se
29
11
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
dni i 15. JUNIJ
Cenjeni bralci in poslušalci!
Kmalu se selimo v poslovno hišo OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu).
Aktualno
Ptuj • Amerika ni raj, je pa lahko velika priložnost
O Stran 3
Ptuj, petek, 17. maja 2013
letnik LXVI • št. 39 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski T
Bar
Ptuj • 24. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj - središče slovenskega podeželja
Včeraj so na Ptuju odprli 24. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v prostorih minoritskega samostana na ogled do nedelje, 19. maja, vsak dan od 9. do 18. ure.
Šport
Nogomet •
Z remijem proti Muri so bili na koncu bolj zadovoljni Kidričani O Stran 11
V tem času bo Ptuj središče slovenskega podeželja. V Sloveniji ni dogodka, ki bi na enem mestu zbral toliko izdelkov slovenskih kmetij, kot jih ptujska razstava. Na letošnji sodeluje več kot 750 kmetij, ki so v ocenjevanje predložile 1173 izdelkov v trinajstih skupinah. Da gre za izdelke vrhunske kakovosti, pričajo tudi podeljena priznanja. Letos jih bodo podelili 1003, od tega 473 zlatih, 325 srebrnih in 205 bronastih. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa tudi 76 znakov kakovosti. Razstavo dopolnjuje bogat spremljevalni program, od strokovnih srečanj oziroma posvetov do kulturnega programa in že tradicionalnega dogajanja na posestvu Biotehniške šole na Turniščah. K nakupu pa vabijo stojnice dobrot.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Srečanje gospodarstvenikov Spodnjega Podravja
O internacionalizaciji in vstopu na tuje trge
V hotelu Primus na Ptuju je včeraj potekalo srečanje in druženje gospodarstvenikov Spodnjega Podravja, na katerem je bil častni gost veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli.
Govorili so o možnostih za internacionalizacijo podjetij ter vstopu na tuje trge, zlasti še trg ZDA. Kot je povedal Marjan Žargi, direktor ptujskega podjetja MZK Elektro, d. o. o., ki je bil tudi glavni pobudnik za ta
Vabljeni na avdicijo ansamblov za
44 %
Ptuj 2013
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 26. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Med prispelimi kupončki do ponedeljka, 20.5.2013 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali Se eno osebo. O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po poŠti.
Perutnina Ptuj
obisk, že nekaj let je tudi član ameriško-slovenske zbornice, je obisk ameriškega veleposlanika na takšnem dogodku in Ptuju velika čast. Tudi sam že nekaj časa izvaža izdelke za avtomobilsko vgradnjo v ZDA preko nemškega podjetja.
Sicer pa brez mreženja na tako velikih trgih ni mogoče uspeti. Mala in srednja podjetja so prekratka tudi pri sredstvih za promocijo, ugotavlja Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj in podjetnik, ki je z ameriško firmo Sensor-matic, ki se ukvarja z varovanjem premoženja, začel sodelovati pred 20 leti. V tem času pa jim je uspelo razviti tudi že lastne programske rešitve, primerne za manjše trgovine oziroma potrebe manjših trgov. Poudarja, da je internacionalizacija slovenskih podjetij nujna, še posebej zaradi razvoja. Usmeritev na južne trge pa
se je pokazala trenutno kot slaba rešitev, slovenska podjetja se morajo nujno usmeriti na zahod. Ptujsko srečanje je bilo namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj s področja internacionalizacije podjetij in možnostih vstopa na tuje trge, ob ameriškem tudi na avstrijskega, kar je predstavil mag. Johann Picej. V Sloveniji je še vedno preveč birokracije, vsi postopki so predolgi, to ubija gospodarsko pobudo, to ugotavlja tudi ameriški veleposlanik. Slovenija in ZDA se v tem močno razlikujeta. Problem Slovenije je tudi njena zaprtost, premalo se dela na vzpodbujanju gospodarstva, preveč pa na ohranjanju sociale, čeprav imamo vse pogoje za razvoj.
V MO Ptuj so bili obiska ameriškega veleposlanika zelo veseli, ptujski župan Štefan Če-lan je povedal, da ga kot župa-
na izjemno veseli vsaka pobuda in iniciativa, ki je usmerjena v to, kako bo država polnila ka-šče, ne pa samo, kako bo delila. Vsaka gospodarska pobuda in iniciativa, ki lahko prispeva k odpiranju novih delovnih mest, je izjemno dobrodošla.
Joseph Mussomeli je že tretji veleposlanik ZDA, ki je obiskal Ptuj v samostojni Sloveniji. Prvi je bil Victor Jackovich, za njim je Ptuj obiskal Yohnny Young, ki si je na Ptuju ogledal tudi pustno prireditev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Primus na Ptuju je bilo 16. maja srečanje in druženje gospodarstvenikov Spodnjega Podravja, na katerem je bil častni gost veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli.
2 Štajerski
Od tod in tam
petek • 17. maja 2013
Ptuj • 24. razstava Dobrote slovenskih kmetij'
Razstava najboljših (ponovno)
brez političnih in drugih vrhov
V minoritskem samostanu na Ptuju je od včeraj na ogled 24. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Program letošnje razstave, v okviru katere so ocenili skupaj kar 1173 slovenskih in dobrot iz zamejstva, slednjih je bilo 33 iz avstrijske Koroške, so soorganizatorji vsakoletne razstave in sponzorji predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 13. maja v Mestni hiši na Ptuju. Največ dobrot je v ocenjevanje letos prijavila Savinjska s Koroško, skupaj 271, Podravje je sodelovalo z 210 dobrotami. Od regij pa se letos posebej predstavlja Gorenjska.
Najboljše po ocenah, dobrote z bronastimi, srebrnimi in zlatimi priznanji, bodo na ogled do nedelje, 19. maja, vsak dan od 9. do 18. ure. V okviru trinajste in obenem zadnje skupine dobrot so v torek ocenili 315 dobrot iz žit. V dvanajstih skupinah dobrot je bilo skupaj podeljenih že 726 priznanj, 131 bronastih, 235 srebrnih in 360 zlatih priznanj, 56 pa je bilo znakov kakovosti. Z izdelki na letošnji razstavi sodeluje več kot 750 kmetij, ki jim to veliko pomeni. Toliko razstavljavcev oziroma izdelkov ni na nobeni drugi prireditvi v Sloveniji, ki bi na enem mestu povezala toliko kmetij na temo kulinarike slovenskega podeželja. To
Uvodnik
pa je zagotovo dogodek, ki bi moral zanimati prvega moža ministrstva za kmetijstvo in okolje, še posebej v obdobju, ko je samooskrba v Sloveniji že dosegla kritično raven.
