim več kot deset let. Upam, da bo nova predsednica naredila neke normalne stvari. V Žalcu mi je zelo všeč, ker je majhno mesto. Sam sem volil za obstoječe politike v Žalcu, saj vidim, kako lepo skrbijo za mesto, kako je vse dobro urejeno. Na splošno pa menim, da je treba zdržati vse krize in politične igre. Sem optimist in največ mi pomeni zdravje. Jaz komaj čakam penzijo, da se lahko posvetim svojim vnukom.« Monika Cilenšek, Kaplja vas: »Nedvomno vsi pričakujemo najboljše od novoizvoljenih, ali bo dejansko boljše, pa se bo pokazalo čez čas. Na kratek rok je težko oceniti, si pa vsi želimo, da bi se čim več stvari, ki so jih stranke in politiki obljubljali v svojih programih, začelo uresničevati s pospešenim tempom, saj štiri leta hitro minejo. Na državni ravni bi bilo treba urediti veliko stvari; od zdravstva, kjer imamo katastrofalne čakalne vrste, pomanjkanje družinskih zdravnikov itd., do gospodarstva, ki je/bo zlasti v teh kriznih energetskih časih v težkem položaju. Hkrati z reševanjem teh težav bi se morali zavzemati za višje plače, pokojnine …, saj bi bilo to dobro za vse. Če ni denarja, ni potrošnje, in obratno, saj to pospešuje razvoj, nova delovna mesta in večjo blaginjo nam državljanom, ki imamo radi to našo lepo Slovenijo, našo dolino in našo občino.« Miha Košenina, Vransko: »Jaz mislim, da nekih velikih sprememb ne bo. Stvari se sicer obračajo, oziroma – če rečem drugače – je to le druga stran istega kovanca. Kako dejansko bo, pa bomo videli in doživljali v prihodnjem letu oziroma v nadaljevanju njihovega mandata. Vsekakor pa bi si želel od ljudi na vseh položajih, v državi in tudi na ostalih nivojih dela in življenja večjo integriteto, zaupanje, spoštovanje drug do drugega, spoštovanje vladavine prava … in vse, kar nas deklarira kot svobodno, humano, demokratično skupnost. Upam in hkrati želim, da bodo novoizvoljeni čim več tistega, kar so obljubljali, tudi prizadevno uresničevali. Tudi na nivoju lokalne skupnosti pričakujem enako. Po 24 letih dosedanjega župana smo sedaj dobili županjo, za katero mislim, da bo dobra županja in da bo skupaj s svojo ekipo zmogla uspešno nadaljevati dosedanje delo.« Metka Valant, Žalec: »Po dejanjih, ki sem jih videla do sedaj, ne upam, da bo kaj bolje, dokler se ne bo spremenila splošna klima v Sloveniji. Ljudje bi morali postati bolj pošteni, ambiciozni. Sem sicer optimistično nastrojena, ampak glede na svojo starost sem že marsikaj videla in doživela. Zgodovina se ponavlja. Polno je obljub in polno lepih besed, ko pa so potrebna konkretna dejanja, pa se ljudje ne izpostavljajo več, ker se bojijo za svoje stolčke. Zase bi si želela več družabnosti, veselja, predvsem pa zdravja.« Albina Kmecl, Prebold: »Zame osebno je bilo to leto 2022 srečno leto. Največ mi je pomenilo, da še vedno lahko prepevam, saj je zame zborovsko petje neprecenljiv del mojega življenja. Glede supervolilnega leta pa bi lahko rekla, da od vseh novoizvoljenih pričakujem, da bodo tisto, kar so obljubljali, tudi izpolnjevali. V Preboldu imamo sedaj župana, ki je kulturnik, zato mislim, da se bo veliko tega, poleg ostalih nalog, ki so zapisane v njegovem programu, odražalo tudi v našem življenju. Na nivoju države pa mislim, da je čas, da se umirijo odnosi, ki so nas tako razburkali pod minulo vlado, in da bi vse to utirili v mirne odnose in sožitje ter da bi znali prisluhniti ljudem.« Irena Šibila, Latkova vas: »Končuje se leto, ki nam je po zdravstveni krizi spet prineslo bolj svobodno življenje, hkrati pa tudi leto, ki si ga bomo zapomnili po tem, da smo bili večkrat povabljeni na volišča. Dobili smo nove predstavnike države in lokalnih skupnosti. Ali bo kaj boljše, ne vem, bi si pa želela, da bi bilo življenje v naši lepi Sloveniji, ki jo po svoje občuduje ves svet, takšno, kot si zasluži država, ki se ima za demokratično, svobodomiselno in pravno državo. Vsekakor pa bi bilo treba zvišati plače, pokojnine …, da bomo kos tej draginji. Za lokalno skupnost, v kateri živim, pa bi si želela, da bi bilo več družabnih dogodkov za mlade in tudi za vse nas ostale. Upam, da bo nova garnitura občinskega sveta z novim županom kaj več naredila tudi na tem področju. Koronsko obdobje nas je uspavalo, a že tisto, kar se je dogajalo v tem letu po sprostitvi ukrepov, je dokaz, kako ljudje pogrešamo druženje.« Stane Geržina, Ojstriška vas: »Osebno si v prihajajočem letu želim, da bi mi služilo zdravje, enako vsem okrog mene, da bomo še lahko kaj ustvarjali. Kar se tiče naše države, pa želim, da vse tisto, kar so nam nekako obljubili, tudi izpeljejo na pošten način, kot se to spodobi za državo, za kakršno se imamo. Vsem tistim, ki trenutno niso na oblasti, pa svetujem, naj ne nagajajo, ampak raje kolikor se le da sodelujejo, saj gre za našo skupno državo, skupno domovino, ki je le ena sama, zato jo moramo spoštovati in se zavzemati za vrednote, ki pritičejo naši demokratični ureditvi. Nadvse pomembno pa je, da imajo ljudje delo in da lahko s svojo plačo ali pokojnino dostojno živijo. Žal za zdaj tega še ne moremo reči, bi pa morali kot družba bolj stremeti k temu cilju. Za leto, ki prihaja, bi si želel, da bi bili bolj strpni drug do drugega in da bi nam bilo čim bolj lepo, brez nepotrebnih pretresov.« Mojca Fegeš, Šempeter: »V tem supervolilnem letu sem prvič tudi sama bila volivka. Sem še srednješolka in sedaj, ko mi je glede na starost bilo omogočeno, da lahko izpolnim svojo pravico in dolžnost kot volivka, sem to tudi izkoristila. Ker je bilo prvič, je bil to poseben občutek, saj sem se zavedala, da tudi moj glas šteje, predvsem pa, da sem z zaokrožitvijo z da ali proti izrazila svoje mnenje, svojo voljo. Glede novoizvoljenih ljudi na nivoju države upam, da se bodo stvari spremenile na bolje. Pred volitvami vsi nekaj obljubljajo, potem pa mnogokrat kar pozabijo na obljube ali tega ne zmorejo uresničiti. Upam, da tokrat ne bo tako in da bo morda bolje, čeravno meni osebno nič ne manjka. Si pa želim, da bi mladi in tudi vsi ostali svojo državo imeli radi in se trudili biti še bolj srečni in zadovoljni kot morda doslej.« Janja Stepišnik, Braslovče: »Mislim, da letošnje volilno leto ne bo prineslo ravno sprememb na bolje. Upam, da bo ostalo vsaj enako. Moje želje za leto 2023 so mir na svetu in v srcih vseh ljudi, da bi bili ljudje bolj strpni in razumevajoči do soljudi. Predvsem pa, da bi si vzeli več časa eden za drugega.« Anton Mestinšek, Polzela: »Lepo, da ste to vprašali. Recimo jaz sem bil za našega starega župana, ker je človek. Ne gledam na to, iz katere stranke je kdo. Zadnje čase pa mi ni všeč, da odhajajo ljudje, kot je na primer Bobnarjeva, ki je pridna in poštena ženska, moram odkrito povedati, da mi tale Golobova vlada sploh ni všeč. Prepričan sem, da z novo vlado ne bo boljše, prej bi rekel, da bo slabše. Sam sem realist. V novem letu si želim zdravja, pa da bi se malo popravilo upravljanje domov za upokojence, pa nujno je, da se prenovi naše zdravstvo. Jaz na primer sploh ne pridem do svoje zdravnice, da bi me pregledala zaradi moje bolezni, in čakam in tako je kmalu lahko prepozno.« Tina Štrajhar, Vransko: »Če vsakdo od novih vsaj nekaj malega spremeni, bo že veliko bolje. Menim pa, da je glavno področje, na katerem bi bilo dobro pretresti sistem, šolstvo. Mislim, da je program narobe zastavljen. Otroci se ‘piflajo’ samo, da dobijo tiste kljukice, pravega znanja pa ni. Že včasih ni bilo nič drugače. Najti se mora junak, ki bo prevetril sistem. Sama si želim, da bi se dviganje cen ustavilo in da bi se raje plače malo dvignile. Da bi bili zdravi in bi se imeli radi.« Iztok Rumpf, Žalec: »Upam, da bo kaj bolje sedaj, ko je nova vlada. Nova predsednica naj ne bo takšna, kot je bil dosedanji predsednik Pahor, ker ni bil za nikamor. Tako da sem super zadovoljen, da imamo novo predsednico. Upam, da nova vlada ne bo uprizarjala takšnih dejanj, kot jih je prejšnja. Jaz sem optimističen sedaj za novo leto. Zase in za svojo družino si želim, da živimo tako kot do sedaj.« Maja Omladič Topovšek, Tabor: »Na državni ravni si želim, da bi se združevali in ne razdruževali kot doslej. Politika in politiki bi se morali zavedati, da so na položajih v dobro države in državljanov. Družno bi si morali prizadevati in zastaviti neke jasne cilje tako na področjih kulture, izobraževanja, gospodarstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe kot na vseh ostalih področjih, ki pomembno prispevajo k življenju v naši državi. Od tega bomo imeli vsi koristi, hkrati pa bomo še s toliko večjo zagnanostjo, optimizmom in ponosom prispevali svoj delež k vsesplošnemu zadovoljstvu državljank in državljanov ter bili ponosni, da živimo v takšni državi, kot je Slovenija. Podobno velja tudi za lokalni nivo, zlasti po tej koroni, ki nas je v marsičem prikrajšala, odtujila drug od drugega. Želim si, da bi v letu 2023 bilo več druženja, srečevanja, pogovarjanja in s tem tudi konstruktivnih rešitev.« NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 12 I december 2022 December/Januar Sreda, 21. 12. Petek, 23. 12. koncert oddelka Prebold, cerkev sv. 18.00 Božični Pavla v Preboldu, org. GŠ Risto Savin Žalec vila in palček Zaspanček, 17.00- Zimska animacija za otroke, Čarobni kotiček 18.30 pri Savinovi hiši, org. ZKŠT Žalec Nedelja, 18.00 25. 12. Poned., 26. 12. 18.00 19.00 11.00 Sobota, 20.00 31. 12. 22.0002.00 Sreda, 4. 1. 11.00 Petek, 5. 1. 16.30 Sobota, 19.00 7. 1. Nedelja, 17.00 8. 1. Četrtek, 12. 1. 18.00 19.00 Nedelja, 17.00 15. 1. Torek, 17. 1. 19.00 Sreda, 18. 1. 19.00 10.00 Petek, 20. 1. 11.15 18.00 Sobota, 18.00 21. 1. Nedelja, 11.00 22. 1. Božično-novoletni koncert Godbe Liboje, gostja pevka Anna, Dom Svobode Liboje, org. KD Godba Liboje Božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica, gostja pSara Lamprečnik in presenečenja za obiskovalce, telovadnica OŠ Griže, org. Društvo godba Zabukovica Božični koncert domačih pevcem in inštrumentalistov, cerkev sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu, org. Župnija Gornja Ponikva in KD Ponikva pri Žalcu Novoletna predstava za otroke, Jelkin čudež, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT in MC Žalec Tadej Toš, silvestrska predstava s kozarčkom penine, Dom II. slovenskea tabora, org. ZKŠT Žalec Silvestrovanje na prostem s skupino Power band, Šlandrov trg, org. ZKŠT Žalec Odprtje razstave likovnih del dijakov GCC- umetniška gimnazija-likovna smer: "Nenavadno moč ima ta človek - vpliv Plečnika na njegove in naše učence", avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, do 28. 1. 2023 Druženje študijsko-bralnega kluba, Občinska knjižnic aŽalec, org. MSK Žalec in UPI Žalec Novoletni koncert Godbe Liboje z gosti: Marina in Franjo Oset, Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. KD Godba Liboje Smo al' nismo (Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki), Dom krajanov Vrbje, org. KD Vrba Vrbje Odprtje razstave fotografij Petra Koštruna: V krogu, Savinov likovni salon Žalec, do 4. 3. 2023 Predstavitev zbornik Vekoslav Grmič: škof pričevalec, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Koncert zvestih poslušalk, 3. koncert za citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Predstavitev knjige Zdaj sem tvoja Moja, avtorice Vidke Kuselj, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Predstavitev knjige Karantena za avtorjem Alojzom Ihanom, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec BUMfest 15, matineja za šole: Funky Currywurst Brothers, Dom II. slovenskega tabora Žalec (razprodano) BUMfest 15, matineja za šole: Funky Currywurst Brothers, Dom II. slovenskega tabora Žalec (razprodano) BUMfest 15, Otvoritev festivala in večerni koncert z gosti in presenečenji: Funky Currywurst Brothers, SToP Slovenski Tolkalni Projekt, Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 15, koncert: Piscore Španija, glasbene delavnice, Dom II. slovenskega tabora Žalec BUMfest 15, Družinska matineja in zaključek festivala: SToP Slovenski Tolkalni Projekt, Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudež, komedija v izvedbi Narodnega doma Maribor, za gledališki abonma, Dom II. slovenskega tabora Žalec Poned., 19.30 23. 1. Torek, s pisateljico Mileno Miklavčič, 19.00 Pogovor Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec 24. 1. Predstavitev knjige Stezogled z Četrtek, 19.00 avtorjem Matjažem Lesjakom, Občinska 26. 1. knjižnica Žalec, org. MSK Žalec Poned., 30. 1. Torek, 31. 1. Pravljično druženje knjižnice z društvom 17.00 Sožitje, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec in Društvo Sožitje Pravljična ura: Otroci sveta, 18.00 predavanje Zorana Furmana, Občinska knjižnica Žalec, org. MSK Žalec OBČINA BRASLOVČE Sreda, 21. 12. ustvarjalnica, Občinska 17.00 Božična knjižnica Braslovče Praznični koncert, z otroci iz vrtca in Letuš, gosta pevka Lara Tanšek 18.00 POŠ s kitaristom Maticem Doklerjem, Četrtek, 20.00 22. 12. Poned., 26. 12. 18.00 Sreda, 28. 12. 17.00 Petek, 30. 12. 19.00 Poned., 2. 1. 8.00 vstop prost, Kulturni dom Letuš Nikoli ni prepozno, monokomedija Mojce Fatur, Dom kulture Braslovče, org. ZIKTŠ 3 jezera Braslovče Božično-novoletni koncert s skupino Dominik, Dom krajanov Gomilsko, org. KD Gomilsko 8. Božično-novoletni šahovski turnir, prostori Občine Braslovče, org. Šahovski klub Braslovče Prednovoletni ples z Duom OK, Dom kulture Braslovče, org. ZIKTŠ 3 jezera Braslovče 34. Novoletni pohod na Dobrovlje, odhod iz Skupnega placa, PD Dobrovlje Braslovče Razstava likonih dela na temo morje KUD Žalec, lik. sekcija, prostori knjižnice, org. Občinska knjižnica Braslovče Torek, … 3. 1. Nedelja, Novoletni pohod na Dobrovlje, odhod 8.00 34. iz OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče 8. 1. Potopisno predavanje Urške Trotovšek Četrtek, 19.00 o Islandiji, prostori knjižnice, org. 12. 1. Občinska knjižnica Braslovče Sobota, 21. 1. Sreda, 25. 1. Zdravju na proti na Goro Oljko, odhod 8.30 iz parkirišča v Dobriču (pri kužnem znamenju), org. PD Braslovče Pravljična ustvarjalnica, 17.00 prostori knjižnice, org. Občinska knjižnica Braslovče OBČINA PREBOLD Poned., 18.00- Meritve krvnih vrednosti, KO RK Prebold 19.00 16. 1. Čez Južno Ameriko na kolesu - potopis, 19.00 Aleš Juvanc, prostori knjižnice, org. Četrtek, Občinska knjižnica Prebold 19. 1. 18.00- Svetlobni krog z Amalijo, DC Marof Petek, 20. 1. Sobota, 21. 1. 20.00 18.0020.00 8.0010.30 - Medgeneracijski c. Prebold Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof - Medgeneracijski c. Prebold Kmečka tržnica, DC Marof, org. Občina in TD Prebold Odrasli abonma in izven: Slovenska ali devica Marija začne trenirati 19.00 kura boks (Gledališče 2B), Dvorana Prebold, org. KUD Prebold 18.00- Svetlobni krog z Amalijo, DC Marof - Medgeneracijski c. Prebold Četrtek, 20.00 26. 1. Petek, 27. 1. Sobota, 28. 1. Nedelja, 29. 1. Torek, 31. 1. Otroška predstava: Od kod si, kruhek?, 18.00 (dijaki Gim. Lava), prostori knjižnice, org. Občinska knjižnica Prebold 18.00- Kanaliziranje z Amalijo, DC Marof 20.00 - Medgeneracijski c. Prebold 8.00- Kmečka tržnica, DC Marof, org. 10.30 Občina in TD Prebold … (do 1. 2.) Smučarski tečaj za osnovnošolske otroke, na smučišču Kope 18.00- Svetlobni krog z Amalijo, DC Marof 20.00 - Medgeneracijski c. Prebold OBČINA TABOR Četrtkov glasbeni večer z mešanim Četrtek, 18.00 in otroškim pevskim zborom sv. 22. 12. Jurija, Kavarna Lisjak, org. Lesmat 23. Šentjurski košarkarski Torek, 19.00 turnir trojk, telovadnica Doma 27. 12. krajanov Tabor, org. ŠD Tabor Četrtek, vroči večer "Na zdravje letu 18.00 Četrtkov 2023", Kavarna Lisjak, org. Lesmat 29. 12. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec OBČINA ŽALEC 17 Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06€ s 5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Za naročnike, ki bodo svoje naročilo oddali do vključno 13. januarja 2023, nudimo 1 številko časopisa GRATIS. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. 