»Morda pa bo do nedelje za ogled razstave le našel čas kateri od slovenskih ministrov, ki tako zavzeto iščejo pot iz krize. Na ponujene izzive pa se le redko ali skoraj nikoli ne odzovejo. Z letošnjo razstavo bomo dodali en kamenček v mozaiku Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v letu 2014 slavila že srebrni jubilej,« pravi Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Kakovost izdelkov, s
Naj bo vsak dan dan družine
V kopici mednarodnih in svetovnih dni, ki jih obeležujemo, je nekaj takšnih, ki niso pomembni za vsakega posameznika, precej pa jih je takih, ki so tako rekoč univerzalni in ki ljudi spomnijo na stvari, ki so v življenju najbolj pomembne. Eden takih je gotovo dan družine, ki ga obeležujemo 15. maja, in sicer že natanko 20 let.
Razumeti pomen družine, jo ceniti in spoštovati ter prepoznati, da ta predstavlja najpomembnejši del našega življenja, je neprecenljivo. Imeti nekoga, za kogar veš, da ti stoji ob strani v dobrem in slabem, na kogar se lahko zaneseš zmeraj, predstavlja nekaj nenadomestljivega.
A doseči povezanost družine - kar je ena najpomembnejših nalog dobrih staršev - je treba obvladati, tudi v trenutkih, ko to ni lahko. V trenutkih, ko se v tem materializmu ljudje obračajo k stvarem, ki imajo svojo ceno in so nadomestljive.
Lepo je imeti delo, služiti denar in ga tudi zapravljati, a objema, dotika in občutka ljubezni se ne da kupiti. Imeti možnost, da življenje preživljaš v krogu najdražjih, je velika prioriteta, za katero si želim, da bi bila dana vsem otrokom sveta. Majhne stvari, preprosti izleti, vožnja z avtobusom ali kolesarjenje, karkoli, kar družino drži skupaj in povezuje, so nepozabni in neprecenljivi trenutki, ki nas zaznamujejo za vedno. Starši smo tisti, ki otrokom tlakujemo pot do življenja, ki ni zmeraj posuta z rožicami, a čas, ki ga otroci preživijo z nami, jih bo zaznamoval za vedno. Imeti možnost biti dober starš in se truditi za svojega otroka je nenadomestljiva izkušnja. Nekaj, česar ne more kupiti ves denar na svetu. Želim si, da bi se tega zavedali vsi starši, saj si vsak otrok zasluži najlepše otroštvo, ki ne pomeni izobilje denarja, ampak ljubezni. Ne le na dan družine, ampak na sleherni dan v letu.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
V okviru zadnjega ocenjevanja so ocenili 315 izdelkov iz žit. Ocenjevalo jih je kar šest komisij.
katerimi slovenski kmetice in kmetje sodelujejo na razstavi, se izboljšuje iz leta v leto.
Priznanja najboljšim na letošnji razstavi bodo podelili v soboto in nedeljo. Že tradicionalno pa razstavo spremljajo tudi strokovni dogodki, vezani na uveljavljanje blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij in razvoj podeželja ter bogat kulturni program, vključno z javno radijsko oddajo Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci ter Folk festom. V okviru prireditve Pomlad na Tur-nišču Biotehniške šole Ptuj pa bodo danes odprli tudi objekt za dopolnilne dejavnosti in praktični pouk. Ob ponudbi dobrot na mino-ritskem dvorišču in pred cerkvijo bo k nakupu vabila tudi tržnica dobrot na ptujski tržnici. Jutri pa bo dodatno vabil tudi praznik sira. Prvič pa so letos organizirali tržnico dobrot iz Haloz, ki je včeraj potekala v Krempljevi ulici in obogatila otvoritveni dan 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je pripravil LAS Haloze.
Med skupinami izdelkov po priznanjih izstopajo mlečni izdelki, ocenili so jih 196, priznanja jih je prejelo 169, med 145 ocenjenimi mesnimi izdelki jih je priznanje prejelo 98, olj je bilo 100, s priznanji se jih ponaša 94. V 23 letih je bilo skupaj podeljenih 12947 priznanj, od
tega 3988 bronastih, 4288 srebrnih in 4671 zlati priznanj. Vseh znakov kakovosti je bilo do letos 588. Kot poudarja predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij, prejeta priznanja pričajo o širini in velikosti te naše skupne prireditve in strokovnega dela. Od včeraj do nedelje bo Ptuj v središču pozornosti slovenskega podeželja, za kar ima zasluge celoten sistem Kmetijske svetovalne službe, organizirane v okviru Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije in območnih Kme-tijsko-gozdarskih zavodov. Projekt dobrote slovenskih kmetij je projekt Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj v sodelovanju soorganizator-jev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, MO Ptuj in ob podpori Ministrstva za kmetijsko in okolje ter sponzorjev in donatorjev. Na. 23 je bil dosežen izjemen napredek v kakovosti izdelkov s kmetij in v prepoznavnosti kulinaričnih izdelkov slovenskega podeželja. Iz leta v leto se povečuje število kmetij, ki svoje izdelke redno tržijo po celi Sloveniji in na številnih lokalnih prireditvah. „Orga-nizatorji skozi leto skrbimo za trženje dobrot in promocijo blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij in na ta način skrbimo za razvoj slovenskega podeželja in ponudbe pristnih domačih dobrot," poudarja Peter Pribo-
žič, ki si skupaj s svetovalno službo in kmetijami prizadeva, da bi kmečke tržnice zaživele v vseh večjih slovenskih mestih. Na Ptuju poteka vsak petek, tudi kot sestavni del skupnih prizadevanj za oživitev ptujske tržnice.
Kmetijsko-gozdarska zbornica že vrsto let z veseljem sodeluje pri organizaciji tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Gre za dober primer promocije izdelkov slovenskih kmetij, ki ga težko nadomesti kakšen zakon, je pred odprtjem letošnje razstave povedal podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je tudi največja prireditev v okviru razvoja podeželja, ki povezuje slovenske in tudi kmetije v zamejstvu. Zbornica pri izvedbi razstave po-
maga po najboljših močeh. Zavedati bi se morali pomena samooskrbe s hrano in te prireditve. Še posebej pa bi se njenega pomena morali zavedati v državnem vrhu. Ogledati bi si jo morali tako ministri kot drugi odgovorni v državi, tudi s tem bi pridobila na še večjem pomenu. Tudi na promociji poklica kmetov bi veljalo narediti še več. Širša javnost se vse premalo zaveda pomena kmetijstva, še zlasti pri samooskrbi. Veliko se sicer govori o samooskrbi, premalo pa o tem, kaj v resnici pomeni za Slovenijo. Generalni sponzorji 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij so Zadružna zveza Slovenije, Deželna banka Slovenije in Kapitalska zadruga. Kmetij-sko-gozdarski zavod Ptuj, ki je eden izmed glavnih organizatorjev oziroma stebrov vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, je ponosen na to prireditev, je poudaril v. d. direktorja zavoda Andrej Rebernišek. Prireditev predstavlja osrednjo promocijo doma pridelane hrane.
Letošnja razstava je ovrednotena na 120 tisoč evrov, v tem znesku je tudi zajeto delo, ki ga opravi celi sistem kmetijsko svetovalne službe, vključno s ptujskim zavodom, pri katerem pa so pokriti v večjem delu le materialni stroški. Sofinancerji razstave so MO Ptuj (13 tisoč evrov), Kmetijsko-gozdarska zbornica (27 tisoč evrov), Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (dodatno 10 tisoč evrov). Lastni prihodki razstave pa so vezani na kotizacijo, prispevek ob prijavi, najem stojnic, prodajo vstopnic. Nekaj sredstev za izvedbo razstave pa so že po tradiciji prispevali sponzorji in donatorji, nekatere občine, podjetja. Posebna zahvala pri tem gre tudi medijskim hišam za brezplačno promocijo. Kot poudarja Peter Pribožič, projekt razstave Dobrote slovenskih kmetij temelji na delu javnih uslužbencev Kmetijsko-gozdar-skih zavodov in zbornice, skupaj gre za velik prispevek, ki tudi zagotavlja, da ta projekt živi in se ohranja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred začetkom 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij: „V Sloveniji ni dogodka, ki bi na enem mestu povezal toliko kmetij na temo kulinarike slovenskega podeželja."
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 17. maja 2013
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Z Miranom Senčarjem o poslovanju z Ameriko
Amerika ni raj, je pa lahko velika priložnost
Ptujsko podjetje Tenzor je začelo z Američani sodelovati leta 1993, v prvem letu njihovega poslovanja po spletu okoliščin, naključij. V nekem časopisu je direktor in solastnik Miran Senčar prebral, da obstajajo neke naprave proti krajam v trgovinah. To naj bi bilo na Švedskem, takrat še ni bilo interneta, zato je bilo vse skupaj bistveno težje. Pomagali so jim prijatelji, ki so hodili v tujino, sami si tega niso mogli privoščiti, ker takrat še niso imeli denarja.
Po letu iskanja stikov ga je eden od prijateljev obvestil, da je v kleti nekega madžarskega hotela v Budimpešti mali sejem, tam je nekaj takšnega, kar išče, mu je dejal. S partnerjem in solastnikom podjetja Albertom Benetom sta si izposodila denar, odpotovala v Budimpešto, kjer sta našla predstavnika ameriške firme Sensormatic, ki je bila že takrat vodilna na področju zaščite izdelkov pred krajo. Zakaj bi te izdelke pred krajo sploh uporabljali, sploh pa v zlatih časih inflacije, ko ni bilo v trgovinah nobenih kraj, nobenih izgub, nič ni manjkalo? Skladiščniki so bili izredno sposobni, na koncu leta so imeli presežke, ne pa manjke, in to kljub krajam. »V prvih letih je bilo izredno težko sploh kaj prodati, se spominja. Kasneje, ko se je poslovanje uredilo, ko so prišle bar kode, ko se je vodilo inventuro po kosih, se je videlo, da kraje so in da je bila naša odločitev, da se spravimo v ta del varovanja, pravilna,« pove Senčar in dodaja, da o vsem tem na začetku niso vedeli ničesar, od Američanov so se zelo veliko naučili.
Ob podpisu pogodbe je prišel njihov predstavnik v Budimpešto, imela je 30 strani, dal jo je na mizo, Sen-čar jo je začel brati, nakar mu jo je vzel rekoč, da naj je ne bere, ker mu bo vse, kar je v pogodbi zapisanega, zelo enostavno pojasnil. „Mi naredimo nič, vi pa naredite vse," je dejal. Ali vzameš ali pa pustiš, podpisali so in se predali usodi. Američani so bili tako zelo prepričani v kakovost svojega izdelka
in storitev. Takoj so dobili limit, za tiste čase neverjetnih 200 tisoč dolarjev, brez bančnih garancij, ne da bi poznali podjetje, brez vsega. »To pa je velikanska razlika med nami in njimi, to je zaupanje, če pa želiš verjeti, moraš najprej zaupati v svoj izdelek, da je tako dober, da te enostavno povedano nihče ne bo nategnil, da bo ostal pri tvojem izdelku, da bo uvažal in redno plačeval,« je o navezavi poslovnih stikov z ameriško firmo Sensormatic povedal Miran Senčar, Kot poznavalca ele-ktro stroke s partnerjem nista vedela nič o ekonomiji, marketingu, vse to so ju naučili Američani, To so bila izredno kakovostna prodajna srečanja, po navadi so jih imeli v Budimpešti, kjer je bil v tistih časih tudi center za vzhodno Evropo. »Prodajni sestanki so bili tako dobri, trajali so običajno tri dni, da si po prvem dnevu že želel iti domov, prodajat,« se spominja Senčar. »Tako te napolnijo z optimizmom, da bi kar poletel domov in začel prodajati. Gre za izredno pozitivno izkušnjo, kar zadeva poslovanje z Američani.« V teh dvajsetih letih so se od Američanov veliko naučili, v nekaterih stvareh pa jo jih že presegli. Firmo Sensormatic, ki je razvila idejo in proizvode ter storitve, ki se je že pred letom 2000 soočila z globalizacijo, je kupila korporacija, ki je bila 50-krat večja od nje. Takrat so se tudi pri njih pričeli problemi, soočiti se je bilo treba z novimi pogledi in smermi razvoja. Krovna firma je imela 50 milijard dolarjev prometa, Sensormatic
Foto: Črtomir Goznik
„Od Američanov smo se veliko naučili, po dvajsetih letih sodelovanja smo že tudi sami pričeli ponujati rešitve, ki zanimajo tudi naše distributerje."