18 KULTURA ŠT. 12 I december 2022 Branju prijazni tudi občini Prebold in Vransko T. T. ZDRUŽENJE SPLOŠNIH KNJIŽNIC Županja Občine Vransko Nataša Juhart in župan Občine Prebold mag. Marko Repnik sta prevzela listini Branju prijazna občina. Ob Ta veselem dnevu kulture 2022 je bila na Ministrstvu za kulturo RS slovesnost, na kateri so petim slovenskim občinam podelili naziv Branju prijazna občina. V to peterico sodita tudi dve spodnjesavinjski občini: Občina Prebold in Občina Vransko. V Spodnji Savinjski dolini je prva ta naziv prejela Občina Žalec, in sicer v prvem letu, ko so pričeli podeljevati ta naziv, torej leta 2017, podaljšala ga je leta 2020. Druga ga je prejela Občina Polzela, in sicer na Ta veseli dan kulture 2019. Namen javnega natečaja za pridobitev naziva Branju prijazna občina, ki poteka s sodelovanjem Združenja splošnih knjižnic, Ministrstva za kulturo RS in Skupnosti občin Slovenije, je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. Komisija ocenjuje aktivnosti, ki jih občine izvajajo na različnih področ- T. TAVČAR Dvaindvajseto prireditev Urica ljudskih melodij in napevov so tretjo adventno nedeljo popoldne v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili Vaški godci iz Andraža in Kulturnega društva Andraž. V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo enajst pevskih in glasbenih sestavov s celjskega, koroškega, Prekmurja in drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so z burnimi aplavzi nagradili pevske sestave. Med odmorom se je predstavila humoristična skupina iz Vuzenice z »avžungo«. Vsem nastopajočim in poslušalcem se je ob koncu zahvalil vodja Vaških godcev Milan Zabukovnik ter poudaril: »Tako kot vse stvari v življenju tečejo, se spreminja tudi ljudska pesem. Danes je drugačna kot nekoč, a še vedno prežeta z ljubeznijo, ki so nam jo podarili naši predniki. Smisel ohranjanja ljudskega prepevanja in igranja je v negovanju narodne dediščine. Pojemo in igramo iz veselja do pesmi in zato, ker se močno zavedamo svojih korenin.« Prireditev je na izviren način povezovala Nina Pižorn. Od leve proti desni: Valerija Jerman, Suzana Felicijan, županja Občine Vransko Nataša Juhart, Tjaša Skočaj, župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, direktorica MSK Žalec Jolanda Železnik jih: od vrtcev do občinske uprave ter od izdajanja knjig do zagotavljanja prostorskih in drugih pogojev različnim društvom in organizacijam, ki skrbijo za bralno kulturo in za promocijo branja. Štejejo tudi izdaje knjig in inovativni primeri spodbujanja branja pri različnih ciljnih skupinah. Med nastopom Vaških godcev Harlekinovi Kovanci Peli za Ta veseli dan kulture T. TAVČAR T. TAVČAR V nedeljo, 11. decembra, je bil v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu zanimiv plesni dogodek, posvečen dnevu samostojnosti in enotnosti. »Kovanci« so bili osnovni motiv produkcije, pri čemer so v plesni podobi zaživeli slovenski motivi na evro kovancih: knežji kamen, Trubar, Prešeren, Plečnik, Groharjev Sejalec, lipicanci, štorklje, botanični vrt, Triglav in zvezdice, ki krasijo kovance. Idejna zasnova je delo Ane Vovk Pezdir, umetniške voditeljice in predsednice društva Harlekin, plesne miniature pa so prispevale koreografinje in plesne pedagoginje: Anamaria Bagarić (sodobni ples), Andreja Šraj (modern), Tanja Verglez (predšolska skupina in plesni pripravnici) ter Ana Vovk Pezdir ob asistenci Monike Zorko (balet). Med nastopajočimi so bile tudi članice nekdanjega plesnega gledališča Braslovče: Maruša Goršak, Zala Guzej, Tinkara Korent, Tina in Anja Štorman, Maša Weber, Urica ljudskih melodij Moški pevski zbor Polzela, ki ga že 40 let vodi Mija Novak, je 3. decembra za Ta veseli dan kulture pripravil koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Med nastopom Mia in Julija Zagoričnik. Dekleta so v Braslovčah dobila toliko plesne osnove, da so se brez težav in enakovredno vključile v delo Harlekinovih skupin. Gledalci so z bučnimi aplavzi pospremili vse nastopajoče. Plesalke so bile absolutno kos zahtevni tematiki, ki so jo svojim učenkam znale približati mentorice oziroma plesne pedagoginje in koreografinje. V goste so povabili vokalni kvintet Lastovka, ki je na koncert prinesel vonj po morju in Dalmaciji. Moški pevski zbor Polzela bo naslednje leto slavil 70-letnico neprekinjenega prepevanja. Nastop MPZ, ki ga Mija Novak vodi že 40 let. Mažoretke plesale L. K. Za konec so zaplesale vse mažoretke skupaj s trenerko Pio. ARHIV MAŽORETNE SKUPINE Prvo soboto v decembru so se v dvorani Kulturnega doma Svoboda Liboje predstavile mažoretke Mažoretne skupine Liboje. Zakorakale in zaplesale so v popolnoma polni dvorani, kar jim je bilo po dveh letih, ko so se z domačo publiko zaradi covida lahko družile le preko video oddaj, še posebej v veselje. Predstavile so se vse skupine, od najmlajših, ki mažoretno palico vrtijo dobra dva meseca, preko različnih starostnih skupin do članic, ki so se predstavile v različnih zasedbah in pokazale, zakaj sodijo med najboljše. V pretekli sezoni so namreč osvojile lepo število medalj in priznanj tako na domačih tekmah kot tudi na mednarodnih prizoriščih. Tistim najuspešnejšim se je s posebnim darilcem in priznanjem zahvalila tudi vodja libojskih mažoretk Alenka Polšak. Hkrati se je za preteklo delo in uspehe zahvalila tekmovalki in trenerki Katjuši Feldin, ki jo je srce poneslo v drug konec Slovenije. Posebej toplo pa so mažoretke pozdravile novo trenerko Pio Stremecki. Praznični nastop je popestril Pihalni orkester Cecilija, s katerim so libojske mažoretke že večkrat uspešno sodelovale in minulo pomlad z njimi posnele tudi videospot. Kot gostja se jim je pridružila domačinka in odlična pevka Ani Frece, prireditev pa je povezovala predsednica KD Liboje Biserka Neuholt Hlastec. KULTURA ŠT. 12 I december 2022 19 S pesmijo in plesom proslavili 60-letnico D. NARAGLAV V 60 letih je v Folklorni skupini Grifon plesalo preko 250 plesalk in plesalcev. Ob zaključku so še družno zaplesali starejši na odru, mlajši pa pred njim. V soboto, 3. decembra, ko v Sloveniji praznujemo Ta veseli dan kulture, ki je neformalen praznik, posvečen dnevu rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so svoj 60-letni jubilej obeležili tudi članice in člani Folklorne skupine Grifon Šempeter. Organizatorji so pripravili izjemen kulturni dogodek, ki je povsem napolnil šempetrsko dvorano v zadružnem domu, ki je že vsa leta tudi domicilna dvorana Folklorne skupine Grifon. Na slovesnem jubilejnem koncertu so se zbrali številni ljubitelji folklore, nekdanji člani in številni drugi, ki so uživali ob plesih in plesnih zgodbah ter petju sedanjih članov in članic FS, ki jo tvori tudi skupina pevk in glasbenikov. V dveurnem programu so se na odru vrstili zanimivi prizori s plesnimi postavitvami iz življenja doline in kraja, kot so Lepa nedelja v Šempetru, Ples po maši, pa Hmeljski likof, Trgatev v Mrtjakih … Plesna postavitev pa je segala tudi na druga področja Slovenije, kot sta Svatba v Prekmurju in Pustno rajanje. S pesmimi in glasbo so oder z vmesnimi nastopi po teh plesih bogatili pevke in godci folklorne skupine. Nepozaben vtis so s svojima izjemnima nastopoma, Zelenega Jurija vodimo in Na paši, k temu praznovanju dodali člani otroške folklorne skupine OŠ Šempeter, ki deluje pod mentorstvom Andreje Plut in Marjetke Usar. Prireditev je povezovala Neža Zagoričnik, pogled v zgodovino in njihovo dosedanje delo pa je občinstvu predstavila vodja FS Marija Zagoričnik. »V teh dneh se mi je v razmišljanje pogosto prikradla misel Primoža Trubarja, ko pravi: ‘Lubi Slovenci, da bi stali inu obstali!’ Stati ne pomeni mirovati, temveč stati za svojimi odločitvami, nenehno delovati, se boriti za obstanek! Tako tudi mi sledimo in stojimo za odločitvijo mladih Šempetranov, ki so pred 60 leti ustanovili folklorno skupino kot eno izmed 11 sekcij takratnega kulturnega društva Svoboda. Leta 1962 ni bilo telefonov, v vsej KS je bilo le nekaj črno-belih televizorjev, prevozno sredstvo mladih je bilo kolo, v najboljšem primeru kakšen moped, želja po druženju pa velika. Ta dvorana je bila ‘mlada’ štiri leta, še v polnem sijaju in ena najmodernejših v Sav. dolini in tu, na tem odru, so zaplesali prve korake ljudskih plesov. Hitro so napredovali, kot v Celjskem tedniku iz leta 1964 navdušeno poroča novinar: ‘Sedaj ni pomembnejše proslave v občini, da ne bi nanjo povabili mladih Šempetrčanov. Pravzaprav morajo ravno oni največkrat »mašiti luknje« na večjih prireditvah v občini in marsikdaj rešujejo čast žalske komune.’ Sledila so ustvarjalna leta in v 70. sta delovali kar dve skupini: starejša in mlajša. A prišla so tudi 80., ko je bil osip tako velik, da je skupina komaj preživela. V kroniki pripisujejo razlog za splošen upad kulturnega življenja pojavu televizije. V devetdesetih se je krivulja obrnila, skupina se je pomladila in številčno okrepila, v začetku tisočletja pa smo tako imeli že vse pogoje: dovolj programa in bogato garderobo s folklornimi kostumi za gostovanje na mednarodnih festivalih. Sledila so leta gostovanj, ko smo prepotovali vso Evropo po dolgem in počez, nastopali tudi doma, se udeleževali srečanj v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo in sodelovali pri ustanavljanju mednarodnega folklornega festivala ‘Od Celja do Žalca’. Tako vse do danes, polnih 60 let,« je povedala Marija Zagoričnik in dodala, da je v vseh teh letih v njihovi skupini plesalo preko 250 plesalk in plesalcev. Vsak je pustil svojo sled, svoj delček ljubezni do ljudskega izročila in lepe spomine. V zadnjem delu jubilejnega koncerta so bile podeljene Maroltove značke, ki jih je podelil vodja JSKD mag. Marko Repnik. Častno Maroltovo značko sta prejeli Ivica Grobelnik in Marjetka Kumperger. Zlato so prejeli: Urška Cestnik, Peter Cestnik, Zvonka Derča, Jožica Jegrišnik in Mirko Jegrišnik; srebrno: Nataša Pukmajster, Gašper Hriberšek in Vesna Cencen; bronasto Aljaž Topič in Roman Vengust. Vsi ti so poleg še nekaterih drugih tudi člani sedanjega sestava ob 60-letnici praznovanja. Z najdaljšim aktivnim stažem 40 in več let se lahko pohvalita Alojz Zagoričnik in Milica Rizmal, sledita pa jima Marija Zagoričnik in Marjan Rizmal, ki sta člana le nekoliko manj kot 40 let. Častni član skupine je Franci Laznik, ki je v FS deloval kar 60 let. Ob zaključku so s čestitkami in darili FS pozdravili še predstavniki sosednjih folklornih skupin in predsednica krajevne skupnosti Zdenka Jan, skupini pa je bila podeljena tudi listina – priznanje Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije za 60 let ohranjanja folklorne kulturne dediščine. S šopki rož iz krep papirja so se številnim zahvalili tudi jubilanti. Vse skupaj je zaokrožilo prijetno druženje ob kulinaričnih in drugih dobrotah. Svojstveno presenečenje s konfeti OK!tete praznovale 10-letnico D. NARAGLAV V soboto, 10. decembra, je v dvorani Doma krajanov Občine Tabor potekal prijeten koncert, ki so ga pripravile članice vokalne skupine OK!tete. Skupina je sestavni del Pevskega društva Tabor, ki ga tvorijo še mešani pevski zbor ter iz njega izhajajoča moški in ženski pevski zbor. Jubilejni koncert so OK!tete pričele z ljudsko pesmijo Regiment po cesti gre. S to pesmijo se je njihova pot pred desetimi leti tudi pričela po neuradnem delu koncerta Mešanega pevskega zbora Tabor. Spodbuda prijateljev in sopevcev jim je dala elan za nadaljevanje poti vse do tokratnega jubilejnega koncerta. Kot je povedal povezovalec koncerta Janez Černec, so OK!tete dobrodušne, šaljive in nagajive obenem. Njihove (ne)redne vaje so pravi ventilček v natrpanem urniku. Pogovor med prijateljicami z ogromno smeha, podpore in nasvetov … če ni prepozno, zapojejo še nekaj pesmi in že odhitijo vsaka na svojo stran. Povezane v najbolj pomembnih trenutkih in mejnikih življenja, ob rojstnih dnevih, obletnicah, porokah, rojstvih otrok. Kar nekaj solzic sreče so ob prepevanju v porodnišnicah potočile ob rojstvih njihovih sončkov, ki danes ponosno spremljajo svoje mamice. Začele so »za hec« (dve Nataši, Ksenija, Magda, Lea in Maja), se naučile dveh pesmi in vokalno skupino šestih deklet poimenovale Sekstete. Zaradi porodniških odsotnosti so potrebovale okrepitev – Simono, ki je kasneje nikakor niso želele več izpustiti. Ob podelitvi priznanja za 60 let ohranjanja kulturne dediščine A Cappella na božičnem koncertu D. N. V petek, 9. decembra, so članice in člani MePZ A Cappella KD Petrovče priredili svoj božični koncert. Medse so kot goste povabili tudi ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje. Dvorano KZ Petrovče so dodobra napolnili ne le s publiko, pač pa tudi s prijetno glasbo in energijo. MePZ A Cappella je pod vodstvom zborovodje Gašperja Kundiha v temi iz ozadja dvorane v soju sveč in s petjem prikorakal na oder. Nato so se vklopili odrski reflektorji, predstavili pa so se z izbranim repertoarjem večinoma domačih zborovskih skladateljev. Glasbeno nit so zatem predali svojim gostjam ŽePZ Savin- jski cvet Gotovlje. Pod taktirko zborovodkinje Eve Kundih so dvorano pobožali ženski pevski glasovi, in sicer s slovenskimi skladbami in božičnimi napevi. V sklepni del koncerta so občinstvo popeljali domači zboristi s tujimi in domačimi božičnimi skladbami. Sklep in hkrati tudi vrhunec večera je bila zaključna pesem, ki je s svojim ritmom in melodijo kar sama zlezla pod kožo in v ušesa poslušalstva. Ploskanje, skomiganje z rameni in petje so objeli celotno publiko in dvorana je na koncu delovala kot en sam pevski zbor. Nastop MePZ A Cappella Decembra 2017 so medse povabile še Sabino in se iz Sekstet preobrazile v nekoliko resnejšo skupino – OK!tete. Za njimi so različni nastopi ob različnih priložnostih. Leta 2018 so se prvič udeležile območne revije pevskih zborov in dosegle regionalno raven, ki jo ohranjajo kljub težkemu koronskemu obdobju. Gostja na jubilejnem koncertu je bila pevska skupina, ki jo sestavljajo spodnjesavinjski gozdarji in njihovi stanovski kolegi od drugod. Prvič so skupaj zapeli na prednovoletnem druženju na Gori Oljki že pred korono, ta pa je tudi izničila njihovo voljo, da postanejo vokalna skupina. To namero so znova obudili letos, imeli nekaj vaj in na tem jubilejnem koncertu OK!tet imeli tudi svoj krstni nastop pred občinstvom. V drugem delu koncerta, ki ga je s kitaro popestrila tudi Patricija Pečnik, so oder znova zavzele jubilantke in občinstvo navdušile še s sedmimi pesmimi. Med njimi tudi z dvema tujima Amazing Grace in Yesterday. Koncert so sklenile z evrovizijsko pesmijo Dan ljubezni in pesmijo Žabe. Pred tem so bile deležne še svojstvenega presenečenja svojih sopevcev iz MePZ, ki so jih zasuli s konfeti in obdarili z rožami. Nagovoril jih je tudi župan Marko Semprimožnik in jim čestital za njihov jubilej in ubrano petje. Da OK!tete ne znajo samo peti, pa so pokazale po koncertu v družnem delu ob izvrstni sladko-slani kulinariki, ki je bila delo njihovih rok in znanja. 