milijardo dolarjev prometa in ni predstavljala nekega pomembnega deleža v okviru korporacije. Poslabšale so se marketinške akcije, potovanj več ni bilo. Do takrat je bil vsak, ki je dosegel poslovne cilje, nagrajen s poslovnim potovanjem. To so bila potovanja na Bali, v Južno Afriko, olimpijske igre in podobno. Te motivacije več ni bilo. Prišlo je obdobje, v katerem so bili bolj prepuščeni sami sebi. Videli so, da tudi v Ameriki ni vse zlato, kar se sveti. Že takrat tudi niso kupovali vsega, kar so zahtevali, ampak samo tisto najboljše. Pričeli so razvijati svoje programske rešitve, preprosto zaradi tega, ker so bili Američani prepočasni. Obstajajo specifike,
kaj lahko prodajaš v Ameriki, kaj na Japonskem, kaj v Nemčiji, kaj na Balkanu, kaj v Sloveniji. Za programske rešitve, ki so jih začeli razvijati, tudi Američani, njihovi dobavitelji, pravijo, da so odlične. Oni sicer imajo neke krovne programe, ki pa so preveč obsežni, preveč zapleteni, saj so namenjeni velikanskim kor-poracijam. Ameriški trg je bistveno večji od balkanskega trga, to je le 530 milijonov ljudi. Rešitev, ki jo tam narediš, je rešitev za verigo 2000 ali 5000 supermarke-tov ali hipermarketov. Če jo narediš za Slovenijo, je to rešitev za 10 do 20 trgovin. Sedaj so tako daleč, da so že njihovi dobavitelji zainteresirani, da bi prodajali njihovo programsko opremo. Za zdaj še ni prišlo do ponudbe, da bi jim to prodali. Njihovi distributerji pa kažejo veliko zanimanje za Tenzor-jevo trgovinsko programsko opremo, nekateri jo že tudi kupujejo. Miran Senčar pravi, da slovenska kriza in velika korupcija, s katero se srečujemo v Sloveniji, še ni najedla zaupanja med njimi in Američani, gre le za 20-le-
tno uspešno sodelovanje. Res pa je, da so zaskrbljeni nad dogajanjem v Sloveniji, skrbi jih, kaj se bo pri nas zgodilo, zato so tudi bistveno bolj previdni. Limiti so še vedno brez bančne garancije, tako kot je bilo pred 20 leti, partnerji jih spoštujejo, kot enega najboljših distributerjev, ker tudi sami predlagajo rešitve. Če pa se bodo razmere še poslabšale, bodo tudi njih doletele bančne garancije, plačevati pa bodo morali tudi avanse.
Miran Senčar je pred srečanjem gospodarstvenikov z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomeli-jem povedal, da se morajo podjetja, ki želijo v Sloveniji še rasti, internacionalizira-ti. To je nesporno dejstvo, druge rešitve ni. Vprašanje pa je samo, kam. V Tenzorju so se pred šestimi oziroma sedmimi leti odločili, da gredo na jug, na območje Balkana. Odločitev je bila napačna, kar zadeva razvoj. S prodajo so sicer lahko začeli takoj, že zaradi poznavanja jezika in siceršnjega medsebojnega poznavanja ter zaupanja juga do Slovenije. Kriza pa je tudi to
območje zelo prizadela, že pred nami, a se o tem malo manj govori, »V takih razmerah, v katerih še niso sanirane niti vojne rane, je težko razvijati neko resno firmo oziroma poslovanje. Pomeni, da moraš imeti močno bazo in kar nekaj časa, nekaj let, financirati podjetja na tem območju, da bodo kdaj v prihodnosti začela ta denar vračati. Potencial sicer je. Treba se je orientirati na zahodni trg, vprašanje pa je s čim. Treba pa se je zavedati, da gre za bistveno večje trge, kjer je tudi poslovanje popolnoma drugačno, že Nemčija je velik trg s 70 oziroma 80 milijoni ljudi, v Ameriki pa sploh, Amerika ima določene specifičnosti, Američani imajo drugačne poslovne navade, kot jih imamo v Sloveniji, Bistveno bolj so odprti, kar zadeva komunikacijo, težje jim zle-zeš pod kožo, prijateljstva ne vzpostaviš tako hitro, moraš biti izredno točen, točnost je na prvem mestu, tam ni zamujanja, tam ni izgovorov glede prometnih in drugih zastojev, če nisi točen, izpadeš, prednost pa je, da se prej navdušijo, prej spoznajo neke prednosti tvoje rešitve, tvoje usluge, prej pride do podpisa pogodbe,« o svojih poslovnih izkušnjah z Ameriko, pove Senčar, ki se je že doslej udeleževal srečanj ameri-ško-slovenske gospodarske zbornice, ki omogoča vzpostavljanje stikov ne samo z ameriškimi podjetji, ampak tudi s podjetji v vzhodni in centralni Evropi. »Gre za izredno kakovostna srečanja, ki bi jih priporočil vsakemu podjetniku. Od srečanja pa osebno pričakujem čim več informacij o tem, na kakšen način se v posamezni bran-ži sploh lotiti ameriškega trga. Možnosti so v nišnih področjih. Doslej je bilo najlažje delati na področju informacijske tehnologije, kjer si najhitreje prišel do nekega potencialnega izdelka oziroma storitve«, dodaja Miran Senčar.
MG
Cenjeni bralci in poslušalci!
Kmalu se selimo v poslovno hišo OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu).
4 Štajerski
Od tod in tam
petek • 17. maja 2013
Majšperk • Albin Brencl ob 23-letnici podjetja Albin Promotion
»Z gumo končujemo za večno, osvajamo Afriko!«
V podjetju Albin Promotion so 23-letnico obstoja obeležili s tradicionalnim srečanjem v Majšper-ku, ki so se ga poleg zaposlenih udeležili tudi številni gostje iz Slovenije, Evrope in Afrike.