20 ŠPORT ŠT. 12 I december 2022 Urh Černivšek tretji na EP v kickboxingu Tenisači srebrni na EP T. TAVČAR D. NARAGLAV Člani KBV SUN so uspešno zaključili jesenski del tekmovalne sezone leta 2022. Tekmovalci po osvojenih medaljah na Češkem (od leve proti desni sedijo: Simon Jan, Ana Jan, Zala in Gaja Stojčević, Simon Zajec; stojijo: Luka Tajnšek, Samo Orehovec, Matevž Basle, Brad Flis, Bruce Martin Flis, Žan Kovačič in Robert Mešič) Vrhunca jesenskega obdobja sta bila svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo v Jesolu v Italiji in evropsko člansko prvenstvo v Antalyi v Turčiji, oba v kickboxingu, na obeh pa je imel svoje predstavnike tudi KBV SUN. Svetovnega kadetskega in mladinskega prvenstva v kickboxingu sta se na podlagi trdega dela in odličnih rezultatov udeležila Ana Jan in Žan Kovačič. Slovenska KB reprezentanca je osvojila šest zlatih, eno srebrno in šest bronastih odličij. Ana in Žan sta kljub dobrima borbama in veliki želji morala priznati premoč svojima nasprotnikoma v prvem krogu tekmovanja, a vsekakor sta s sabo odnesla izjemno izkušnjo za svojo nadaljnjo športno pot. Tudi na evropskem članskem in veteranskem prvenstvu v najmočnejši kickboxing organizaciji WAKO, ki je bilo med 19. in 26. novembrom v Turčiji, je imel KBV SUN svoje predstavnike, in sicer v disciplini light contact Simona Zajca in v disciplini full contact Urha Černivška. Simon Zajec je v eni najbolj številčnih kategorij LC –74 kg v prvem kolu premagal nasprotnika iz Italije, v drugem krogu pa klonil proti kasnejšemu finalistu, izjemnemu predstavniku Grčije. Urh Černivšek pa je v kategoriji FC –67 kg iz osmine finala napredoval v četrtfinale, kjer se je pomeril z zahtevnim predstavnikom Portugalske. Ob zmagi je Urh staknil poškodbi kolena in narta, zaradi česar je moral odpovedati nastop v polfinalu, vendar je kljub temu osvojil odlično tretje mesto, kar je v disciplini full contact po nekaj letih eden izmed najboljših rezultatov v Sloveniji. Kickboxing reprezentanca Slovenije, katere del sta bila Simon in Urh, je bila na prvenstvu stare celine izjemno uspešna, saj je s šestimi zlatimi, petimi srebrnimi in šestimi bronastimi medaljami v skupnem seštevku med ekipami 39 držav osvojila 5. mesto. Ekipa 13 tekmovalcev KBV SUN se je udeležila tudi mednarodnega odprtega prvenstva v taekwondoju SERBIA OPEN 2022, ki je potekalo v Novem Sadu. 13 tekmovalcev je skupaj osvojilo štiri tretja, pet drugih in štiri prva mesta. Na najvišjo stopničko so stopili Zala Stojčević, borbe starejše kadetinje –35 kg, Samo Orehovec, borbe starejši kadeti +60 kg, Ana Jan, borbe mlajše mladinke –55 kg, in Žan Kovačič, borbe mlajši mladinci –55 kg. Že en vikend kasneje pa se je devet tekmovalcev KBV SUN odpravilo na Češko, kjer so v mestu Ostrava nastopili na mednarodnem odprtem prvenstvu MORAVIA OPEN. Na tekmovanju v kickboxingu je KBV SUN odnesel dve tretji, dve drugi in tri prva mesta. Na najvišjo stopničko so v disciplini light contact stopili Bruce Martin Flis med dečki –30 kg, Ana Jan med starejšimi kadetinjami –55 kg in Simon Zajec med člani –74 kg. V taekwondoju pa je KBV SUN osvojil tri tretja, tri druga in eno prvo mesto, ki ga je osvojil Žan Kovačič med mlajšimi mladinci –55 kg. V posebnem tekmovanju za najmlajše SOFT KICK pa se je v zelo številčni skupini prvega mesta razveselil Bruce Martin Flis. V mesecu decembru člane KBV SUN čakata še dve manjši tekmovanji, nato pa bodo že začeli razmišljati o novih ciljih v 2023. Ekipa akademije Cokan s srebrnimi medaljami Konec novembra je v Turčiji potekalo ekipno evropsko prvenstvo seniorjev v tenisu. Tekmovanja se je v kategoriji 30+ udeležila tudi Tenis akademija Cokan iz Šešč. Fantje so si najprej priborili vstopnico za Turčijo z drugim mestom v slovenski državni ligi. V finalu so izgubili proti Turkom in tako osvojili srebrno medaljo. Ekipo so sestavljali Dejan Cokan, Matjaž Grosman, Aleš Cverlin, Borut Hribernik, Tjaš Ramšak in Luka Lakner – kombinacija mladosti in izkušenosti, kot se pošalijo sami. Fantje so delovali složno, igrali so bolje iz dneva v dan, premagali nekaj odličnih reprezentanc in klonili le proti eni ekipi – Turkom. Z malo sreče bi lahko posegli tudi po zlatu, a pravijo, da mora nekaj ostati še za prihodnje leto. Zmagovalna ekipa v kategoriji D iz PD Vransko Žalske nogometašice četrte na lestvici Druga tekma savinjske orientacijske lige D. NARAGLAV Ekipa nogometašic ŽNK Žalec, ki tvori tudi igralsko jedro kluba. Ženski nogometni klub Žalec, ki je z delovanjem začel v letu 2019, je v slovenski ženski nogometni ligi U15 vzhod, v kateri so poleg njih še ŽNK Radlje, ŽNK Nona Pomurje Beltinci, DNK Trbovlje, ŽNK Maribor-Tabor in ŽNK Goričko Stanjevci, zaključil jesenski del na četrtem mestu. To je dobra popotnica za spomladanski del lige in še vidnejši dosežek. Ženski nogometni klub Žalec ima blizu 30 članic, ki v sezoni 2022/23 nastopajo v okviru NZS v tekmovanju U15, v sezoni 2023/24 pa namerava klub v tekmovanja NZS prijaviti selekcije U13, U15 in U17. V klubu nastopajo dekleta, ki igrajo nogomet praktično že od zgodnjega otroštva. Jedro ekipe, ki nastopa v ligi, pa so dekleta, ki so igrala skupaj že v več klubih in selekcijah. Med drugim tudi v fantovskih klubih. Klub zaenkrat omogoča trenažni proces za vsa dekleta do starostne selekcije U17. Svoje domovanje si je klub ustvaril na zunanjem nogometnem igrišču v Dobriši vasi v neposredni bližini graščine Novo Celje. Predsednik kluba Sandi Potočnik in trener Srečko Ledinek sta zelo zadovoljna z napredkom deklet in njihovimi dosežki, kar je rezultat resnega in zagnanega dela vseh akterjev ŽNK Žalec. Ker tekmujejo v okviru Nogometne zveze Slovenije, to posledično pomeni, da imajo članice ŽNK Žalec neposredni dostop do t. i. regijskih centrov, ki jih organizira NZS. Regijski centri so namenjeni treningu mladih deklet. Same treninge izvajajo bivše članice slovenske reprezentance in strokovni štab. Tistim dekletom, ki so v okviru regijskih centrov prepoznana kot perspektivna, pa so odprta tudi vrata v selekcije slovenske reprezentance. V klubu računajo, da bo kmalu med njimi tudi kakšna njihova članica, želijo pa si tudi, da se jim v klubu pridružijo tudi nogometa željne nove igralke. D. NARAGLAV V soboto, 12. novembra, je v organizaciji PD Zabukovica potekala druga tekma savinjske planinske orientacijske lige 2022/2023. Na tekmovanje je prišlo 44 ekip s kar 179 tekmovalci. Poleg društev, ki tekmujejo v savinjski ligi, so se tekmovanj udeležili še PD Vitanje s štirimi ekipami in 14 tekmovalci ter ekipa PD Slivnica. V kategoriji A je zmagala ekipa POŠ Vransko–Tabor, druga je bila ekipa PD Žalec, tretji z enakim številom točk pa ekipi POŠ Ponikva in PD Prebold. V kategoriji B je zmagala ekipa PD Polzela, druga in tretja pa sta bili ekipi POŠ Vransko–Tabor in PD Zabukovica. V kategoriji C je bila najboljša ekipa PD Galicija, druga je bila ekipa PD Galicija, tretja pa ekipa PD Zabukovica. V Kategoriji D je zmagala ekipa PD Vransko, druga je bila ekipa PD Polzela, tretja pa ekipa PD Žalec. V kategoriji E je slavila domača ekipa iz PD Zabukovica, druga je bila ekipa PD Polzela, tretja pa ekipa PD Žalec. V kategoriji F sta tekmovali le dve ekipi, ena iz PD Žalec in ena iz PD Zabukovica. Boljša je bila ekipa domačinov. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so se uvrstile na Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Popravek V novici na 20. strani novembrskega Utripa Savinjske doline avtorja Toneta Tavčarja se je nehote zapisal naslov V spomin sokolskemu društvu Partizan, ki je povzel napačno zapisano poved v nadaljevanju. Pravilno je, da je objekt Športnega društva MAT na Polzeli leta 1936 zgradilo Sokolsko društvo, po drugi svetovni vojni pa ga je prevzel TVD Partizan. V tem smislu je pravilno ime tudi v naslovu V spomin sokolskemu društvu. Za nekaj zmede in napačno zapisano se opravičujemo. Uredništvo ŠPORT ŠT. 12 I december 2022 21 V tej sezoni brez članske ekipe L. K. Potem ko je članska ekipa RK Zelene Doline Žalec v lanski sezoni izpadla iz modre skupine 1. ženske rokometne lige, kjer je obstala le osmerica najboljših slovenskih ekip, so se v žalskem klubu v tej sezoni odločili, da članske ekipe več ne bodo imeli. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec bi se sicer lahko pridružila sedmerici preostalih članskih ekip, ki tekmujejo v zeleni skupini 1. ženske rokometne lige, a se v klubu za to niso odločili. Ob koncu prvega dela sezone 2022/23 pa so zadovoljni z delom v mlajših selekcijah. O razlogih za to, da po dolgih letih žalski rokomet nima članske ekipe, nam je Anita Seles Držan iz RK Zelene Doline Žalec povedala: »V letošnji tekmovalni sezoni smo se odločili, da ne tekmujemo v članski kategoriji predvsem iz več razlogov. Naš cilj je v prvi vrsti, da mladim selekcijam ponudimo kvalitetno treniranje in jim približamo rokomet v takšni organizacijski obliki, ki se pritiče moderno organiziranemu klubu. Za tekmovanje v članski kategoriji se nismo odločili predvsem zaradi tega, ker enostavno v domačem okolju ni bilo moč poiskati sponzorjev, da bi lahko zagnali – financirali članski pogon. Veliko igralk je nehalo s kariero (študij), sledile so poškodbe, nekatere pa so imele večje tekmovalne ambicije in so prestopile v klube, ki igrajo I. člansko ligo, kar smo jim tudi omogočili. Če bo dinamika dela v klubu pokazala, da lahko strokovno, igralsko (domače igralke) in finančno sledimo članski ekipi, jo bomo zagotovo imeli.« Zato pa v tej sezoni tekmujejo v sedmih kategorijah; enaka kot v prejšnji sezoni je tudi trenerska zasedba. V klubu je 75 aktivnih igralk. Mlajše deklice C in B trenirata Tana Sutaj in Anita Seles Držan. Mlajše deklice A, starejše deklice B in A trenira Milan Ramšak, medtem ko kadetinje in mladinke trenira Marko Dobrković. Anita Seles Držan je o delu v mlajših selekcijah povedala: »Mlajše kategorije se učijo prvih rokometnih korakov in moramo se pohvaliti, da so zelo uspešne. Tudi starejše deklice pridno trenirajo in je v njihovi igri viden napredek. Mladinke in kadetinje tekmujejo v 1. ligi. V mladinski kategoriji tekmujemo z mlajšimi igralkami, ki si pridobivajo bogate tekmovalne izkušnje.« RK Zelene Doline Žalec je sicer tradicionalno v vrhu slovenskega rokometa v tekmovanju mladih in za minulo sezono so po ocenjevanju Rokometne zveze Slovenije bili drugi najuspešnejši klub v državi, takoj za RK Krim in pred RK Olimpija. Nekaj deklet se je tudi že tradicionalno uvrstilo v državne izbrane vrste, je povedala Anita Seles Držan: »Omeniti moramo, da sta Lana Artelj in Tjaša Žener (obe prej del mladinske in članske ekipe RK Zelene Doline Žalec, od letos pa v članski ekipi Z’dežele Celje, op. ur.) igrali za reprezentanco na mladinskem svetovnem prvenstvu v Celju, da je Stina Jazbinšek igrala za kadetsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu in da sta bili članici reprezentance Neža Cvikl in Manca Krevh na odprtem prvenstvu na Švedskem za mlajše kadetinje.« In če so se v žalskem rokometnem klubu zaradi preslabega posluha sponzorjev in okolja odločili, da ne bodo imeli članske ekipe, potem so jim sponzorji nekoliko bolj naklonjeni v mlajših selekcijah, ki so stroškovno gledano sicer nekoliko manjši zalogaj. »V mesecu avgustu smo organizirali štiridnevne priprave za vse igralke na Kopah. Zahvaliti se moramo sponzorju, da imamo končno organizirane prevoze na tekme, prehrano in še kaj,« je k temu dodala Anita Seles Držan. Rezultati mladih selekcij RK Zelene Doline Žalec po prvem delu sezone: MLADINKE, zadnje, 8. mesto v 1. državni mladinski ligi, v 7 tekmah s 6 porazi, 1 neodločen izid ST. DEKLICE A, 6. mesto v ligi vzhod, v 6 tekmah 2 zmagi, 4 porazi ST. DEKLICE B, 2. mesto v ligi vzhod, v 4 tekmah 3 zmage ŠPORT NA KRATKO T. T. KOŠARKA Ekipa savinjskih šahistov z osvojenima pokaloma (od leve: Štefan Šincek, Dani Vombek in Jože Peternel) Veterani najboljši v šahu D. NARAGLAV V soboto, 3. decembra, je v Šmarju pri Jelšah potekal 13. tradicionalni šahovski turnir za prehodni pokal Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Na njem so slavili veterani Območnega združenja ZVS Spodnje Savinjske doline, ki so bili zmagovalci turnirja in tako poleg zmagovalnega prejeli tudi prehodni pokal. Za ekipo OZVVS Spodnja Savinjska so nastopili Dani Vombek, Štefan Šinček in Jože Peternel. Na turnirju, ki je državno prvenstvo veteranov v šahu, se je med seboj pomerilo lepo število igralcev iz veteranskih organizacij VVS Kočevja, Celja, Spodnje Savinjske doline in Slovenske Bistrice. Prvenstvo se je izvedlo po pravilniku za hitropotezni šahovski turnir po švicarskem sistemu. Za zmagovalno ekipo OZ VVS SSD so se na drugo mesto uvrstili tekmovalci iz ekipe Celja, na tretje pa ekipa Kočevja. Pokale in medalje sta prejemnikom podelila predsednik zahodno-štajerske pokrajine VVS Celje Darko Sevšek in predsednik OZ VVS Šmarje pri Jelšah Anton Šturbej. Predsednika sta podelila še prehodni šahovski pokal, ki po tekmovalnih pravilih pripada ekipi, ki trikrat zaporedoma zmaga na veteranskem šahovskem turnirju. Liga Nova KBM je v 11. kolu v Laškem Zlatorog v sosedskem derbiju gostil Hopse s Polzele. Hopsi so ob polčasu vodili z dvema točkama prednosti, a so domači košarkarji v drugem delu obrnili rezultat v svojo korist in slavili z 80 : 57. Do konca leta bodo Hopsi odigrali še eno tekmo, in sicer 28. decembra proti ekipi Terme Olimia. Preboldski košarkarji selekcije do 12 let so se zelo veselili 1. mesta na domačem turnirju. Doma turnir, nato obisk Innsbrucka KSENIJA ROZMAN ARHIV KLUBA V ospredju športni duh in druženje, a preboldska ekipa U12 vseeno ponosna na turnirsko prvo mesto v kategoriji Tudi zadnji mesec v letu 2022 je bil za Košarkarski klub Prebold 2014 zelo pester in deloven. Prvi vikend so v domači dvorani organizirali tradicionalni košarkarski turnir mladih, na katerem so se najmlajše selekcije prvič pomerile na tekmah, drugi vikend v decembru pa so s tremi selekcijami obiskali Innsbruck, kjer jih je gostil klub Swarkov Raiders. Letos so na turnirju Prebold 2022 sodelovale starostne ekipe U9, U12 in U14 iz klubov Radenska Creativ Sobota, Slovan, Vrhnika, Stražišče Kranj in Plava zvezda Beograd ter domačega kluba. Prve tri ekipe v vsaki selekciji so prejele pokale in medalje. Tribune so bile ves čas polne, saj na turnir ne pridejo le tekmovalci s trenerji in spremljevalci, ampak otroke tudi od drugod pridejo spodbujat starši. Letos je bilo vzdušje ponovno izjemno. Že najmlajši so zelo ponosni, da lahko odigrajo tekmo. Štejeta predvsem trud in dobra volja, čeprav je res, da so se Preboldčani zelo veselili 1. mesta v kategoriji U12. ODBOJKA V 11. krogu sta se v športni dvorani OŠ Šempeter pomerili domača ekipa SIP Šempeter in vodilna ekipa Sportklub prve lige za ženske Calcit Volley iz Kamnika. Gostiteljice so bile boljše in zmagale 3 : 0. V tekmi 11. kroga 1B DOL sta se v športni dvorani OŠ Šempeter pomerili ekipi SIP Šempeter in ATHOS Kostanjevica. Zmagali so gostitelji z rezultatom 3 : 0 v nizih. Preboldski košarkarji na gostovanju DRSALIŠČE ŽALEC GREMO DRSAT www.zkst-zalec.si Naslednji vikend so se preboldski košarkarji z ekipami U12, U14 in U20 odpravili v Innsbruck. V tamkajšnji članski ekipi Swarkov Raiders, ki nastopa v 2. avstrijski ligi, igrajo tudi Slovenci Žiga Habat, Gašper Rojko in Jernej Ledl. Dobri odnosi med strokovnima štaboma obeh klubov so botrovali odločitvi, da kljub stroškom in zahtevni organizaciji preboldski mladi košarkarji odpotujejo na tridnevni obisk Innsbrucka, kjer so odigrali nekaj prijateljskih tekem (na vseh so zmagali), v soboto zvečer pa so se udeležili zadnje domače tekme v tem letu članske ekipe Raidersov. Na njej so pokazali, kako se srčno navija, tako da so jih po zmagi domačih pohvalili kot šestega igralca na tekmi. Konec leta so zaznamovali s tradicionalno izdajo klubskega koledarja, vodstvo kluba pa je z organizacijo že v letu 2023, ko se bodo nadaljevala ligaška tekmovanja, ob tem pa bodo organizirali vse tradicionalne prireditve in turnirje ter zagotovo poskrbeli tudi za kakšno dodatno popestritev. 22 HOROSKOP ŠT. 12 I december 2022 KAJ NAM OBETAJO ZVEZDE V LETU 2023? Novo astrološko leto 2023, ki nastopi 21. marca, se bo odvijalo pod taktirko bojevitega planeta Marsa. Ne glede na to, da si vsi želimo več umirjenosti in miru, bomo v letu 2023 prisiljeni spreminjati sebe in svet okoli sebe, kar pa se ne bo vedno odvijalo na lahek način. Pri tem bo v oporo vstop Saturna v znak ribi meseca marca, kar bo močno dvignilo duhovno sfero in intuitivno zaznavo. Včasih bo težko preživeti zaradi kaosa, ki nas obdaja na vseh področjih življenja. V drugi polovici leta nas bo R Neptun opozarjal na to, kaj je resnica in kaj iluzija, ki si OVEN LEV Mars, vaš vladar, je že od konca meseca avgusta 2022 v znamenju dvojčka in bo po tem znaku potoval vse do 25. marca 2023. 