Vsekakor so lep sončen dan, delikatese iz kurjih tačk, glasba in dobra družba v petek, 10. maja, pripomogli k prijetnemu, poslovno-družabnemu dogodku, ki ga je bil posebej vesel Albin Brencl, ustanovitelj, lastnik in prokurist podjetja Albin Promotion: »Namen našega srečanja je predvsem prijetno druženje in prepričan sem, da so številni gostje iz domovine in tujine s seboj odnesli vsaj toliko dobre volje, kot so jo prinesli ob svojem prihodu v Majšperk. Čeprav smo v celotni državi v krizi, ker skoraj vse propada, ker ljudje ob prižigu televizorja ne slišijo skoraj nobene spodbudne besede, se mi zdijo tovrstna srečanja še kako pomembna. Že stari Rimljani so vedeli, da je v težkih časih ljudem treba dati kruha, vina in iger in to je sedaj spet aktualno. Zelo sem vesel, da so poleg vseh zaposlenih prišli tudi številni gostje iz domovine in tujine, tukaj so moji gostje iz Ljubljane, Beograda, iz Slovaške, kar nekaj jih je iz afriške celine, iz Malija, in celo iz Vietnama so prišli, koliko jih bo prišlo še pozneje, še ne vem. Vesel sem, ker so s sabo prinesli dobro voljo, saj jih vnaprej opozorim: pridite v športni garderobi in z dobro voljo, da boste taki tudi odšli. Srečanje s poslovnimi partnerji je zame še posebej pomembno v času, ko je Slovenija v finančnem in administrativnem šoku, ki se ga verjetno ne bo mogla rešiti brez revolucije. Strah me je, da bo oktober, ki je v zgodovini že večkrat odigral odločilno vlogo, postal prelomen tudi za slovensko podjetništvo, ko enostavno naprej ne bomo mogli več. Kako bo šlo naprej, ne ve nihče?!«
V teh 23 letih, odkar ste podjetje ustanovili, pa ste vendarle dosegli več prelomnic, predvsem pa pomemben razvoj in napredek?
»Vsekakor smo dosegli ogromno, a naredil sem eno bistveno napako. Ko sem prvič omenil besedo guma, sem si nakopal samo težave in sovražnike, ki me še danes spremljajo. A moje sporočilo zanje je: vso gumo iz lovrenške gramoznice bom odpeljal, saj sem jo že prodal v Pakistan. Na žalost pa mi državni uradniki že vsaj 10 dni rojevajo ustrezno dovoljenje, da lahko gume s transportom spravim na cesto in potem dalje za Pakistan. Skoraj neverjetno je, koliko težav in zapletov ob tem človek doživlja. Dejstvo pa je, da bom to zadevo saniral in z gumo končujem za večne čase, saj želim ime firme Albin Promotion očistiti vseh madežev, s katerimi so nas želeli umazati, da bomo potem lahko spet normalno poslovali.«
Ali po tem, ko ste pričeli osvajati afriško tržišče, spet pripravljate kakšno novost?
»Nikoli nisem križem rok.
V	začetku junija bomo registrirali pogodbo o skupnih vlaganjih, tako imenovan joint venture, med afriško državo Senegal in našo družbo Albin Promotion, s katero bomo skupaj postavili polnilnico arašidovega olja, ki je eno najdražjih na svetu, saj znižuje visok holesterol ter preprečuje bolezni srca in ožilja. Pomemben je tako za zdravje kot za hujšanje, a ga v Sloveniji uporabljamo zelo redko. Najprej bomo najeli kapacitete oljarne Fram in še ene oljarne, kjer čez leto nimajo dovolj dela.
V	avgustu pa bomo registrirali firmo v Senegalu, ki od nas kupuje tehnologijo in opremo za proizvodnjo elektrike iz odpadne gume. In vsi ti posli se navezujejo tako daleč, da jih bomo vse več koncentrirali v zahodno Afriko. Pred 10 dnevi je bila pri nas delegacija iz
Slonokoščene obale, ki je preliminarno že podpisala pogodbo za proizvodnjo električne energije iz odpadne gume ter za sušilnico jeder kokosovih orehov. V žerjavici pa imamo še nekaj zelo zanimivih projektov, ki so po mojem prava rešitev in pomenijo bodočnost za firmo Albin Promotion. Kajti tega, kar nam počnejo slovenski uradniki, ne bom prenašal več, vse to lahko preživi le norec. Zato sem se odločil, da mojih pridnih delavcev ne dam. Trenutno imamo okoli 150 zaposlenih, že oktobra letos pa se nam odpira novo partnerstvo, ki bo v Majšperku omogočilo dodatno zaposlovanje 94 oseb. In ker sem se odločil, da neodločnosti, neučinkovitosti in počasnosti uradnikov v Ljubljani ne bom več prenašal, jih mislim enostavno prestopiti. Ne bom jih več poslušal, ne bom gledal televizije, mi gremo svojo pot, naprej. Z gumo pa zaključujem za vedno!«
M. Ozmec
Pa brez zamere
Ond, nočemo te!
Zgodba o slovenskem podpiranju malega in srednjega gospodarstva
Vasja Golarja sem prvič spoznal na letni skupščini društva Golding. Društvo se ukvarja s promocijo kulture pitja piva in je torej kot tako v popolnoma diametralnem nasprotju s »standardno« slovensko lokalno absurdno predstavo o pivu, o konzumaciji le-tega ter s tem povezanim (nepoznavanjem te starodavne pijače. Za njega sem v pivoznanskih krogih slišal že večkrat, nekaj malega pa sem o njem zasledil tudi v medijih. Ko sem ga spoznal, je svoj projekt skoraj že končal in njegove sanje so bile tik pred dokončno materializacijo. Njegova zgodba, ki je pravzaprav sinonim za slovensko »podpiranje« malih in srednjih gospodarskih iniciativ, gre pa takole.
Vasja je zadnjih nekaj let snoval idejo, da bi pri nas odprl majhno, butično pivovarno, v kateri bi varil piva zgornjega vre-tja, torej piva vrste ale, kot jih poznajo recimo v Belgiji in Veliki Britaniji. Ko govorim o »butični« pivovarni, hočem poudariti predvsem, da tukaj ne gre za industrijsko proizvodnjo piva, ampak za znanost, umetnost pivovarstva ter varjenja karak-ternih stilov piva vrhunske kakovosti. To prav tako nima veliko skupnega z večino slovenskih majhnih pivovarjev, ki svoje pivo prodajajo predvsem v svoji oštariji in bi, če bi jim to oštarijo zaprli, v roku enega meseca prišli na kant. Slednji namreč v veliko primerih v svoji dejavnosti ne vidijo popolnoma nič drugega kot priložnost za (dodaten) zaslužek in se tako zadovoljijo z minimalnim, kar sami panogi in ugledu le-te v praksi dostikrat povzroči več škode kot koristi.