12. januarja se bo obrnil v direktno smer in bo pospešil vse zadeve, ki ste jih potisnili na stranski tir. Dinamika dogodkov bo povečana, na kar se morate dobro pripraviti. Z 21. marcem, ko se prične novo astrološko leto in vladavina vašega znaka, nastopi tudi t. i. »Marsovo leto«, kar je za vas izrednega pomena. V tem letu lahko dosežete maksimalno dobre rezultate, zato dobro premislite o svojih ciljih. V izredno pomoč vam bo vse do sredine maja dobrotnik Jupiter, ki bo vaše želje spreminjal v realnost. Na ljubezenskem področju boste nekaj sprememb aktivirali že konec meseca februarja ali do polovice marca, epilog pa bo v mesecu oktobru, vse do pričetka novembra. Kar nekaj drznih odločitev boste sprejemali v tem letu; v prvih mesecih leta vas podpira Jupiter, Mars pa vas opozarja, da ne tvegajte po nepotrebnem. Saturn, ki vam nasprotuje že od decembra 2022, bo vse do marca 2023 zaključeval zadeve, ki se morajo spreminjati, in s tem na vas vršil pritisk. To pomeni, da boste v izredno zahtevnem obdobju preobrazb in spreminjanj, kar vas lahko izčrpava, vendar bo zelo koristno. Naredili boste črto in na marsikaterem področju začeli na novo. Na delovnem področju je izredno ugodno obdobje v mesecu juliju. Izredno previdni bodite konec aprila in ob polovici oktobra, ko nastopi sončev mrk. V spomladanskem času ste lahko preveč zaletavi, v jesenskem pa preveč neodločni! V mesecu juniju v vaše znamenje vstopi Venera, kraljica ljubezni, in bo konec julija nastopila R gibanje vse do pričetka septembra. To je čas, ko boste prevetrili svoja razmerja in lahko pridete do zanimivih ugotovitev. Marsovo leto vam bo na splošno pomagalo, da boste bojeviti in da se boste po levje borili za svoje interese. BIK DEVICA KOZOROG Biki boste tudi v to leto vstopili polni pozitivnih obljub, kaj vse boste spreminjali v letu, ki je pred vami. Že ob pričetku leta se boste mnogi odločali za nove začetke, vendar vas lahko R Merkur konec aprila zaustavi na vaši poti. Dobro boste morali premisliti, kaj spreminjati vse do naslednjega R Merkurja, ki nastopi konec avgusta. Uran vas spremlja že od leta 2018 in bo v letu 2023 aktiviral rojene bike v drugi in tretji dekadi. Vse do leta 2026 vas bo preizkušal na vse mogoče načine in vas prepričeval, da stopite korak naprej prav na vseh področjih. Nepredvidljive situacije vas bodo spremljale tudi v letu 2023. Vaša vladarica Venera vam je izredno naklonjena od druge polovice marca vse do prvih dni aprila, zato obrnite pereče situacije v svoje dobro, z lahkoto vam bo uspevalo. V mesecu decembru vam bo izredno toplo kljub hladnemu vremenu, grela vas bo ljubezen. Najlepša novica za vas v letu 2023 je vstop Jupitra, planeta sreče, v vaš znak. Vse do maja 2024 vam bo omogočal splošni napredek! V letu 2023 bo vaš vladar Merkur aktiviral R gibanje v zemeljskih znakih bik, devica in kozorog. To pomeni, da boste imeli konec aprila, avgusta in ob polovici decembra priložnosti popravljati vse tisto, kar bodo pokazale okoliščine. Prepustite se toku energije, zaupajte v prihodnost in se brez oklevanja odločite, da napišete kakšno novo poglavje v svoji knjigi življenja. Rojene v zadnjih dneh znamenja device bo spremljal vpliv R Neptuna v drugi polovici leta, kar vam bo pokazalo, kaj je resnica in iluzija preteklih let! Od pričetka marca dalje bo Saturn vstopil v znak ribi, kar bo vplivalo na rojene v prvi dekadi vašega znaka. Aktiviral bo mnoga področja vašega življenja, zato dobro razmislite, s čim niste zadovoljni. Lahko ste bolj izčrpani, telo bo zahtevalo več počitka in sprostitve! Jesenski čas bo čas, v katerem se lahko zaljubite, v tem obdobju se lahko celo vrne nekdo iz vaše preteklosti. Izžarevali boste poseben šarm. Vaš vladar Saturn je vse od decembra 2020 v znamenju vodnarja, kar vam je prinašalo preizkušnje in nenavadne situacije. V mesecu marcu prestopi v znamenje ribi, kar vam bo po eni strani umirilo življenje, saj se boste pričeli zavedati sveta okoli sebe na popolnoma drugačen način. Že v letu 2022 je Merkur prestopil v R gibanje v vašem znamenju in tako bo ostajal vse do polovice januarja. Zato boste že ob zaključku starega in pričetku novega leta doživeli marsikatero presenečenje, na katero ne računate. Vpliv preteklosti bo v tem času izredno močan. Lahko, da se v vaše življenje celo vrne kakšna oseba iz daljne preteklosti. Ob polni luni v maju, ko nastopi tudi lunin mrk, Venera v nasprotnem znamenju lahko prinese usodne spremembe na čustvenem področju. V drugi polovici leta se boste trudili doseči napredek na poslovnem področju, kar vam bo lepo uspevalo zaradi vaše ambicioznosti in prirojene pridnosti. Izredno pozitivno boste vplivali na svoje okolje. TEHTNICA VODNAR Že konec drugega meseca in vse do sredine marca v letu 2023 vas bo Venera opozarjala, da morate svoja finančna sredstva pravilno razporejati. Vsako tveganje se v tem času odsvetuje. Če bodo vaše odločitve pravilne, boste v novembru želi dobre rezultate. Do sredine maja leta 2023 vas bo Jupiter v nasprotnem znamenju spodbujal, da naredite nekaj več na vseh področjih svojega življenja. Še zlasti bodo v ospredju medosebni odnosi, vpliv preteklosti bo tudi v tem letu zelo močan. Aktivnosti do polovice leta se bodo pri R Merkurju konec meseca avgusta in do polovice septembra pokazale v drugi luči, zato boste imeli priložnost spreminjanja. To obdobje bo nekoliko bolj naporno. Planet Mars se konec avgusta pomakne v vaš znak, kar vam bo dalo veliko energije, odločnosti in prodornosti, lažje boste kos vsem izzivom. Mesec november bo zelo osrečujoč, saj vas bo Venera grela s kar najbolj prijaznimi žarki. Mogočni Saturn, ki v vašem znaku biva že od leta 2020, vas bo še vse do meseca marca 2023 preizkušal na vse mogoče načine in od vas zahteval, da postavite zadeve na svoje pravo mesto. Že ob pričetku leta vam bo v odlično pomoč prestop Venere v vaše znamenje, kar se bo lepo odrazilo na čustvenem in finančnem področju. Pripravljeni boste na nove izzive in spremembe, kar se bo pričelo dolgoročno odražati ob pričetku pomladi, ko bo Pluton vstopil v vaš znak. Vsi ne boste pripravljeni na spremembe, zato ne bo nič narobe, če jih boste aktivirali v jesenskem času, ko se bo vpliv ponovil. Vrhunec poletja bo vse do jesenskih dni zelo vroč, R Venera vam lahko prekriža marsikateri načrt in postavi zadeve na glavo. Takrat lahko na dan pride tudi resnica! Svetuje se večja previdnost, saj vam nasprotujejo tudi ostali planeti. Kljub vsem oviram boste konec leta preživeli odklopljeni od vseh težav in problemov, veselili se boste in neobremenjeni stopali v naslednje leto! ŠKORPIJON RIBI Vaš vladar Pluton, ki že od leta 2008 biva v kozorogu, se v začetku novega astrološkega leta 2023 prestavi v znak vodnarja, kar je za vas izredno pomembna novica. Preobrazbe lahko pričakujete v duhovnem smislu, marsikatera vaša prioriteta se bo spremenila. Planet Uran bo od rojenih v drugi in tretji dekadi škorpijona zahteval, da se prepustite toku sprememb in bolj zaupate v procese, ki se odvijajo neodvisno od vas samih. To boste najbolj občutili v jesenskem obdobju, ko bo vaš sovladar Mars v vašem znaku še pospešil razvoj dogodkov. Lunin mrk v mesecu maju se bo odvijal v vašem znaku, močno bo vplival na partnerska in ljubezenska razmerja. Konec leta boste dobili epilog glede spomladanskih dogodkov, mogoči so novi začetki ali popolne preobrazbe obstoječih razmerij. Venera vas bo obiskala v mesecu decembru, kar bo odlično v prazničnem času, ki ga boste tokrat praznovali zelo odprtega duha! Vaš vladar Neptun potuje po vašem znaku že od februarja 2022, tako bo trajalo še nekaj prihodnjih let. Za vas je to zelo aktualen vpliv, ki vas po eni strani dviguje med oblake, po drugi pa vas postavlja na trdna tla. Bistvenega pomena v letu 2023 je, da poiščete ravnotežje in usvajate lekcije, za kar bo najbolj poskrbel vstop Saturna v vaš znak ob pričetku meseca marca. Njegovo potovanje po ribi bo trajalo vse do 2025! V drugi polovici leta vas bo R Saturn soočal s preteklostjo in vam nudil možnost, da sami spremenite vse preživeto. Če tega ne boste storili, vas lahko kasnejše okoliščine enostavno postavijo pred neljuba dejstva. Za ob pričetku leta Venera vstopa v vaš znak in vam v ljubezenskem smislu prinaša lepe spremembe, morebiti tudi nova poznanstva. Lahko tudi, da preobrazite obstoječe razmerje, kar se bo v jesenskem času potrdilo in dokončno končalo. Tudi vi boste ob koncu leta lahko nazdravili z nasmeškom na ustnicah. DVOJČKA Tudi v letu 2023 bo vaše znamenje zaradi dolgotrajnega bivanja planeta Marsa v vašem znaku izredno izpostavljeno. Od 12. januarja dalje se bodo zadeve malce sprostile, lažje boste zadihali. Vse do konca marca boste imeli čas, da uredite vse zadeve, ki bodo pereče. Nekoliko več pozornosti pri novih aktivnostih usmerjajte v času R Merkurja konec aprila, avgusta in v začetku decembra. V tem času bo prihajalo do zastojev, ovir in težav, zato delujte počasi, premišljeno, korak za korakom in upoštevajte pravila ter norme, ki veljajo za R Merkur. Od sredine aprila pa vse do začetka maja vam bodo energije v ljubezni še posebej naklonjene, zato dobro premislite, koga želite imeti v svoji bližini. Če boste aktivirali kakšne spremembe v ljubezni, se bodo rezultati pokazali že konec leta. Tudi v letu 2023 boste želeli ohraniti neodvisnost in samostojnost, kar pa bo včasih težava v partnerstvu. RAK Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. jo ustvarjamo, da nam je lažje in da smo v svoji coni obdobja. Odvijalo se bo kar nekaj afer, ki lahko zelo razburkajo politični parket, še zlasti ena med njimi bo nerazumljiva in nenavadna. Dejstvo pa je, da obstoječi sistem vztrajno, a počasi razpada in prinaša res velike spremembe, na katere pa mnogi med nami še niso pripravljeni. Vstop Plutona v vodnarja, v katerem bo bival več deset let, je pokazatelj, da bo to res tako! Zelo dobro se je zavedati, da smo vsi del kolektivne zavesti, ki je iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto del energije, ki prihaja iz vesolja. Raki boste v letu 2023 veliko pričakovali na vseh področjih življenja, še zlasti na družinskem področju. V primerjavi s preteklim letom 2022 boste imeli zaradi Marsa bistveno več energije in možnosti uvajati spremembe od 25. marca dalje vse do polovice maja. Nastopali boste bistveno bolj samozavestno in prepričani v svoj prav, kar vam bo prineslo lepe rezultate. Na poslovnem področju bodo izredne priložnosti konec junija in v pričetku julija. Že v maju, ob polni luni, bo vaša vladarica luna »mrknila«, kar se bo ponovilo konec oktobra. Lahko trdimo, da bodo to za vas prelomni trenutki, čas, v katerem se boste morali poglobiti sami vase in razmisliti, kaj pričakujete od življenja in o tem, kaj vam življenje sporoča. Venera, kraljica ljubezni, bo vse od začetka maja pa do pričetka junija prinašala kar nekaj novih in lepih priložnosti, lahko se jih samo veselite. STRELEC Jupiter, vaš vladar, bo vse do polovice leta bival v znamenju ovna, kar vas bo navdihovalo, polni boste pozitivne energije in elana. V drugi polovici leta, ko bo prestopil v znamenje bika, bo postajalo področje čustvene in materialne varnosti vedno bolj pomembno. Dolgotrajno bivanje Marsa v dvojčku, že od poletnih dni leta 2022 vse do marca 2023, vas je in vas bo še izčrpavalo in postavljalo pred nenavadne življenjske situacije. Mars vas uči, da ustavite konje, zadihate, premislite in šele potem ukrepate! Obdobje od aprila vse do konca leta bo nekoliko bolj izpostavljeno v ljubezenskem smislu. Samski se boste ozirali naokoli in iskali sorodno dušo, vezani pa iskali višji in drugačen smisel v razmerju. Najbolj dinamičen čas bo od konca novembra pa vse do konca januarja 2024. V drugi polovici decembra bo planet komunikacije Merkur na vas s svojo R potjo v vašem znaku vplival prav na vsa področja življenja. Pričakujete lahko prav posebno inventuro dogodkov v letu 2023! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook DOLORES ASTRO). MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 12 I december 2022 23 Uprizorili čarobno pravljico BINA PLAZNIK Z nastopom decembrskih čarobnih likov, pražnje oblečenih igralcev, pevcev in plesalcev so obeležili deseto obletnico delovanja nove šole in vrtca v Grižah. ga, srčnega – in to v živo. Z veliko mero odgovornosti smo pristopili k izvedbi bazarja in koncerta v sklopu prireditve Čarobna pravljica. Prireditev je imela tudi dobrodelno noto. Učenci so kar nekaj časa pred tem izdelovali izdelke za bazar. Staršem, krajanom in prijateljem šole so jih prijazno ponujali v zameno za dobrosrčne prispevke, ti pa so namenjeni šolskemu skladu. Veliko obiskovalcev se je s sejemska prizorišča pred šolo pomaknilo v telovadnico, kjer je potekala prireditev, ki je s svojo čarobnostjo očarala starše in tudi nastopajoče. Z vsem žarom so nastopali in uživali v spodbudah, ki jim jih je namenila številna publika z bučnim ploskanjem.« Obe ravnatelji- Živi Božički in božični okraski 8. decembra so šolsko telovadnico na OŠ Griže spremenili v pravljični svet. V programu so nastopili učenke in učenci Osnovne šole Griže in Podružnične osnovne šole Liboje, otroci Vrtca Žalec, enote Griže, ter gostje. V goste so povabili domače družine Frece, Oset in Dimec, katerih otroci so že druga generacija, ki obiskuje OŠ Griže in POŠ Liboje. Uvod v prireditev je bil božični sejem, ki so ga postavili zunaj pred šolo, s ponudbo ročno izdelanih okraskov in voščilnic pa so tako zbirali »dobrosrčne prispevke« za šolski sklad. Zbrali so okoli 3.200 eur, nekaj sredstev pa še pričakujejo od donatorjev. Marija Pavčnik, ravnateljica OŠ Griže, med drugim rada poudari dobro sodelovanje z Natalijo Starič Žikić, ravnateljico Vrtcev Občine Žalec, ki imajo enoto tudi v Grižah. Obe sta ponosni na teh deset let, ki so jih preživeli v novih prostorih, saj pravita, da marsikdo, ki jih prvič »Enkrat, enkrat je bil en majhen škrat …« Tako so zapeli in zaplesali najmlajši iz vrtca. obišče, pohvali umeščenost stavbe v prostor in notranjo razporeditev. Marija Pavčnik je povedala: »Po dolgem času smo se lahko ponovno sprostili in prepustili domišljiji, talentom otrok vrtca, učencev šole in zaposlenih, da skupaj pripravimo nekaj drugačnega, prisrčne- Palček in vila sta pogumno in iskrivo napovedovala goste. ci sta si edini, da je najboljša popotnica stavbi, ki letos praznuje deset let obstoja, ta, da ji dušo dajejo otroci, učenci in zaposleni, ki skupaj soustvarjajo življenje in delo, sodelujejo z lokalno skupnostjo in si prizadevajo za prepoznavnost v Sloveniji in izven. »Verjamemo, da nam to uspeva, saj je prispevek vsakega od nas pomemben kamenček v mozaiku vsega dobrega, kar počnemo. Imamo starše, krajane, občino in prijatelje šole, ki nam zaupajo in nas podpirajo,« še doda ravnateljica OŠ Griže. Razkrila nam je tudi, kaj bi njihova šolo in vrtec najbolj osrečilo v novem letu 2023: »Pravijo, da je vsak izmed nas zakladnica, ki jo je treba odpreti, za slednje pa potrebujemo pogum. Korajžo v novo leto 2023. Otrokom vrtca, učencem šole, sodelavcem, staršem, krajanom in našim podpornikom želiva zdravja, strpnosti v komunikaciji in sodelovanju ter medsebojne povezanosti. Vse dobro v letu, ki prihaja.« Težko pričakovano potovanje na Nizozemsko V nedeljo, 16. 10. 2022, smo se učenci projekta Erasmus+ ter učiteljici Nuša Gorjanc in Vesna Kumer odpravili na Nizozemsko. Ob štirih zjutraj smo se iz Prebolda odpeljali z avtobusom in naše težko pričakovano potovanje se je začelo. Vozili smo se štiri ure in končno prispeli na letališče na Dunaju. Čeprav smo tako zgodaj vstali, nismo spali, saj smo bili preveč vznemirjeni. Tam smo oddali prtljago in počakali na svoj let. Ob 11.15 smo vzleteli in za nekatere sošolce je bilo to pravo doživetje, saj so prvič leteli z letalom. Po uri in pol smo pristali v Eindhovnu. Prevzeli smo prtljago in po 45 minutah vožnje z avtobusom, ki se je vlekla kot tri ure, le prispeli v Heesch. Nekoliko živčno, a radovedno in z veseljem sem med ljudmi iskala znan obraz svoje partnerke. Po uvodnem pozdravu smo se odpravili vsak k svoji družini. Tam smo popoldne spoznavali svoje partnerje, družino in okolico. Zanimivo se mi je zdelo, da so bile vse hiše enake, rjavordečkaste barve z belimi okni. Tudi ulice niso bile asfaltirane kot pri nas, ampak tlakovane. Zvečer smo se zopet zbrali in se zabavali v sobah pobega. Ko sem prvi dan legla v posteljo, sem od utrujenosti komaj zmogla napisati staršem sporočilo, da sem dobro. Za zajtrk sem jedla kruh z maslom in čokoladnimi mrvicami. Zelo mi je bilo všeč. Kasneje sem ugotovila, da morda jejo bolj nezdravo hrano kot mi. V šolo sva s Fenno kolesarili. Tega sem se malo bala, saj kolesarjenja nimam preveč rada. Tam pa mi je bilo zelo všeč, ker je bila nova pokrajina, videl si ulice in hiše ter vse je bilo ravno. V šoli smo se razdelili po skupinah. Sprehodili smo se po šoli in presenečena sem bila, da v šoli ne uporabljajo učbenikov, ampak pišejo na računalnike, ki jih nosijo s seboj domov. To se mi zdi dobro zaradi zmanjšane teže šolskih torb, zagotovo pa je slabo za oči. Nato smo šli še na sprehod po mestecu Heesch. Ob enajstih smo se z avtobusom odpeljali v muzej, kjer smo bolje spoznali nizozemsko kulturo in zgodovino. Popoldne smo preživeli pri družinah. Zvečer pa smo se Ema, Vita, Elza, Fenna, Luuke in jaz družile še na bovlingu. Večer je bil zabaven, čas v muzeju pa malo predolg, saj nisem dobro razumela, ker je bilo vse napisano v nizozemščini. V torek smo izpred šole odšli malo prej kot v ponedeljek in se odpeljali v zabaviščni park Efteling. Povedali so nam nekaj osnovnih pravil, potem pa smo se po skupinah odpravili vsak po svoje. V skupini sem bila z Nejo, Vito, Mašo in našimi partnerji Markom, Fenno, Elzo in Soffie. To je bil moj prvi obisk kakršnega koli zabaviščnega parka in ob gledanju vseh tistih vlakcev me je bilo kar malo strah. Imeli smo sicer nekaj manjših nezgod, a smo se ravno zaradi njih veliko presmejali, se še bolj povezali in zagotovo tega ne bomo pozabili. Po obilnem sproščanju adrenalina smo se za večerjo posladkali s palačinkami. Domov smo prišli okoli devete zvečer. Ta dan mi je bil najljubši, saj sem se veliko smejala, družila s prijatelji in spoznala še veliko novega o naših partnerjih. Tretji dan smo se z avtobusom odpeljali v mesto Den Bosch. Tam smo se z ladjico popeljali po rečnih kanalih skozi mesto. Imeli smo super vodiča, ki nam je vse opisal in razložil. Bilo je zelo lepo in zanimivo, še posebej, ko smo se peljali pod cerkvijo, saj nam je vodič povedal, da je to edina cerkev na svetu, pod katero lahko pluješ. Po ogledu smo se razdelili v iste skupine kot dan prej. Dobili smo nekaj prostega časa in lahko smo se še sami sprehodili po mestu. V pekarni smo imeli še delavnico, kjer smo izdelovali tipično nizozemsko Otroci pri tradicionalnem slovenskem zajtrku skupaj z gosti Jesenski gozd namesto sodobnih igrač D. N. V preboldskem vrtcu so letos ponovno lahko organizirali tradicionalni slovenski zajtrk. Nanj so se začeli pripravljati že v začetku novembra. Takrat je namreč padla odločitev, da dva tedna pri svojih aktivnostih ne bodo uporabljali sodobnih igrač. Namesto tega so bili ustvarjalni in so skrbno pripravljali razstavo, s katero so svoj poudarek dali čebelicam, njihovemu marljivemu delu in čebelarstvu »Otroci, starši in zaposleni smo začeli v vrtec prinašati odpadno embalažo in naravni material za skupen cilj, ureditev razstave Jesenski gozd, ki bo sovpadala s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Dan za dnem so nastajali razni delčki, ki so se nato sestavili v celoto. Pripravili smo razstavo z dih jemajočimi izdelki: gozdnimi živalmi, drevesi, plakati o medovitih rastlinah, čebel- njaki, čebelicami, itd. V tako idilično urejenem prostoru smo se dan po dokončni postavitvi razstave zbrali na zajtrku, ki smo ga obogatili z lokalnimi dobrotami,« je povedala vzgojiteljica in koordinatorka tega projekta Mateja Platovšek in dodala: »Medse smo povabili ravnatelja, njegovo pomočnico, organizatorko prehrane, predstavnike občine ter lokalne čebelarje, ki so pred tem praznovali 70-letnico svojega delovanja. Slednji so otrokom namenili nekaj besed o delu čebelarja, jim pokazali oblačila in z nami tudi delili sadove svojega in čebeljega dela, ki ga je izkazoval tudi ta skupni zajtrk.« Po zajtrku so se naučili pesmi Leti, moja čebelica, ki so jo z gostom – ansamblom Šani Šeni tudi zapeli. Za še prijetnejše druženje pa je poskrbela tudi harmonika v rokah Draga Jambreka. Eden od kotičkov razstave Jesenski gozd, ki je ustvarjena iz recikliranih materialov. sladico, imenovano bossche bollen. Ob pol šestih smo se vrnili v šolo in večer preživeli pri družinah. S Fenno sva šli jahat, drugi so šli na bovling, tretji pa tekmovat v gokartih. V četrtek smo šli v prestolnico Nizozemske Amsterdam. Ko smo prišli, smo najprej preizkusili 5D flight experience, imenovan This is Holland, saj smo »poleteli« čez mesto in celotno državo. Potem pa smo se odpravili v središče Amsterdama, kjer so nam učitelji podali navodila za igro, v kateri smo se sprehodili skozi Amsterdam, poiskali določene destinacije ter se pred njimi slikali. Med sprehodom po mestu je bilo nemogoče spregledati milijone koles vsepovsod. Ko smo z igro končali, smo si ogledali še hišo Anne Frank. Pred potovanjem sem si doma prebrala, kdo je bila ta deklica, in zdelo se mi je neverjetno in nekoliko srhljivo, da sem bila v prostoru, kjer se je skrivala deklica mojih let in končala življenje tako, kot ga je. Zvečer smo jedli odlično kitajsko-indijsko večerjo. Bilo je zelo zabavno in veliko smeha, svoje partnerje pa smo naučili nekaj slovenskih besed. Zadnji dan je prišel čisto prehitro. S kepo v trebuhu sem se zbudila in spakirala stvari. Ob devetih smo se vsi zbrali v šoli, kjer smo pojedli še zadnji skupni zajtrk. Po njem smo odigrali še igro Kahoota, ki je temeljil na minulem tednu. Na koncu smo si vsi podpisali majice, ki smo jih kot darilo prinesli svojim partnerjem in imeli tudi mi enake. Pred šolo smo naredili še zadnjo skupinsko sliko. Ob enajstih smo se med sabo vsi objeli, se poslovili in pretočili veliko solz. Sledila je pot do letališča, ki pa je minila mnogo hitreje kot nekaj dni pred tem. Preden se je naš teden začel, sem si predstavljala, da bo čas tam potekal veliko bolj nadzorovano, da se ne bomo tako ujeli in se sprostili. Že po dnevu ali dveh pa sem ugotovila, da je vse veliko bolj svobodno in sproščeno ter da težav s prijateljevanjem nismo imeli. Počutila sem se, kot da se poznamo že zelo dolgo. Čeprav sem se na koncu zelo jokala, sem vesela za izkušnjo, za nove prijatelje in za vse videno. Nizozemska, njihov način življenja, hrana, partnerji in njihove družine – vse mi je bilo zelo všeč. Žalosti me, da bomo morali čakati kar do marca, preden pridejo oni k nam na izmenjavo. Že sedaj pa razmišljam, kako se jim bo zdelo. Verjetno jih bo presenetila pokrajina in zagotovo bom svojo partnerko peljala na Hom, saj je zelo lep razgled na našo dolino. Tudi o hrani že razmišljam, saj bi rada, da poskusi govejo juho, spekli bomo potico in še kaj. Komaj čakam! Neža Pražnikar, 9. a, OŠ Prebold 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 12 I december 2022 S čajanko v gore z Magdo Ježovnik D. NARAGLAV 88-letna Magda Ježovnik iz Griž, upokojena učiteljica, knjižničarka in predana planinka, je svoje življenje bogatila s hojo v gore in bila navdih številnim osnovnošolskim planincem in drugim. V nedeljo, 11. decembra popoldan, so v razstavno-prireditvenem prostoru KuD Svoboda Griže pripravili prireditev, posvečeno mednarodnemu dnevu gora, ki ga obeležujemo prav na ta datum, 11. decembra. K temu literarnemu popoldnevu, ki so ga poimenovali S čajanko v gore, sta organizatorje KuD Svoboda Griže in Planinsko društvo Zabukovica nagovorila Alpska konvencija in Planinska zveza Slovenije, ki letos že osmič v tem času organizirata festival Brati gore. V Grižah so se na čajanki pogovarjali z 88-letno domačinko Magdo Ježovnik, ki je svoje življenje bogatila s hojo v gore in bila navdih številnim osnovnošolskim planincem ter bila in je še vedno aktivna na številnih področjih. Prireditev je bila zasnovana kot pogovorno-literarno popoldne. Z nekdanjo učiteljico in vsestransko aktivno krajanko se je pogovarjala Alenka Drevenšek. Letošnji mednarodni dan gora je potekal pod naslovom Ženske premikajo gore, zato so na čajanko povabili žensko, ki je premikala gore s svojo aktivnostjo, srčnostjo in predanostjo slovenskim goram in planinam. Magda Ježovnik je bila prijazna in srčna griška učiteljica, knjižničarka v krajevni knjižnici ter velika planinka, ki je s šolskimi otroki prehodila veliko planinskih poti. Skozi vezni tekst, vprašanja in odgovore se je odstirala izjemno bogata življenjska zgodba Magde Ježovnik, ki se je rodila 5. junija 1934 v Zahomu. V Celju je zaključila učiteljišče, po nekaj letih službovanja na Kozjanskem, točneje na Blagovni in Proseniškem, pa je Svečana listina PZS za življenjsko delo dobila službo učiteljice v domačem kraju, v Grižah. Tu si je z možem Francijem ustvarila družino, ki sta jo bogatili hčerki Lilijana in Mojca. V vseh letih poučevanja je številne učence popeljala v svet učenosti, vedno pa je z veseljem delala tudi v izvenšolskih dejavnostih, od dramske do planinske skupine. Največ časa, preko 18 let, je bila mentorica mladih planincev na šoli. Z njimi je prehodila veliko transverzal. Pod njenim mentorstvom se je na šoli izvajala akcija Pionir planinec in kasneje Mladi planinec. Bila je soorganizatorka planinskih šol in z njeno pomočjo je veliko mladih opravilo planinsko šolo. Pod njenim mentorstvom so otroci začeli tekmovati v orientaciji, nekateri pa so celo postali republiški prvaki v orientacijskem teku in se udeležili tudi svetovnih prvenstev. Pod njenim sovodenjem je Planinsko društvo Zabukovica leta 1983 orga- niziralo prvi tabor mladih planincev v Logarski dolini, Magda pa je nato kot planinska mentorica v planinskih taborih sodelovala kar 20 let. Planinstvo je Magdi bilo hrana za dušo in telo. Prehodila je mnogo planinskih poti, bila na številnih pohodih, še pred dvema letoma pa je bila na tradicionalnem pohodu žena in deklet, ki se ga je udeleževala vsako leto in bila na vseh 33 pohodih, zadnja leta tudi kot najstarejša udeleženka. Še pred letom dni se je z veseljem enkrat mesečno udeleževala četrtkovih planinskih pohodov. Za svoje aktivno delo v planinstvu je prejela bronasti, srebrni in zlati znak Planinske zveze ter častitljivo najvišje priznanje v planinstvu – svečano listino Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo. Planinstvo pa je le del njene življenjske društvene in družbene aktivnosti. Poleg vseh možnih priznanj s strani PZS je tudi prejemnica Linhartove značke, Savinovega priznanja … in častitljivega priznanja grba Občine Žalec za življenjsko delo na področju društvenih dejavnosti. Za vezni tekst na večeru, ki je bil zasnovan v obliki intervjuja, je poskrbela Tanja Kastelic, pesmi, posvečene goram, ki so bogatile dogodek med intervjujem, pa so recitirale Urška Zakošek, Lilijana Ježovnik Jančič in Lidija Tamše. S svojima avtorskima pesmima, glasbo in petjem je dogodku svoj pečat dala še Jerneja Medved, z zadnjo prebrano pesmijo, ki jo je interpretirala Lidija Tamše, pa tudi domača literarna ustvarjalka Mateja Mohorko. Marta Ježovnik in Alenka Drevenšek med pogovorom Po 50 letih spet skupaj D. NARAGLAV S sošolci iz osnovnošolskih let D. NARAGLAV Skupinska slika nekdanjih 8. a in 8. b razreda petrovške OŠ po 50 letih S srečanja po 50 letih v Matkah V letošnjem letu, ko smo po dveh letih zdravstvene krize lahko ponovno bolj svobodno zadihali, so se poleg vseh drugih dogodkov vrnila tudi srečanja nekdanjih sošolcev. Takšno srečanje so v petek, 18. novembra, imeli tudi nekdanji učenci A in B razredov Osnovne šole Griže, ki so z valeto zaključili šolanje pred 50 leti. Zbrali so se na izletniški kmetiji v Matkah in se prepustili spominom na čas, ko so skupaj drgnili šolske klopi. Na srečanju se je zbralo 24 sošolcev obeh razredov, zelo pa so bili veseli, ker je med njih prišla tudi njihova učiteljica Pavlina Glušič iz Vrbja, ki je poznana kot izvrstna strelka z zračno puško. Drug drugemu je bilo zanimivo prisluhniti tudi o vsakdanjih rečeh, saj se nekateri med sabo niso videli že več let. Nazadnje so imeli takšno srečanje pred desetimi leti, odslej pa naj bi se dobivali bolj pogosto, saj biološka ura nezadržno teče. Po 50 letih so se ponovno srečali sošolci 8. a in 8. b razreda, ki so šolanje začeli leta 1964 na OŠ Petrovče, 6. razred opravili v Žalcu, potem pa šolo dokončali spet na OŠ Petrovče v šolskem letu 1971/72. Pobudo za srečanje obeh paralelk je Tanji Razboršek Rehar, predsednici oddelčne skupnosti 8. b, dala Marta Furman (prej Reher), ki je prek poznavanja občanov Občine Žalec in prek socialnih omrežij obvestila vse učence 8. b, medtem ko sta pri organizaciji sodelovala še Andrej Križan in Stanka Pečnik (prej Videnšek). Srečali so se učenci, ki so prvič v šolske klopi sedli leta 1964, ko je bila petrovška šola le petoddelčna. Tako so tudi oni, kot vsi njihovi predhodniki, 6. razred obiskovali v Osnovni šoli Žalec, v stavbi, kjer sedaj domujeta UPI Ljudska univerza in Waldorfska osnovna šola. Ker pa se je prav v tem času gradil prvi prizidek k OŠ Petrovče, so se v 7. in 8. razredu ponovno vrnili v Petrovče. Tam so se jim pridružili učenci podružnic Liboje in Galicija/V. Pirešica. Tisti, ki so šolske klopi gulili skupaj vseh osem let, se zelo dobro spominjajo učiteljice, ki jih je kot »druga mama« sprejela v 1. razred. To je bila tovarišica Vera Žužej, ki jih je potem poučevala še v 5. razredu. Vera Žužej je še vedno vitalna gospa, prav tako kot učiteljski par Šket iz Žalca, ki jih je poučeval tehnični in glasbeni pouk. Oba so imeli zelo radi, predvsem dekleta pa so občudovala tovarišico Valentino, ki je bila s stilom oblačenja vedno znanilka novih modnih trendov. Na srečanju v Šempetru je Tanja Razboršek Rehar poudarila, da so v takšnih letih, ko je treba živeti za sedanje trenutke, se ne obremenjevati s preteklostjo, ki je ni več, temveč se ukvarjati s prihodnostjo, ki je precej nepredvidljiva. »Vsak naj, zdaj ko smo že v ‘penziji’, poskrbi za čim več rekreacije v naravi in zdravo prehrano z lastnih vrtičkov, pa se zagotovo še srečamo čet pet, deset ali več let. V tem obdobju pa bodimo dobri babice in dedki ter na vnuke prenašajmo znanje in izkušnje,« je med drugim dejala Tanja Razboršek Rehar. Z minuto molka so se na srečanju poklonili tudi spominu na devet sošolk in sošolcev, ki jih ni več. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 12 I december 2022 25 »Življenje v tujini mi je dalo neko čisto drugo spoštovanje in hvaležnost do Slovenije.« K. R. OSEBNI ARHIV T. K. Štiriindvajsetletna Tina Krulec iz Galicije nam je zaupala svojo izkušnjo s študijem na New York University of Abu Dhabi in z življenjem v Združenih arabskih emiratih (ZAE). Božično-novoletni prazniki so najlepši doma, dom in domovina pa še pomembnejša za tiste, ki se izobražujejo ali si služijo kruh v tujini. Tudi Tina Krulec je te dni v domači Galiciji. Daleč od Dubaja in svoje službe, vsaj po kilometrih. Po spletu je namreč ves svet povezan in mladi imajo veliko možnosti uspeti v tujini. Tina, po osnovni šoli ste se vpisali v Gimnazijo Celje – Center. Kakšne načrte ste imeli ob vpisu? »Eden izmed razlogov, da sem se odločila za program splošne gimnazije na GCC, je bil, da po osnovni šoli res nisem vedela, kaj želim postati. Vedno sem bila razpeta med družboslovjem in naravoslovjem. Moj glavni cilj je bil, da ugotovim, na katerem študiju si želim nadaljevati svoje izobraževanje. Seveda pa sem v štirih letih na GCC pridobila veliko več kot le znanje za nadaljnji študij. Od vseh izobraževalnih ustanov še vedno čutim največjo pripadnost ravno GCC, ker sem tam imela res super učitelje in mentorje, ki so mi omogočili, da sem ne le pridobila ogromno znanja, ampak tudi razvila interese, ki jih drugače najbrž ne bi.« boslovja. Kaj daje tak študij? »Mislim, da te tak študij res dobro pripravi na zelo hitro spreminjajoče se zaposlitvene možnosti po študiju. Pripravi te na celo življenjsko učenje in prilagajanje trenutnim potrebam trga dela. Redko bomo še našli zaposlitev, v kateri se potrebuje samo koncepte enega samega predmeta, recimo računalništva. Tudi naši programerji potrebujejo znanje oblikovanja, ekonomije in pa nekateri celo logistike. Interdisciplinarni študij te skoraj prisili, da se vedno učimo nekaj novega v popolnoma novem okolju. Tak študij da veliko širše znanje. Morda ne tako poglobljeno, definitivno pa širše. Če štiri leta menjaš med umetnostnimi, matematičnimi in recimo sociološkimi predavanji, se navadiš tega, da si na nekem področju začetnik, in moraš, pa če tudi v četrtem letniku ravno pred diplomo, začeti z osnovami. Trg dela se hitro in neprestano razvija. V nasprotju z našimi starši, ki so lahko morda celih 40 let preživeli pri enem delodajalcu, naše generacija tega najbrž ne bo več izkusila. Neprestano se bomo morali učiti novih veščin. Interdisciplinarni Burj al Arab Je res, da vam je bil vpis na New York Unversity le nekakšen izziv in preizkus same sebe? »Ja, res je. V celoten postopek prijave sem šla z neko radovednostjo in pa zanimanjem, ali se lahko postavim ob bok učencem s celega sveta, ki se za prijavo na študij celostno pripravljajo vso srednjo šolo. Prijava poteka po ameriškem postopku, pri čemer poleg ocen preverjajo tudi izvenšolske dejavnosti in eseje. Torej res celostno ocenjujejo kandidate, ne gre le za ocene, kot je to navada v Sloveniji. Preden sem bila dokončno sprejeta, sem bila povabljena na ‘candidate weekend’ (op. vikend kandidatov). Organizirane smo imele oglede univerze in mesta ter razne delavnice in pogovore o študiju, učnem načrtu, programih in ostalih dejavnostih na univerzi. V tem času smo res imeli tudi dva razgovora, enega s profesorjem in enega s predstavnikom vpisne pisarne. Oba sta bila dejansko bolj osebnostna intervjuja. Niso preverjali mojega znanja, kvečjemu moje sposobnosti pisanja in govorjenja v angleščini, ampak bolj mojo osebnost. Ali sem kandidatka, ki bi univerzo ne le končala, ampak bi bila pri tem uspešna in prispevala k rasti skupnosti in univerze same.« Bili ste uspešni. Računalništvo je bilo glavno področje vašega študija, dodali ste mu ekonomijo in matematiko, pa še predavanja iz druž- študij ti tudi odpre ogromno možnosti. Sama bi se, če bi ostala v Sloveniji, najbrž vpisala na medicino, kar bi bila izjemna napaka. V Abu Dhabiju sem želel študirati kemijo, potem pa sem v prvem semestru obiskovala začetno predavanje za računalništvo in se kmalu potem odločila, da je računalništvo preprosto boljša izbira zame. V Sloveniji bi tak preskok precej težje naredila, ker najbrž sploh ne bi imela možnosti izkusiti drugih disciplin kot pa kemije oz. medicine, hkrati pa bi bil sam preskok veliko težji, ker bi se morala prepisati na čisto drugo fakulteto.