No, Vasja ni tak, saj je res pivovar po duši in znanju. In tako je hotel odpreti butično pivovarno v rojstni Gornji Radgoni. Imel je načrt, zagotovljen denar in voljo, kar bi v vseh normalnih državah moralo več kot zadostovati, da bi pivovarna tudi zaživela. A ne v Sloveniji, svetilniku Evrope, balkanski Švici, ali s katerokoli izmed navlak, s katerimi nam smetijo glavo, že hočete uporabiti za karakterizacijo tega območja. V Sloveniji znamo mala in srednja podjetja odlično podpirati. Tako so pristojne službe Vasji samo odkimale z glavo in prhnile, da mora zraven vseh ostalih papirjev imeti tudi tono dovoljenj za uporabo vode, čeprav bi le-to speljal kar iz javnega vodova in za to seveda plačal, ne pa vrtal svoje vrtine in posledično uporabljal vodo, s katero bi ogrožal zdravje uporabnikov. In ni in ni šlo, ne glede na to, koliko se je trudil. Pristojne službe so bile trdno vkopane v birokratske nesmisle. Pa mu je prekipelo in je spokal ves denar, voljo in načrte ter se odpravil preko mostu v avstrijsko Radgono, Bad Radkersburg, kjer so mu zgolj radostno zaklicali: "Herzlich Wilkommen!" (slovensko: Prisrčno dobrodošel!), mu dali na voljo odkup zemljišča po skoraj polovico nižji ceni, kot bi jo moral plačati za isto površino na slovenski strani, o nekih nepotrebnih dovoljenjih za uporabo vode in ostali birokratski navlaki pa se jim ni niti sanjalo.
Tako je Vasja v lanskem letu ekspresno zgradil in opremil pivovarno, konec leta pa so po nekaj poskusnih serijah luč sveta ugledala tudi prva ustekleničena piva. Od takrat gre mlademu pivovarskemu mojstru samo še navzgor, saj se njegovo pivo prodaja odlično, pa tudi kakovost vseh stilov piv, ki jih vari, je vrhunska. Da ne »serjem klamf«, kot se to rado reče, priča tudi dejstvo, da je kljub mladosti same pivovarne Bevog (tako se namreč imenuje) in njenega lastnika nedavno tega le-ta bila razglašena za avstrijsko mikropivovarno leta, njegovo pivo Ond (stil »smoked porter«, torej dimljeni porter) pa za pivo leta v Avstriji. In Avstrija ima precej bolj razvito pivovarsko ter pivo-znansko sceno kot mi na tej strani Alp. Skratka, rečemo lahko, da je Vasjeva zgodba že sedaj prava zgodba o uspehu. Zgodba o Slovencu, ki je svoje podjetniške ideje lahko uresničil šele, ko se je podal v sosednjo Avstrijo, saj so mu pri nas metali polena pod noge ne z lopato, marveč kar z bagerjem.
Nikomur ne privoščim nesreče, a zaradi takih zadev bi ljudje morali izgubljati službe.
Gregor Alič
Podravje • Spomladanska akcija cepljenja lisic proti steklini
Stekle lisice tudi v naših občinah
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 8. maja začela spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija 2013.
Glavni namen akcije, kot pojasnjujejo na Upravi, je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok: »S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih
gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, ter tako preprečiti širjenje bolezni.«
Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju države z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letališča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto;
po potrebi bodo vključena tudi letališča v Celju, Slovenj Gradcu in Divači.
Lani je bilo sicer po podatkih Uprave na steklino pregledanih 2161 živali v 198 občinah, od tega 1989 lisic, 55 mačk, 30 psov, 20 jazbecev, 17 kun, 13 volkov in po osem glav
goveda, srnjadi ter drobnice.
Prisotnost virusa stekline je bila ugotovljena pri treh lisicah, in sicer februarja pri lisici v občini Cirkulane, junija pri lisici v občini Tolmin in decembra lani pri lisici v občini Videm.
SiM
Foto: arhiv
petek • 17. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Destrnik • Izgradnja poslovne cone
Od tod in tam
Slovenija • Svet za varno hrano
Foto: SM
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je konec minulega tedna z odločbo imenoval Svet za varno
hrano. Gre za strokovno posvetovalno telo na področju varne hrane. Svet je sestavljen iz predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij, javnih zavodov in predstavnikov stroke. Naloge sveta so: podajanje mnenj k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki vplivajo na varno hrano; podajanje mnenj k predlogom predpisov s tega področja; predlaganje znanstvene in izobraževalne dejavnosti; podajanje strokovnih mnenj k drugim pomembnejšim odločitvam in priprava predloga programa ukrepov za izboljšanje varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ter varstva interesov potrošnikov. Člani sveta so imenovani za dobo petih let, prvi sestanek sveta pa je predviden junija.
SiM
Ptuj • Likovna dela Alje Košar
Foto: CG
Minuli četrtek so bile na Ptuju odprte kar štiri razstave: prva v Starih zaporih, druga v galeriji Magistrat, kar dve pa v prostorih Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.
Razstavni prostor ptujske Knjižnice je od prejšnjega tedna naprej bogatejši za dve razstavi. Prva nosi naslov Pojdite na goro in obeležuje 60 let planinstva Simona Petroviča, na drugi pa se s svojimi grafikami in risbami predstavlja študentka likovne pedagogike Univerze v Ljubljani Alja Košar. Kot ugotavlja prof. mag. Črtomir Frelih, se Košarjeva v svojih likovnih raziskovanjih na zelo oseben način ukvarja z risarskima elementoma črte in pike, ki vedno znova ustvarjata nekaj novega. Dela Košarjeve bodo na ogled do konca maja.
Dženana Kmetec
Hajdina • Podpis pogodbe
V prostorih občine Hajdina je bil 15. maja podpis pogodbe o izgradnji kanalizacije v občini Hajdina.