« Šolnino vam je plačala univerza oziroma Združeni arabski emirati, ki financirajo univerzo. Kakšne so bile vaše obveznosti glede zaposlitve ali vračila šolnine? »Po končanem študiju nisem imela do univerze oz. Združenih arabskih emiratov nikakršnih obveznosti. Res pa je, da sem se po študiju, kot dober del mojih sošolcev, zaposlila v Dubaju. Eden izmed glavnih ciljev moje univerze je razvoj raziskovalnega sektorja in zato ZAE tako močno financirajo univerzo. ZAE poskušajo zmanjšati odvisnost svoje ekonomije od nafte. Financiranje v visoko kvalitetno šolstvo in raziskovalno dejavnost je ena izmed investicij v tej smeri. Eden izmed najboljših načinov, da privabiš kvalitetne profesorje in študente v državo, je dobro finan- ciranje. In to je točno to, kar delajo ZAE, ker računajo, da bo to pripomoglo k razvoju države. Torej – kljub temu da formalne obveze ni bilo, sem se vseeno zaposlila v Dubaju in sem tako del rasti tukajšnjega gospodarstva.« Verjetno sta Galicija in Abu Dhabi kot noč in dan. Kakšno je življenje v Abu Dhabiju, kjer je uradni jezik arabščina in prevladujoča vera islam? »Res sta. Življenje na vasi je čisto nekaj drugega kot v velemestu. Poleg tega je Galicija obdana z gozdom, medtem ko je Abu Dhabi mesto, ki je zraslo iz puščave. Da sploh ne omenjam vseh kulturnih razlik. Moram reči, da sem se življenja v Abu Dhabiju in pa zdaj tudi v Dubaju precej hitro navadila. Sama se arabščine nisem nikoli naučila, saj nisem čutila potrebe po znanju jezika. V kampusu kot tudi v mestu je prevladujoča uporaba angleščine. Torej (ne)znanje arabščine res nima nekega vpliva na moje vsakdanje življenje. Kar se pa verskih razlik tiče, me je selitev v ZAE bolj navdala z zanimanjem o verah, ki jim v Sloveniji nisem bila izpostavljena, kot pa karkoli drugega. Tako kot je v Sloveniji v vsakem središču mesta in na vsakem hribu cerkev, so tukaj za skoraj vsakim ovinkom mošeje. Namesto zvonov pa muslimanski klic k molitvi.« Kako ste preživljali čas pandemije covida? »Življenje se je skoraj popolnoma ustavilo tudi v Abu Dhabiju. Že marca 2020 so se vse šolske ustanove, tudi naša, preselile na Zoom in tam ostale do septembra 2021. Maske vsepovsod, PCR vsak teden oz. vsaka dva tedna, kasneje tudi obvezno potrdilo o cepljenju, da se veljavnost PCR-testov podaljša na en mesec. In ti ukrepi so bili prisotni dejansko do pred enim mesecem ali dvema.« Menda ste imeli virtualno podelitev diplome. »Domov sem se prvič med covidom vrnila maja 2020 z repatriacijskim letom za Slovenjo, Hrvaško, BiH in Madžarsko. Rednih letov takrat ni bilo in je bil repatriacijski let moja edina možnost odhoda v Slovenijo. Dejansko letov potem ni bilo do konca julija 2020. Kampus sem tako zapustila par tednov pred zaključkom tretjega (predzadnjega) letnika, ker nisem želela ostati v Abu Dhabiju čez poletje. Takrat je bila v Sloveniji situacija s covidom precej boljša, nekih pretiranih omejitev še ni bilo in zato je bilo zame veliko bolj smiselno, da sem v Sloveniji kot pa v Abu Dhabiju na 50 stopinjah in z zelo strogimi omejitvami gibanja. Maja 2021, ko sem diplomirala, je bila naša univerza še vedno na Zoomu. Sicer je bilo gibanje po kampusu in mestu precej bolj prosto, še vedno s PCR-potrdili, predavanja in dogodki pa niso bili dovoljeni. Tako smo takrat svojo podelitev gledali preko prenosa iz svojih sob. Samo podelitev sem spremljala iz kampusa s svojimi sošolci, sem pa naslednji dan letela domov, kjer so mi starši priredili res super zabavo za proslavitev diplome.« Ob koncu študija ste na portalu univerze iskali službo in jo našli. Ste načrtovali, da boste za dolgo ostali v Abu Dhabiju? »Čisto iskreno, nisem. Po štirih letih v Abu Dhabiju sem si želela nazaj v Evropo. Pogrešala sem letne čase, gozd in zelenje ter želela biti malce bližje družini. Na žalost v Evropi Tina Krulec ob podelitvi diplome nisem bila preveč uspešna pri iskanju zaposlitve. Ampak vse se zgodi z razlogom in mislim, da mi je bilo delo pri svojem trenutnem delodajalcu kar malce namenjeno. Zdaj sem v Dubaju in res uživam v tem, kar delam. Življenje v Dubaju mi precej bolj ustreza kot pa v Abu Dhabiju.« Kakšna je vaša služba, koliko ste prosti in kaj najraje počnete takrat? »Trenutno sem zaposlena kot ‘product manager’ (op. produktni menedžer) na noon.com, to je spletna trgovina v Dubaju. Sem kot nek posrednik med poslovnimi in tehničnimi ekipami. Našim inženirjem omogočim, da lahko svoje naloge zaključijo brez nepotrebnih motenj. Hkrati pa tudi definiram uporabniško izkušnjo, kako naši uporabniki dejansko uporabljajo aplikacije, in oblikujem priorite za prihodnje obdobje. Ker je kader v večini zelo mlad, povprečna starost je 27 let, sem zelo hitro dobila veliko odgovornosti in sem se v zadnjem letu in pol res ogromno naučila. Delam pet dni na teden, medtem ko imam sobote in nedelje prosto. Delovne dneve začnem malce kasneje, kot smo navajeni v Sloveniji, in sicer med 9.00 in 10.00 in ponavadi zaključim med 19.00 in 20.00. Tako da čez teden nimam preveč prostega časa. Si pa čez vikend vzamem ta čas. Rada grem na kakšen dnevni ali poldnevni izlet, v kino, na dobro večerjo ali pa preživljam čas s prijatelji doma ob dobri seriji, pa družabni igri. Trenutno se trudim, da redno berem, tako da si čez vikend vedno vzamem nekaj časa tudi za to.« Kako pogosto prihajate v Slovenijo, kolikokrat vas obišče družina? »V Slovenijo prihajam nekje dvakrat na leto, poleti in pozimi. Letos bom trikrat, saj sem imela nekaj družinskih praznovanj. Moji starši in brat pa so tu bili vse skupaj trikrat. Prvič, ko sem začela študij, zdaj pa dvakrat, odkar sem se preselila v Dubaj.« Te dni ste doma, so vam božično-novoletni prazniki zelo pomembni? »Obožujem božično-novoletne praznike! V Dubaju imam božično smreko postavljeno že od začetka decembra. Zadnjih nekaj tednov že poslušam božične pesmi vsepovsod – doma, v službi, na metroju, skratka, kadarkoli lahko. Tudi darila sem začela kupovati že sredi novem- bra. Božično-novoletni prazniki so mi izjemno pomembni, ker so čas, ki ga res vedno preživljam z družino. Do zdaj sem izpustila samo praznike decembra 2020.« Kdaj in kako v ZAE praznujejo novo leto? »V ZAE praznujejo novo leto z velikim pompom. Veliko je zabav, slavnostnih večerij v znanih restavracijah. Mislim, da imajo ZAE celo enega najbolj znanih ognjemetov na Burj Khalifi, najvišjem nebotičniku na svetu. Sicer pa muslimani praznujejo tudi muslimansko novo leto. 2023 bo to julija. Čeprav je to tudi državni praznik, je predvsem verski praznik in se praznuje veliko bolj tradicionalno v krogu družine.« Katera svoja spoznanja bi delili z našimi bralci? »Vsem bralcem bi svetovala, da če si to le lahko omogočijo, naj potujejo. Potovanja so mi dala izjemno znanje o kulturah, verah, običajih, ki jih drugače ne bi poznala. Hkrati pa so mi odprla oči o marsikaterih predsodkih, ki sem jih sama imela o kulturah, ki jih nisem poznala. Poleg tega pa sem se, ko sem bila potisnjena izven svoje cone udobja, ogromno naučila o sebi. Prav tako bi svetovala, naj se postavijo zase in za svojo prihodnost ter naj jim ne bo nerodno pohvaliti se s svojimi uspehi. Slovenci se zelo neradi pohvalimo s tem, kar delamo dobro. V drugih državah in pri drugih narodih te zadržanosti ni. Če se sami ne bomo pohvalili, zakaj bi nas kdo drug? Sama sem imela kar malce kulturnega šoka, ko sem začela s študijem na NYU. Šele ko sem se naučila, kako samozavestno govoriti o svojem delu in samo sebe pohvaliti, se mi je odprlo veliko priložnosti. Predvsem mlajšim bralcem pa bi svetovala, da če imajo možnost, naj izkusijo življenje v tujini. Ali preko izmenjave, prostovoljnih projektov ipd. Možnosti je veliko. Življenje v tujini mi je dalo neko čisto drugo spoštovanje in pa hvaležnost do Slovenije. Da sem odrasla v Sloveniji, imela dostop do javnega šolskega sistema in pa zdravstva ter čudovite narave. Sama sem v tujini ostala, ker so bile možnosti zaposlitve na žalost veliko boljše kot pa v Sloveniji, sem pa izjemno hvaležna, da sem tu v Sloveniji preživela svojih prvih 18 let in da se lahko redno vračam.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 12 I december 2022 Božična himna Sveta noč DARKO NARAGLAV Srečno in Putscherle D. NARAGLAV Avstrijski vasici na solnograškem Obrndorf in Anrnsdorf sta kraja, kjer je nastala doslej največkrat zapeta pesem na svetu. Pred nami je čarobni božič in z njim čas, ko se v cerkvah, na raznih prireditvah, radiu … in ob domačih ognjiščih prepeva pesem Sveta noč, blažena noč, ki je že dolgo himna božične noči. Pojejo jo po vsem svetu v preko 300 jezikih. V ameriških nakupovalnih središčih jo vrtijo že od oktobra, pri nas zadnje čase od novembra, v kraju, kjer je nastala, pa jo iz spoštovanja zaslišijo šele na predbožični večer. Pred leti sem jo v avtentičnem okolju in tako, kot je bila prvič zapeta leta 1818, doživel tudi sam. V spominski kapelici sta jo v originalu izvedla študent slovitega salzburškega Mozarteuma iz Gruzije ob kitarski spremljavi domačina, Avstrijca. Pesem je nastala v okolici Salzburga, pri nas pa je bila prvič objavljena v božični številki Zgodnje Danice pred 142 leti. Njen nastanek je ovit v vse mogoče legende – vse od lačnih cerkvenih miši, ki so se lotile orgel, da nanje niso mogli igrati … Dejstvo je, da so pred svetim večerom leta 1818 v Oberndorfu odpovedale orgle ter sta tamkajšnji duhovnik in organist prvič javno izvedla svojo pesem Sveta noč, blažena noč. To sta bila avtor besedila, duhovnik Josef Mohr (1792–1848), ter organist in učitelj Franz Xaver Gruber (1787–1863), ki jo je uglasbil na njegovo pobudo. Med polnočnico je Mohr pel tenor in igral kitaro, Gruber pa je sodeloval z basom. Sveto noč pojejo na vseh celinah Prikupno pesem Sveta noč, blažena noč, ki najbolj izraža čar svetega večera, je kmalu spoznal ves svet. Neki izdelovalec orgel jo je iz njenega rojstnega kraja prinesel na Tirolsko, od tam pa jo je znana tirolska pojoča družina ponesla po Evropi ter v Ameriko. Že kmalu po njenem nastanku jo je zapela avstrijskemu cesarju in ruskemu carju, nato leta 1839 prvič v ZDA, v New Yorku. Ob prelomu stoletja je bila po zaslugi misijonarjev znana že po vseh celinah. Tako je še danes. Med tistimi, ki so jo zapeli za množice, so tako kralj rock’n’rolla Elvis Presley kot največji tenorji resne glasbe na svetu. Solnograška je tudi zaradi te pesmi v zadnjih desetletjih postala priljubljeni turistični cilj iz mnogih držav in tudi nas Slovencev. Tako lahko decembra v Salzburgu ter v drugih krajih božične himne srečate marsikakšnega znanca, ki ga doma morda niste že nekaj let. Čudovito je spoznavati Salzburg, Mozartovo rojstno mesto, predbožično vzdušje in vse, kar ponuja v tem času. Prav tako imamo kaj videti in doživeti v kraju praizvedbe božične himne, v dvajset kilometrov oddaljenem Oberndorfu, ki se poleg rojstva božične himne ponaša še z drugimi zanimivimi pomniki nekdanjega časa. Gre za poseben predel trga s pet tisoč dušami, imenovan kar »bezirk« svete noči. Tam je velika spominska kapela božične himne, saj so morali prvotno cerkev sv. Nikolaja, kjer so prvič zapeli Sveto noč, v začetku stoletja podreti. Cerkev je namreč bila tik ob reki Salzach, nekoč sloveči po prevažanju soli, ki so jo velike poplave prehudo prizadele in jo je bilo treba podreti. Pesem uglasbena v šoli v Arnsdorfu Leta 1937 so blagoslovili sedanjo sta muzeja Svete noči tudi v Salzburgu ter v bližnjem Hallainu, kjer je Mohr dolgo živel in kjer je tudi pokopan. V Grubarjevem rojstnem kraju pa si lahko turisti ogledujejo nadomestek njegove rojstne hiše … Kopija spominske kapele Svete noči pa je tudi preko luže v Ameriki, v Michiganu, kjer so jo postavili leta 1992, in morda še kje. Pesem o Sveti noči je v slovenščino prevedel Jakob Aljaž, ko je bil kaplan v Tržiču, kjer so pesem leta 1871 na sedanjem slovenskem ozemlju tudi prvič zapeli. Tako kot drugje je tudi v Sloveniji Sveta noč postala in ostala najbolj priljubljena božična pesem. Med izvedbo Svete noči v spominski kapeli z Gruzijcem in domačinom spominsko kapelo, ki je v znamenju božičnega oltarnega motiva ter portretov Mohra in Gruberja. Spominska kapela pa ni edina znamenitost Trga Svete noči, ki se tako imenuje tudi uradno. Zraven so Muzej Svete noči, trgovina s spominki Svete noči, poštni urad s posebnim pečatom slovite pesmi ter starodavna hiša, na kateri je ovekovečeno, da je tam stanoval duhovnik Mohr. Takoj onkraj reke je Nemčija, zanimivo bavarsko mestece Laufen, kamor je s Trga Svete noči lep razgled. S tem pa seveda zanimivosti Oberndorfa še ni konec. V kraju se radi spominjajo tudi tu rojenega filozofa Kohra, med drugim duhovnega očeta vodila »small is beatiful« (majhno je lepo). Zelo blizu pa je rojstno mesto Adolfa Hitlerja, avstrijski Braunau. Le tri kilometre stran od Oberndorfa je vasica Arnsdorf, kjer je Gruber slovito Sveto noč uglasbil. Gruber je tu živel in delal 21 let. V pritličju je učilnica iz njegovega časa, v nadstropju pa Gruberjev muzej z njegovo stanovanjsko opremo in drugimi predmeti. Oba kraja nastanka in izvedbe Svete noči sta tako pravi romarski kraj turistov z vsega sveta. Ob tem pa velja povedati še, da se znamenitosti božične himne ne začnejo in končajo v teh dveh krajih. Za božično himno je med turisti takšno zanimanje, da Hiša – muzej Svete noči na istoimenskem trgu, kjer je takrat živel Josef Mohr. Gosta večera Jože Hribar in Anja Moric s knjižničarko Leo Felicijan V Občinski knjižnici Prebold so v okviru Utripa domoznanstva pripravili domoznanski večer, na katerem sta se predstavila savinjsko etnološko društvo Srečno iz Griž na čelu z dr. Jožetom Hribarjem in etnološka organizacija Zavod Putscherle iz Kočevja, ki ga pooseblja etnologinja in politologinja ter raziskovalka po duši in poklicu Anja Moric, ki je bila tudi osrednja gostja večera. Ta je bil namenjen tudi utrjevanju medsebojnih stikov dveh etnoloških organizacij. Anja Moric v svojih znanstvenih in literarnih delih odstira zlasti manj znane podrobnosti s področja kulturne dediščine širšega območja Kočevskega. Obe organizaciji, etnološko društvo Srečno iz Griž in Zavod Putscherle iz Kočevja, skrbita za zavedanje dediščine v lokalni in širši javnosti ter zavzeto iščeta etnološke posebnosti krajev, v katerih delujeta. Etnološko društvo Srečno izdaja knjižno zbirko Izviri naše dediščine, deseto knjižno delo pa nosi naslov Tudi pesem je luč … Ta knjižica pa je tudi nekakšen poklon glasbenima zasedbama Ubrane strune in Zabukovčani, ki s svojim izvajanjem ohranjata tradicijo ljudske in rudarske pesmi. Obe skupini sta glasbeno obogatili večer tudi v preboldski knjižnici. Ob stoletnici Karla Destovnika - Kajuha D. NARAGLAV V ponedeljek, 19. decembra, je minilo že 100 let od rojstva slovenskega pesnika in prevajalca, ki se je rodil leta 1922 v Šoštanju, umrl pa 22. februarja 1944 kot borec in vodja kulturniške skupine 14. divizije na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnju. Padel je pod streli nemškega orožnika, sicer Slovenca, slabih dvajset kilometrov od doma. Ob njegovi stoletnici je Ministrstvo za kulturo leto 2023 razglasilo za leto Karla Destovnika Kajuha. V teh dneh, ko smo obeležili njegovo 100. obletnico rojstva, pa se je po vsej državi zvrstilo veliko najrazličnejših kulturnih prireditev njemu v spomin. Literarni večer v njegov spomin so 13. decembra pripravili tudi v krajevni knjižnici Doma krajanov Gomilsko Organizator je bilo KD Gomilsko, večer s predavanjem pa je pripravila in vodila njihova predsednica Marija Rančigaj. Ob tej priložnosti so prikazali projekcijo o njegovi mnogo prezgodaj končani življenjski poti. Med njenim predvajanjem so prebirali pesmi. Seznanili so se z njegovim otroštvom, dijaškimi leti in literarnimi začetki, preko katerih je izkazoval čut za socialno pravičnost. »Že kot dijak je bil politično dejaven in veljal za oporečnika. Iz gimnazije je bil izključen, ker so pri njem na vlaku v Žalcu našli propagandno gradivo. Zaprt je bil že pred začetkom II. svetovne vojne in še isti mesec po njenem začetku. Poleti 1941 se je med drugim tudi nekaj časa skrival pri svojih sorodnikih v zaselku Rezana na Gomilskem in bil tako rekoč nekaj časa naš krajan. S