Podpisala sta jo župan občine Hajdina Stanislav Glažar in predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk. Cestno podjetje Ptuj je izmed štirih ponudnikov, ki so se odzvali na javni razpis, podalo najugodnejšo ponudbo. Skupna vrednost vseh desetih odsekov sekundarne kanalizacije, ki bo v petih občinskih naseljih v Slovenji vasi (dva odseka), v Skorbi (štirje odseki), v Dražencih (en odsek), na Zgornji Hajdini (dva odseka) in na Spodnji Hajdini (en odsek) zgrajena do avgusta 2014, je 448.634 evrov, od tega je evropskih sredstev dobrih 186 tisoč in državnih nekaj nad 106 tisoč evrov, preostanek so sredstva proračuna občine Hajdina za letos. Skupna dolžina omrežja je 2272 metrov, dodatno se bo na novo na kanalizacijo priključilo 86 gospodinjstev. Izgradnja kanalizacije ostaja eden izmed prednostnih projektov občine Hajdina. Celotno območje občine naj bi s kanalizacijo pokrili v treh letih, če jim bo uspelo pridobiti kakšna dodatna izredna sredstva, pa tudi že prej, pravi hajdinski župan Stanislav Glažar.
MG
Prvi Vindisevi pogodbi
Po letu dni županskega mandata je destrniSki župan Vladimir VindiS podpisal prvi pogodbi, in sicer za izgradnjo poslovne cone Janežovski Vrh in o poslovnem sodelovanju pri izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnih odpadkov.
Konec maja bodo na južnem pobočju vedute občine Destrnik pričeli izgradnjo poslovne cone. Gre za investicijo, ki je težka kar 470 tisoč evrov.
Kot je ob podpisu pogodbe s predstavnikom upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj, d. d., Martinom Turkom dejal župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, gre za izjemno pomembno investicijo, saj bo ob zaključku le-te nakazana tudi lokacija novega vrtca. S poslovno cono v Janežovskem Vrhu se za zdaj projekti v južnem delu končujejo.
Ob podpisu pogodbe je Turk
izrazil zadovoljstvo, da so bili uspešni na občinskem razpisu, obenem pa je dal besedo, da
bo investicija izpeljana kakovostno in pravočasno. Zaključena naj bi bila v roku enega leta.
Vladimir Vindiš (v sredini) je podpisal pogodbi s predsednikom upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj, d. d., Martinom Turkom (desno) in predstavnikom Čistega mesta Ptuj, d. o. o., Igorjem Mohoričem.
¿uiicMijd uupcitmuv
Sočasno pa je destrniški župan v petek podpisal dve pogodbi, in sicer najprej še s predstavnikom Čistega mesta Ptuj, d. o. o., Igorjem Moho-ričem. S slednjim je bila podpisan pogodba o poslovnem sodelovanju pri izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnih odpadkov v občini Destrnik. Poslej bodo namreč odpadke pobirali po sistemu od vrat do vrat, kar je pozdravil tudi Mohorič, ki je pojasnil, da je Destrnik 13. spodnjepodravska občina, ki bo uvedla takšen sistem. Upajo, da bodo s takšnim načinom zbiranja odpadkov zmanjšali obremenitev okolja, sortiranje doma, s katerim bodo pričeli junija, pa bo tudi za gospodinjstva lažje. Cena za uporabnike ostaja nespremenjena.
Dženana Kmetec
Ptuj • Previsoke cene pregleda dimnikov in kurilnih naprav
Prihodki se nižajo, cene pa ne
V naSem uredništvu se je oglasil Petar Markotič iz Ptuja, ki ga težijo visoki računi rednih letnih strokovnih pregledov kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, ki jih plačujemo vsi lastniki takšnih naprav in nas ob zneskih okoli 40 evrov kar malo stisne pri srcu.
Petar Markotič se sprašuje, ali je ta cena v sorazmerju z našimi prihodki in opozarja, da v njihovi večstanovanjski stavbi na Kajuhovi 1, kjer je 32 stanovalcev, to znese zares zajetno vsoto. Pri tem ga moti zlasti to, da gre za meritev, ki traja nekaj minut in je po njegovem mnenju cena v nesorazmerju s porabljenim časom in sredstvi.
Na Ptuju ima koncesijo za izvajanje teh storitev Dimni-karstvo Kamin iz Maribora, ki pa se mora pri svojem delu ravnati po določilih Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev,
Foto: Viki Ivanuša
Poiskal nas je Petar Markotič iz Ptuja in opozoril na zelo visoke cene meritev dimne emisije, ki jih plačujemo vsi, le malokdo pa se ob njih zamisli.
pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Dimnikarska služba se opravlja s podelitvijo le ene koncesije na posameznem dimnikarskem območju, ki jih je v Sloveniji kar 194. Na enem območju lahko tako dimnikarske storitve na malih kurilnih napravah opravlja le izbrani koncesionar
-	izvajalec dimnikarske službe
-	in nihče drug.
Dimnikarska služba je namenjena izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih
Ptuj • Odprtje ordinacije Estetsko zobozdravstvo
Za nasmeh veselja in lepote
Zobozdravnica Mirjana Petrovič Foltin je 10. maja letos odprla zobozdravstveno ordinacijo v Ulici Jožefe Lacko 13 a na Ptuju. Prostore za ordinacijo sta z možem začrtala že ob gradnji hiše v letu 1995, ko je Se pričakovala, da bo pridobila koncesijo za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti.
Leta 2000 pa je postalo jasno, da je v mestu ob Dravi ne bo dobila, a je v svoji želji ponuditi v tej dejavnosti nekaj več vztrajala, sledila je svojemu cilju, počasi opremljala ordinacijo, 10. maja pa po dolgih letih le dočakala dan, ko je lahko oznanila, da je še ena dolga pot, ki je zahtevala tudi veliko dokumentacije in dovoljenj, dodatnega izobraževanja oziroma izpopolnjevanja, končana.