pomočjo očeta se je umaknil v Ljubljano, kjer je v ilegali preživel skoraj dve leti. V tem času so nastale njegove najlepše ljubezen- Na literarnem večeru so predstavili pesnikovo življenje. ske pesmi. Navdih za njih je dobil pri svoji veliki ljubezni Silvi Ponikvar. Avgusta 1943 se je pridružil partizanom na Dolenjskem in bil odrejen 14. diviziji. Postal je vodja njene kulturniške skupine. V zelo težkih pogojih v snežniških gozdovih je novembra 1943 v zgolj 38 izvodih izšla njegova edina pesniška zbirka za časa njegovega življenja z naslovom Pesmi,« je med drugim povedala Marija Rančigaj. Predsednik KO ZB Gomilsko Božo Andoljšek je ob tej priložno- sti KD Gomilsko podaril knjigo Kajuh Podobe avtorjev Vlada Vrbiča in Andreje Jurkovnik iz Knjižnice Velenje kot zahvalo za vsakoletno sodelovanje na komemoraciji pri spomeniku v spomin padlim borcem in žrtvam NOB ter hkrati kot zahvalo za organizacijo tega literarnega večera. Udeleženci večera so se seznanili, da bo leto 2023 posvečeno Karlu Destovniku Kajuhu. Med njimi je bil tudi njegov sorodnik in skupaj z njim so obudili spomin na Kajuhovo inovativnost pri postavljanju fižolovk. Posebno prireditev z recitalom »Samo en cvet, češnjev cvet«, posvečenim stoletnici pesnikovega rojstva, pa so istega dne zvečer pripravili tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Že dva dni prej, v nedeljo, 11. decembra, pa bi moral v Domu krajanov Vrbje biti poetično-glasbeni večer, posvečen pesnikovemu rojstvu, ki ga je pripravljalo KD Vrbje z glasbeno skupino Ovce iz Trsta. Žal pa je zaradi bolezni prireditev zaenkrat odpadla. PO DOLINI / KRIŽANKA ŠT. 12 I december 2022 27 Največ je vredno, da otrok postane sproščen, razigran in zadovoljen LUCIJA K. BINA P. Na II. OŠ Žalec, šoli s prilagojenim programom, so izdali knjižico z naslovom Dobrodošli v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, avtorica pa je svetovalna delavka, pedagoginja Kaja Horvat. »Odgovornost staršev in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je poiskati ustrezno pot, po kateri bo otrok hodil in se razvijal. Otrok z ovirami, primanjkljaji oziroma motnjami ima pravico, da je vključen v zanj najbolj ustrezen program. Otrok ni sam izbral svojih primanjkljajev, tudi starši in strokovni delavci jih niste izbrali, vendar so tukaj in so del otroka. Primanjkljaji ga bodo spremljali skozi vse življenje. Čas je, da poiščete poti in načine, da ga vključite v ustrezno osnovnošolsko izobraževanje in ga pripravite na življenje,« je v uvodu h knjižici zapisala Kaja Horvat »Knjižica je neke vrste priročnik o osnovnošolskem programu, ki ga izvajamo – prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,« je o knjižici povedala Kaja Horvat. Želijo si, da bi tudi z njo ozavestili in dosegli čim širši krog ljudi ter prispevali k rušenju stereotipov o šolah za otroke s posebnimi potrebami. »Knjižica predstavlja običajen postopek prešolanja učenca z redne osnovne šole v prilagojen program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki je vse prej kot enostaven. Njen namen je staršem olajšati sprejemanje odločitve o preusmeritvi v lažji osnovnošolski program,« pove Kaja Horvat in še: »Želim si, da bi bilo v spoznavnih razgovorih čutiti le strah in vznemirjenje, ne pa občutka krivde in jeze.« Knjižica je napisana v obliki zgodbe, opremljena s čudovitimi ilustracijami, ki jih je ustvaril učenec šole Lovro Fužir, ki je že s svojo udeležbo v knjižici odgovoril na del vprašanj o tem, kako pomembna sta za otroke s posebnimi potrebami primerna spodbuda in okolje, v katerih je lahko tudi uspešen in zasije na področju, kjer je močan. Zgodba v knjižici nekako teče v dveh delih. V levem stolpiču se odvija šolsko življenje izmišljenega petošolca, ki v redni osnovni šoli kljub trudu doživlja poraze. Njegovo učno pot spremljajo učitelji, svetovalna delavka, izvajalci dodatne strokovne pomoči in starši, ki še vedno upajo, da bo njihov sin uspešen na redni šoli. V desnem stolpiču pa so zapisana vprašanja, ki starše oziroma skrbnike vodijo in usmerjajo, da razmislijo o številnih pomembnih področjih pri šolanju svojega otroka. Z njimi starše spodbujajo, da sami ali s pomočjo svetovalne delavke razmišljajo o otroku: o količini učenja, prostega časa, počutju. Zgodba je plod resničnih izkušenj svetovalne delavke II. OŠ Žalec in ima srečen konec, saj petošolec po prešolanju končno začne doživljati učni uspeh. Njegova uspeh in zadovoljstvo, ki ju spremlja sproščeno žvižganje, staršem predstavljajo konec skrbi in dvomov o pravilnosti odločitve. »Velikokrat k nam na razgovor pridejo starši (napotijo jih iz redne osnovne šole), ki najbrž mislijo, da so prišli v kakšen zapor. Ko pridejo na prve razgovore k nam, so zelo prestrašeni. In ko jih peljemo na ogled po šoli, vidijo, da je to zelo prijazna šola, majhna, vsi smo ena velika družina. Starši šele po ogledu in pogovoru vidijo, da smo pravzaprav normalna šola, v kateri poteka pouk, da imamo učbenike, delovne zvezke, da imamo domače naloge, da otroci pišejo teste, da lahko gredo v srednjo šolo … Potem se postopoma pomirijo in ugotavljajo, da je pri nas manj snovi. Ker redne osnovne šole so res postale težke. Pri nas imamo manj predmetov, v družboslovju so denimo zajete snovi iz geografije, zgodovine in etike, v tem pa so zajete samo bistvene stvari, tiste, ki jim bodo v življenju prišle prav. Manj je učenja in več ponavljanja. Več je gospodinjstva, več je tehnike, športne vzgoje je tri ure na teden …« pojasni Kaja Horvat. »Obstajajo otroci, ki se učijo cele dneve, z njimi se učijo starši, imajo inštrukcije, včasih je temu posvečeno vse družinsko življenje, da otrok naredi domačo nalogo in se nauči. Ob tem pa so otroci čisto uničeni, čedalje bolj nesamozavestni. Vedo, da če se bodo učili še pet ur več, bodo še zmeraj v šoli dobili oceno 1 ali 2, če Avtorica knjižice Kaja Horvat in avtor ilustracij Lovro Fužir bodo imeli srečo, še posebej, če imajo težave s spominom, koncentracijo. Taki otroci si res želijo, da bi končno že lahko bili uspešni. Starši v bitki za tem, da ‘otrok mora narediti osnovno šolo’, spregledajo, da otrok trpi in da bi bilo bolje razmisliti o tem, da ga prešolajo nekam, kjer mu bo lažje in bo uspel.« O tem, kdaj je otroka bolje prešolati, pa obstaja model »5 stopenj pomoči v redni osnovni šoli«: »Otroku, ki ima neke učne težave, najprej pomaga učitelj znotraj pouka, potem pri dopolnilnem pouku, potem v podaljšanem bivanju in potem še svetovalna delavka, potem se vključi v skupinsko pomoč, če še vedno ne gre, pa sledi dodatna strokovna pomoč, kar pa že določi Zavod za šolstvo. In če še po vsem tem ni v redu, če ne pomaga, če se otrok začne odmikati od vrstnikov, ker ga oni izločijo ali ker se sam ne čuti močnega, da bi bil z njimi, noče več v šolo, pogosto pa se to odraža tudi v različnih oblikah agresivnosti tega učenca, potem je že potrebno ukrepanje. Sicer pa ni pravila; eni starši zelo hitro opazijo primanjkljaj, drugi kasneje … Nekateri učenci pridejo k nam šele v sedmem razredu. Ti otroci imajo samozavest res čisto na dnu,« pove Kaja Horvat. »In potem pri nas vidimo, kako se eni otroci razcvetijo, zasijejo, začnejo nastopati, gredo celo na tekmovanja. In kako so potem starši srečni!« Sicer pridejo v šolo s prilagojenim programom najpogosteje učenci v drugi triadi. »Zavedamo se, da je odločitev za starše težka, a največ pomeni, potem ko otroci končno začnejo prihajati iz šole nasmejani, ko imajo več časa, ko so sproščeni in bolj samozavestni,« še doda Kaja Horvat in vabi vse starše, ki so v dilemi, da pokličejo, se dogovorijo za srečanje in se potem čim prej odločijo v dobro otrok. Danes, 21. 12., bodo ob 11. uri v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu odprli razstavo ilustracij Lovra Fužirja, ki je avtor ilustracij v knjižici Kaje Horvat. Ilustracije nadarjenega učenca II. OŠ Žalec bodo na ogled tudi še v naslednjih dneh v času odprtja knjižnice. 2023 Nagradna križanka UTRIP Savinjske doline Rešitve križanke (samo gesla) pošljite na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Šlandrov trg 25, Žalec, do 13. 1. 2023. Izžrebali bomo 3 nagrajence, ki bod prejeli simbolično nagrado, ki jo bo podaril ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitev križanke iz prejšne številke: ČAROBNI-DECEMBER-V-ŽALCU Nagrajenci: 1. Karolina Babič, Kale 8c, Šempeter 2. Hermina Stakne, Zg. Gorče 20a, Braslovče 3. Petra Cvetanovič, Anrničeva 4, Žalec Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. 28 ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 12 I december 2022 Pri pripravi prazničnih dobrot je pomembno, da delamo s srcem in dobro voljo D. NARAGLAV, B. PLAZNIK, LUCIJA K. Nasvete in svoje izkušnje o božičnih in prazničnih obedih, poticah, prazničnih piškotih in še čem so z vami delili spodnjesavinjski mojstrice in mojstri. Prazniki s sabo prinašajo tudi veliko priložnosti, ko se bolj posvetimo kulinariki. Izkažemo se s kakimi posebnimi jedmi ter posebnimi običaji pri pripravi in serviranju. Božič in novo leto prinašata s sabo tudi nekaj tradicionalnih jedi in zanimalo nas je, kakšne dobrote pripravljajo v Spodnji Savinjski dolini, pa tudi, kakšne jedilnike in načine priprave ter postrežbe pripravljajo za čarobne praznike konca leta. Povabljene gospodinje in kuharji so z vami delili tudi nekaj receptov in nasvetov. Barmen pa je z nami delil tudi pripravo prazničnega koktejla. Dober tek in na zdravje! delila tudi praznični meni in recept: »Pri pripravi prazničnih dobrot je pomembno, da delamo s srcem in dobro voljo. Ker smo v naši družini pravi gurmani, so tudi priprave na praznike temu primerne. Praznično večerjo začenjamo z narezkom in naribano gomoljno zeleno v kisli smetani. Za mlajšo generacijo ne smejo manjkati tradicionalni dunajski zrezki s francosko solato (običajno se priležejo še v jutranjih urah ob gledanju filmskega maratona). K pečenki postrežemo prilogo iz ajdove in prosene kaše ter veliko pisane dušene zelenjave. Solato pripravimo iz kitajskega zelja s čičeriko in na trakce narezano rdečo papriko za vizualni kontrast. Za sladico pa postrežemo božično strjenko s kakijevim pirejem. Kmečke žene iz Tabora pri druženju in delu na eni izmed delavnic, kjer so pripravljale božične dobrote. Sonja Landero o praznični večerji Sonja Landero iz Prebolda v MGC Prebold deluje že od vsega začetka in z velikim veseljem sodeluje na kulinaričnem in glasbenem področju, saj igra harmoniko in z njo spremlja pevke MGC. Za Utrip pa je z nami Sonja Landero Okus vas ne bo razočaral. Za praznike pa nikakor ne sme manjkati potica. Poleg orehove pripravim še meni izredno okusno rožičevo potico ter mini potičke za zajtrk ob jutran- Strjenka s kakijevim pirejem Za tri porcije zmešamo 3 dl tekočega jogurta, 1 dl sladke smetane in 1 žlico sladkorja. Masi dodamo po navodilih 2 lističa želatine. Nalijemo poševno v steklene kozarce in jih v takšni legi postavimo v hladilnik preko noči, da se strjenka strdi. Naslednji dan zmiksamo 3 mehke kakije, 3 mandarine, limonin sok in rum po okusu. Pire dodamo po vrhu že pripravljene strjenke. ji proji. Ker običajno med prazniki pojemo preveč mesa, se po njih prileže fižolova juha s čežano, stara in zdrava slovenska jed. Pravijo, da je fižol za pamet, te pa ni nikoli preveč. Kjerkoli boste preživeli praznike, bodite v dobri družbi in z obloženo mizo dobrot po vašem okusu. Srečno 2023!« Mateja Kovačič o mehkih prazničnih keksih Društvo žena in deklet Tabor v sedanji sestavi deluje že dobrih dvajset let. Članice društva so dekleta in žene različnih starosti, saj je razlika med najmlajšo in najstarejšo Mehki praznični keksi Za njihovo izdelavo potrebujemo 250 g masla, 350 g mehke moke, 170 g sladkorja v prahu, 140 g mletih orehov, 4 žlice mleka, 1 in ½ vrečke vaniljevega sladkorja, 1 žličko cimeta (po okusu) ter marelično, jagodno ali borovničevo marmelado. Vse sestavine zgnetemo v gladko maso, ki jo damo na hladno vsaj za eno uro. Na pomokani površini nato testo razvaljamo na debelino ½ cm in z modelčki izrežemo oblike. Polovica modelčkov naj ima luknjo na sredini (kot linške oči). Na s peki papirjem obloženem pekaču jih pečemo 10–12 minut na 170° C do zlatorumene barve. Ko so pečeni, cele kekse namažemo z marmelado (nekoliko jo segrejemo), tiste z luknjo v sredini pa potresemo s sladkorjem v prahu. Nato oba dela sestavimo skupaj. Keksi so odlični, še boljši pa naslednji dan – seveda če kateri ostane.« skoraj 60 let. S svojimi kulinaričnimi dobrotami sodelujejo na raznih dogodkih in prireditvah. Udeležujejo se tudi različnih tečajev in delavnic, kjer še izpopolnjujejo svoje znanje. »Konec novembra smo se udeležile tečaja peke kruha z drožmi. V odlično pripravljeni delavnici smo vse uživale in se naučile na ‘moderen’ način pripraviti kruh, ki so ga včasih pripravljale naše babice,« je povedala predsednica Društva žena in deklet Tabor Mateja Kovačič in dodala: »V teh prazničnih dneh bomo članice znova v akciji, zlasti za domačimi štedilniki. Marsikaj bomo ustvarjale, od potic do tort in drugih slaščic. Bralcem in bralkam Utripa pa predlagamo, da si vzamejo čas in si polepšajo praznične dni, morda tudi z mehkimi prazničnimi keksi. Gre za enostaven recept, ki paše v božični čas.« Marija Špitaler – praznični dom diši po dobrotah Tradicionalno je v mnogih domovih za praznike na mizi tudi slovenska potica. Marija Spitaler osvojila tudi več najvišjih, kot je znak kakovosti, ki sledi trikrat zaporedoma osvojenemu zlatemu priznanju. V letošnjem letu je prejela tudi zlati priznanji FALA – Sonček francoskega podjetja Lesafer Slovenija za ocvirkovo potico s čemažem in za kuhinji in pečem piškote. Največ je suhega drobnega peciva: breskvice, judeki, orehovi in vaniljevi rogljički, linške učke, domači prijatelj in pa seveda medenjaki in orehova potica. Tako je obarvana tudi zadnja noč v letu, za katero se posebej ne pripravljam, le za večerjo pripravim vedno nekaj ‘po svoje’. Rada imam klasično kulinariko s pridihom sebe. Ves čas se učim, preizkušam nove recepte in sestavine. Zato se z veseljem udeležim tekmovanj in sem hvaležna za vsa prijetna druženja in priznanja. To mi pomeni potrditev, da ob sledenju kulinaričnim normativom delam dobre stvari. Naj je to vzpodbuda za vse, da letos vašo praznično mizo krasi vaša orehova potica, ki je prava slovenska posebnost in o kateri je pisal že Valvasor. Receptov zanjo ne manjka, je pa res, da so za Marija Špitaler velja za veliko mojstrico peke orehove potice ter tudi drugih potic in slaščic. O tem pričajo številna priznanja, ki jih je prejela na raznih ocenjevanjih potic, na katerih je poleg zlatih priznanj Tradicija v mnogih domovih je tudi peka pisanih božičnih piškotov. koruzni kruh. Že vrsto let je vpeta v prireditev Festival potic v Preboldu, zadnja leta tudi kot članica ocenjevalne komisije. Za praznični Utrip pa nam je Marija povedala: »Toplina praznično okrašenega doma in vonj dišečih piškotov v družbi dragih ljudi sta mi od nekdaj v veliko zadovoljstvo. Zato se v teh dneh rada vrtim po to potrebne tudi izkušnje. Predvsem pa se moramo vsakega dela lotiti z veseljem in rezultat ne bo izostal. Če nam prvič ne bo najbolje uspelo, bo pa naslednjič. Le pogumno naprej, samo puške ne vreči v koruzo, če nam prvič ne uspe. Pa dober tek in lepe praznične dni.« Vesel božič in srečno novo leto 2023 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2022 Marko Magajne in tatar postrvi za praznično predjed Tatar postrvi Tatar postrvi 200 g file postrvi (ribogojnica Žalec) 40 g grobe soli 20 g sladkorja File postrvi očistimo kosti. Sol in sladkor zmešamo skupaj. File z obeh strani posipamo z mešanico, pokrijemo in damo v hladilnik za 40 min. Vzamemo iz hladilnika, speremo pod hladno tekočo vodo. Fileju odstranimo kožo, meso narežemo na kockice. Sončnična majoneza 2 dl sončničnega olja kmetije Zupanc 1 rumenjak 1 čajna žlica gorčice Jabolčni kis Sol Rumenjak, gorčico in žličko kisa zmešamo skupaj. Med stalnim mešanjem dodajamo olje, dokler ne nastane homogena zmes. Začinimo. Beli okisani šparglji 300 g belih špargljev 250 ml belega balzamica 250 ml vode 125 g sladkorja 25 g soli Beli balzamico, vodo, sladkor in sol zavremo. Prelijemo v kozarec za vlaganje in zelo ohladimo. Šparglje olupimo in jih damo v vrelo vodo za 2 minuti, vzamemo ven in jih damo v kozarec za vlaganje s tekočino. Zapremo in spravimo za 3 tedne. Krompirjev vafelj 500 g krompirja 50 g masla sobne temperature 1 jajce 5 rumenjakov Krompir z olupom skuhamo do mehkega, ga olupimo in stisnemo skozi pasirko. Dodamo maslo, jajca in rumenjake. V krompirjevo maso zmešamo paljeno testo, začinimo s soljo in poprom. Maso spečemo v pekaču za vaflje do zlatorjave barve. Paljeno testo 125 ml vode 75 g masla 62 g presejane moke 2 jajci Sol in poper Za paljeno testo: vodo in maslo zavremo, vanju vmešamo moko in na nizkem ognju mešamo 10 min. Ohladimo in masi postopoma primešamo jajca. Pate postrvi 150 g fileja postrvi 50 g masla Sol Kajenski poper Kaviar postrvi Kapucinke File postrvi očistimo kosti in kože. Narežemo jo na poljubne kose. Maslo v ponvi raztopimo in dodamo postrv, začinimo. Ko je postrv kuhana, jo damo v multipraktik in zmiksamo do paštete. 29 Krompirjev slani vafel s kaviarjem postrvi in kapucinko Gal Aleksej Pilko pri pripravi koktejla Gal Aleksej Pilko: Praznični koktejl za decembrsko druženje Gal Aleksej Pilko s Polzele je 25-letni mladenič, ki ga je prevzela svojevrstna umetnost mešanja pijač, tako imenovanih koktajlov in priprava kav za sladokusce. Odkar se je pred leti odpravil na študij v Ljubljano, mu je tamkajšnje življenje razkrilo čisto poseben svet, kjer lahko daje svoji domišljiji in ustvarjalnosti prosto pot. Postal je barista in barman. Izkušnje si pridobiva v najprestižnejših lokalih in restavracijah v Sloveniji. S prijateljem pa pod imenom »Silk and Fizz« prestopata tudi meje Slovenije, saj gostujeta po en večer v prestolnicah evropskih mest in mešata pijače za goste tamkajšnjih lokalov. Pred dnevi sta gostovala v priljubljenem lokalu v Budimpešti. Sam pravi, da je najpomembnejša sestavina Ribja juhica s praženimi lešniki za polivko Priznani kuharski chef Marko Magajne iz Hiše okusov Novo Celje je z nami delil že marsikatero svojo kuharsko skrivnost. Marko se je skupaj s pomočnikom v začetku junija udeležil finala tekmovanja Global Chef v Abu Dabiju. Potem ko je pred štirimi leti zmagal na tem tekmovanju v Riminiju, je tokrat med 16 izbranimi kuharskimi chefi z vsega sveta osvojil 9. mesto. A rezultat je odličen, priprava pa zahtevna in traja več mesecev. Marko pravi, da se je tega tekmovanja udeležil zadnjič. Posebej za bralce Utripa Savinjske doline pa je z nami delil idejo za praznično predjed in jo pred nami tudi pripravil. Iz lastnih izkušenj vam lahko zatrdimo, da je jed odlična, sami pa presodite, ali bo tako uspela tudi vam. Za hladno praznično predjed naš chef torej priporoča tatar postrvi s sončnično majonezo, belimi okisanimi šparglji in travniškimi zelišči ter krompirjev vafelj s patejem postrvi, kaviarjem postrvi in kapucinko, za polivko pa ribjo juhico s prepraženimi lešniki. Poskusite – veseli bomo, če kakšno fotografijo svoje jedi delite koktejla led, ki se v koktejlih lahko pojavlja v štirih osnovnih oblikah kocke, razpokani, obriti in blokirani. Najbolje je, da je led popolnoma prozoren, da je pijača popolna od prvega do zadnjega požirka. Za Utrip Savinjske doline nam je pripravil recept za praznični koktajl, ki se imenuje »Gingerbread Negroni«. Po slovensko bi to pomenilo »Medenjakov Negroni«. Negroni je namreč italijanski koktajl, narejen iz enega dela gina, enega dela vermuta rosso in enega dela Camparija, okrašen s pomarančno lupino. Velja za aperitiv. Tradicionalno narejen Negroni se zmeša, ne stresa; zgrajen je nad ledom v staromodnem ali kamnitem kozarcu in okrašen z rezino pomaranče. Za praznično druženje ga lahko pripravite nekoliko večjo količino. Gal nam je povedal recept za en liter pijače in je sledeč: »Gingerbread« Negroni koktajl 250 ml gin 250 ml campari 25 ml sweet vermouth (rdeč vermouth) Marko Magajne ob hladni praznični predjedi 250 ml vode Vse skupaj zmešamo z 10 gramov začimbne mešanice za medenjake in pustimo na sobni temperaturi eno uro. Nato precedimo čez kavni filter, prelijemo v steklenico in hranimo v hladilniku. Ob pravem trenutku prelijemo 100 mililitrov mešanice v kozarec, poln ledu in okrasimo s pomarančno lupino. z nami. Marko nam je jed postregel na pladnju, polnem lešnikovih luščin, na lesenih krožnikih in skupaj s slikovito dekoracijo poskrbel ne le za brbončice v ustih, ampak tudi za pašo za oči. Praznični darilni boni v TIC Žalec trgovina.zkst-zalec.si Medenjakov koktejl 30 KRONIKA ŠT. 12 I december 2022 MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) CVIČEK mlado vino, vrhunski letnik, nižjih kislin, nežnega okusa in vonja. UGODNO PRODAM, možna dostava. Info.: 031 301 013 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila. V spominu z nami šepetala bo tvoje ime. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. V SPOMIN KUNIGUNDI CVITKOVIČ (20. 2. 1926–17. 12. 2021) 17. decembra je minilo eno leto, odkar si odšla, a v naših srcih boš vedno z nami. Pogrešamo te, vsi tvoji NUDIM PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) KUPIM SENO ali OTAVO, kocke, bale ali v refuzi. Okolica Žalca. Info.: 041 860 066 V SPOMIN Mineva 16 let, odkar je za vedno zaspala in nas zapustila naša draga Ali ste vedeli? V Sloveniji ima krvni skupini A+ in 0+ 61 % prebivalcev, AB- pa zgolj 1 %. Katera pa je vaša? Pokličite še danes in darujte! Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom – vendar ni bilo tako. TEREZIJA VENGUST iz Hramš Še vedno se je spomnimo, kot bi bilo včeraj. Njena ljubezen in dobrota nas spremljata na vsakem koraku. Hvala vsem, ki kadarkoli obiščete njen grob, prižgete svečko, obujate spomine. Z nami bo še naprej ostala kot lepa misel, ki budi spomine in nikoli ne mine … Sin Zoran z ženo Jožico in vnuka Marjan ter Martin z družino V SPOMIN 17. decembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi PAVEL KUKENBERG iz Založ 12 (14. 8. 1943–17. 12. 2002) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Brezplačna humanitarna objava Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante Alighieri) ZAHVALA Enota za transfuzijsko dejavnost Celje Oblakova 5, 3000 Celje Ob nenadni izgubi očeta, dedka, pradedka, strica in svaka Naročanje na odvzem: 03/423 35 97 Urnik darovanja krvi: Ponedeljek, torek in sreda med 7.30 in 10.30 uro (10. 1. 1940–19. 11. 2022) ANTON VINDIŠA Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, g. Dušanu Pungartniku za izrečene besede, Godbi Liboje, pevcem, TD Svoboda Liboje, podjetju Aliansa, d. o. o., PPP Ljubljana, članom TK Komenda, LIKO Liboje, ter pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala vsem praporščakom in rudarski četi za časten pogreb. Sinova Zvone in Sandi z družinama Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še praznina. ZAHVALA V 84. letu se je od nas poslovila draga mama, sestra, tašča in babica ANA PAVLIČ, roj. GAJŠEK, iz Pariželj 56a (13. 11. 1939–21. 11. 2022) Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, praočeta in tasta PETRA PODGORŠKA iz Dolenje vasi 7 (6. 4. 1935–16. 11. 2022) Hvala vsem, ki ste ji za časa življenja ponudili roko, jo obiskovali in ji nudili oporo, kadar jo je potrebovala. Posebna hvala strokovno-negovalnemu timu DSO Polzela, g. župniku Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, za izrečene ter pisne besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo tudi osebju Doma ob Savinji Celje za skrb in negovanje v času nastanitve v ustanovi. Hvala Občini Prebold, Čebelarskemu društvu Prebold in PGD Prebold, ki so ga častno pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala gospodu župniku Srečku Hrenu, pogrebni službi Ropotar in ge. Citi Galič za opravljen pogrebni obred in g. Dušanu Pungartniku za poslovilne besede ob slovesu. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi Sin Damjan Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, a spomin nate večno bo živel. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mami in omi LJUDMILA UDRIH iz Šempetra (29. 5. 1948–29. 12. 2021) Hvala vsem, ki z dobro mislijo in spomini postojite ob njenem grobu. Vsi njeni UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI OGLASI ZAHVALE/V SPOMIN INFORMACIJE KRONIKA ŠT. 12 I december 2022 Srce je dalo vse, kar je imelo, niti bilke ni zase vzelo. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica Poslovila se je naša draga mami TEREZIJA SVET VERA ČEDE Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vse darove, sveče in cvetje. Hvala za vsa izrečena sožalja, posebna zahvala dr. Podbregar Marš, Polonci Zvonar in ostalemu zdravstvenemu osebju. Hvala g. župniku Mirku Škofleku in pogrebni službi Ropotar za opravljen obred. po domače Korandova Trezi, iz Kaplje vasi (5. 10. 1929–14. 11. 2022) Je čas, ki da, in je čas, ki vzame … Vsi njeni, ki smo jo imeli radi Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje. Hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ELIZABETE BRIŠNIK z Gomilskega ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice MAJDE ČULK (11. 12. 1929–30. 10. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala pogrebni službi Morana, pevcem in gospodu župniku za opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove za cerkev, za svete maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku Martinu Cirarju in diakonu g. Andreju Justinku za opravljen poslovilni obred. Hvala pevcem, gasilcem, pogrebni službi Morana in govornicama ge. Treziki in ge. Meti. Hvala ge. Mariji, negovalkam in ge. Petri iz Doma oskrbovancev Grmovje in osebju abdominalne kirurgije Splošne bolnišnice Celje. Najlepša hvala sosedom in ostalim, ki ste jo radi obiskovali, ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA ob izgubi MARJANA POHLINA (10. 9. 1958–7. 11. 2022) Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše, za besede slovesa ter odigrane melodije. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Sinova Andrej in Matej z družinama Minilo je leto dni, odkar ti sveča v pozdrav gori. Vse ure, dneve in noči, povsod si z nami v srcu ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ljubezen, delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo neizmerno potrpežljivostjo in veseljem si nas osrečeval in z delom pridnih rok nas razveseljeval. Ugasne življenje, spomin pa živi za srečo, hrepenenje, ki v srcih nam tli. ZAHVALA ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil Odšel si tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomin na naša srečna leta, le srce in duša vesta, kako boli, ker te več ni … V SPOMIN 4. januarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi FRANC STANKO IVANU DROLCU iz Grajske vasi (1946–2021) IVAN PERINOVAC V globoki žalosti nas tolaži spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato zahvala za besede tolažbe, lepe misli, stisk rok in tople objeme. Hvala sosedom, še posebej Štefki in Bojanu, Suškovim, Hacetovim, sorodnikom, vaščanom Grajske vasi in PGD Grajska vas. Zahvala tudi osebju ZD Vransko, domačim pevcem Qvartetu Gomilsko, g. župniku Martinu Cirarju, pogrebni službi ter podjetjema Mlekarna Celeia in Šumer Ljubečna, da ste nadvse slovesno počastili njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Iskrena hvala. Minilo je leto dni, odkar si tiho odšel, a v naših srcih si vedno z nami. Bolezen te je iztrgala iz naših življenj v času, ko bi moral pričeti uživati v zasluženem pokoju. Bil si trden, a za tem sta se skrivali skromnost in dobrota. Tvoja največja ljubezen je bila družina, v kateri je brez tebe velika praznina. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Hčeri Damjana in Nevenka ter vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali Bolezen kruta je hotela, tebe nam je vzela. Odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. V SPOMIN (2. 5. 1953–3. 12. 2021) Iz srca hvala vsem, ki ga z lepo mislijo ohranjate v spominu in mu namenite svoj trenutek ob njegovem veliko preranem grobu. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi in te močno pogrešamo Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) V SPOMIN MARTA ŽONTAR, roj. KOČEVAR (9. 7. 1943–17. 9. 2017) 3. decembra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC ROŽIČ Pogrešamo te, vsi tvoji in ANTON ŽONTAR (1. 1. 1931–27. 11. 2017) 15 % gotovinskega popusta Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo, do 16. januarja 2023, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Minilo je pet let, odkar vaju ni več, a v naših srcih in mislih bosta vedno z nami. Hvala vama za vso ljubezen in dobroto. Iz srca hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Sin Roland z družino 31 ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 12 I december 2022 Jaslice kot luč v temi T. TAVČAR Tradicionalna, že 19. razstava Jaslice Savinjske doline letos že tretje leto poteka na prostem. Organizator dosedanjih razstav Jože Stepišnik je v sodelovanju s PGD Drešinja vas in TD Petrovče k sodelovanju povabil več razstavljavcev. Nekaj se jih je odzvalo, svoje jaslice pa so skupaj z organizatorjem postavili v parku pri gasilskem domu v Drešinji vasi, pri kužnem znamenju pri vhodu v vas in na nekaterih domovih v vasi. Jaslice na prostem so večje in narejene iz odpornih materialov ter primerno osvetljene. Razstavo spremlja tudi virtualna razstava jaslic na YouTubu, ki jo je že pred dvema letoma pripravil Klemen Stepišnik. V nedeljo, 18. decembra, je razstavo blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek ob spremljavi kitare in božičnih pesmi, ki jih je zapel MPZ župnije Petrovče pod vodstvom Marte Strahovnik. Ob blagoslovu so se prižgale lučke in osvetlile jaslice, nato pa je sledilo druženje ob čaju in pecivu, ki so ga pripravili vaščani. Jaslice bodo v teh dneh postavljali tudi v mnogih drugih krajih po dolini in tudi v mnogih domovih. Božič je blizu. Izvirnost jaslic ne pozna meja Morda pa bo letošnji božič vendarle bel T. T., L. K. Sobotnega sneženja, zapadlo ga je od 5 do 10 cm, so se tudi v Spodnji Savinjski dolini najbrž najbolj razveselili najmlajši, malo manj veseli pa so bili komunalni delavci. A če povlečemo črto pod vsakoletna ugotavljanja, da sneg nikoli ne pride Dobra vila razveseljuje otroke B. P. Vila je rešila božično luč Rešili božično luč T. TAVČAR Minulo soboto, 17. oktobra, je na Skupnem placu v Braslovčah dobra vila rešila božično luč, ki so jo Braslovčanom ukradli nagajivi škratje. Ko so se s čarovnijo in čarobnimi skladbami ženskega cerkvenega zbora in zborčka devetošolk OŠ Braslovče pod vodstvom Anje Jezernik končno ogrela srca nagajivih škratov in so nazaj dobili svojo božično luč, je na prireditvenem prostoru in po vsem trgu zasvetilo na tisoče lučk, prižgala pa sta se tudi čisto prava božična vasica s hišicami in skrivnimi gozdnimi prebivalci ter bogat božični sejem. Prižig sta odštevala dobra vila (Jasmina Roter Jager) in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je vsem zaželel, da se tudi v njihovih srcih prižgejo lučka ter mir, sreča, ljubezen in veselje. Program so v nadaljevanju obogatili otroci iz Vrtca Bambi in Vrtca Braslovče s svojima zborčkoma, v dnevno sobo pod kozolcem pa se je oglasil tudi čisto pravi Božiček, ki je sprejemal otroke in prisluhnil tudi skritim željam odraslih. Pester božični sejem je ponujal veliko okusnih dobrot in unikatnih, ročnih izdelkov, obiskovalci pa so uživali tudi v drsanju na braslovškem drsališču. Dogodek je pripravil ZIKŠT 3 jezera v sodelovanju z Občino Braslovče. LASTEN ARHIV za praznike, da bi prispeval k njihovi čarobnosti, potem imamo glede na napovedi morda letos le priložnost, da bomo doživeli bel božič ali morda belo silvestrovo. Bomo videli – vplivamo lahko samo na vse tisto, kar je pri praznikih še bolj pomembno, na dobro počutje, prave ljudi okrog sebe in pozitivno vzdušje. Čarobna vasica v Braslovčah je privabila mnogo obiskovalcev. Projektna vodja Liza Hočevar. Zapadlo je dovolj snega za snežaka in otroške radosti. Otroke Spodnje Savinjske doline bo letos že petič obiskala Dobra vila. Obdarili bodo 225 Spodnje Savinjske doline. predlaganih s strani OZRK Žalec in prostovoljcev s terena. Liza Hočevar, ki je vodja projekta je povedala: »Obdarovanje bo predvidoma potekalo ta teden, tik pred božičem, darila pa bodo otroci, zaradi varnosti zdravja prejeli na domu ali vnaprej dogovorjenih lokacijah. V vsakem paketu je pripomoček za šolo, osebno higieno, kos oblačila, igrača ali družabna igra, sladkarija ter pripisana dobra misel ter ime otrokove Dobre vile/vilinca. Projekt je s strani ljudi zelo lepo podprt, kar kaže tudi obsežnost projekta, ki se iz leta v leto povečuje. V sodelovanju z Varstveno-delovnim centrom MUC, bo njihove obdarovance tudi letos obiskala Dobra vila.«