Že ime Estetsko zobozdravstvo pomeni, da nova zobozdravstvena ordinacija ponuja nekaj, kar je povezano z nasmehom, veseljem, neko lepoto. Pacientom želi ponuditi nekaj več, ne samo tisto nujno,
ko zaboli zob, kar bo osrečevalo paciente in njo kot zobozdravnico, kar tudi ne bo tako invazivno, ampak bolj dodelano, z večjo mero časa, potrpljenja. Gre za storitve, ki jih javno zdravstvo ne ponuja in česar tudi ne plačuje zavarovalnica. To so samoplačniške storitve, ki jih pozna svet, tudi Slovenija pri tem ni nobena izjema. To so na primer bele porcelanske zalivke ne glede na to, ali gre za sekalce ali kočnike, prevleke iz polnega porcelana, brez kovin, ki jih potrebujejo tudi ljudje z alergijami, onkološki bolniki, pa implantanti, ki vse bolj vstopajo v ospredje. Pri implantantih bo operativni del v rokah specialista, sama
pa bo izvajala nadgradnjo. V kompletu storitev nekaj več je tudi beljenje zob, ki je vse bolj prisotno, pred tem si ne mo-
naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Cene za izvajanje službe so določene v ceniku, ki ga je sprejela vlada in veljajo po vsej Sloveniji.
A zakone in cenike je mogoče spremeniti. Zato je pomislek Petra Markotiča, da se da cene tudi spremeniti in prilagoditi situaciji, v kateri so uporabniki storitev, upravičen. Kljub temu da je o tem pisal na najrazličnejše naslove, pa je vprašanje, ali si kdo želi to, kar je zapisano, tudi slišati.
Viki Ivanuša
remo zatiskati oči, ljudje tudi na tem področju sledijo trendom, kot želijo nekateri svoje zobe olepšati z biseri. »Kriteriji lepote se spreminjajo, tudi nasmeh, na nas pa je, da to izpeljemo strokovno,« pravi zobozdravnica. Tudi beljenje zob mora biti izvedeno strokovno, sicer si lahko naredimo več škode kot koristi. Ko si enkrat zažgemo dlesni, je prepozno, ker mehkega tkiva ni mogoče nadomestiti z ničemer.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z odprtja zobozdravstvene ordinacije Estetsko zobozdravstvo Mir-jane Petrovič Foltin, doktorice dentalne medicine
Foto: DK
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 21. maja 2013
Ormož • Teden vseživljenjskega učenja 2013
Učiti se je mogoče ves čas
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije, letos v sodelovanju s 1100 ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi, kjer se bo tako zvrstilo čez 7300 dogodkov.
S prireditvami TVU se pro-movira pomen, vlogo ter možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema - kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti. TVU je sestavni del mednarodnega gibanja festivalov učenja, ki ga koordinira Unescov inštitut za vseživljenjsko učenje v Hamburgu, prirejajo pa ga v okrog 40 državah po svetu.
TVU se je letos uradno odprl 10. maja v Novi Gorici. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo tudi priznanja ACS za promocijo učenja in znanja. To je bilo letos za Ljudsko univerzo Ormož še posebej razveseljujoče, saj je bila ena izmed petih dobitnikov priznanj zunanja sodelavka LU Ormož Ljuba Fišer, ki je prejela priznanje za posebne dosežke na področju vseživljenjskega učenja. „Na prejeto priznanje sem ponosna, saj je to dokaz, da sem bila pri svojem delu opažena. Organizatorji so se zelo potrudili, saj so o meni in mojem delu posneli krajši filmski posnetek, skozi katerega so
Foto: Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož
me predstavili. Bil je zelo lepo dogodek in zanj se moram zahvaliti ACS, LU Ormož in Olgi Veldin Bednjanič, s katero sva veliko sodelovali," je povedala dobitnica Ljuba Fišer.
Kot je povedal direktor LU Ormož Ernest Vodopivec, so na pomemben dosežek ponosni tudi na LU Ormož, kjer so za TVU pripravili skupek 12 prireditev, s katerimi želijo pritegniti čim več udeležencev. Nekateri dogodki so se že zvrstili, drugi pa so najavljeni še v
Ljuba Fišer iz LU Ormož je ena od dveh prejemnic posameznic, ki sta poleg treh institucij letos prejeli priznanja ACS za promocijo učenja in znanja.
prihodnjih dneh. Pri tem tesno sodelujejo s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, organizacijsko enoto Ormož, umeščeni pa so v širši terminski okvir TVU, ki traja do konca junija. Dogodke so pripravili v različnih institucijah in tudi krajih po vseh treh občinah. Ves čas bodo tudi še posebej široko odprta vrata LU Ormož na Vrazovi ulici 12, kjer bodo občanom predstavljali svojo ponudbo izobraževalnih programov - od
takšnih za pridobitev formalne izobrazbe do neformalnih oblik izobraževanj, ki so financirane iz različnih virov.
V prihodnjih dneh bo še nekaj prireditev. Tako se je mogoče odpraviti v muzej na ogled razstave Rimske pepelnice (21. maj 2013 med 17. in 18.30) ali pa na muzejsko delavnico Predstavitev likovne razstave in izdelovanje grafik (24. in 25. maja med 8. in 12. uro).
Viki Ivanuša
Hajdina • Drugi koncert učiteljsko-vzgojiteljskega zbora OŠ
Pesem je segla do srca
V cerkvi sv. Martina na Hajdini je bil 12. maja drugi letni koncert učiteljsko-vzgojiteljskega pevskega zbora OS Hajdina pod vodstvom zborovodje Uroša Sagadina. Nanj so se pripravljali leto dni.
Tako kot že na prvem koncertu so ljubitelji zborovskega petja napolnili farno cerkev do zadnjega kotička. Pevkam so se tokrat pridružili mladi pevski in glasbeni upi, učenci OŠ Hajdina, OŠ Breg in OŠ Kidričevo. Nastopili so Taja Glažar (kitara), Lana Varžič (vokal), Jure Bušljeta (klavir), Lovro in Luka Pišek Svenšek ter Simon Žnidar (vokali), Luka Šlamber-ger (klavir), Jure Drevenšek
(kitara in vokal) in Jure Fakin (trobenta). Glasbena spremljava zbora pa je bila v rokah Toma Hajška, Francija Kolarja, Roka Sitarja in Aleksandra Potočnika, v pesmi Ne čakaj na maj pa se jim je s trobento pridružil Jure Fakin.
V imenu občine Hajdina in ZKD občine Hajdina se je za čudovit koncert zahvalila občinska svetnica in predsednica ZKD Hilda Bedrač. Če-
prav je zbor star šele dve leti, pevsko presega to kratko obdobje. Ime občine Hajdina je v tem času ponesel že v številne kraje. Tako so se že drugič udeležile tudi območne revije pevskih zborov na Ptuju, nastopile na šolskih, občinskih in krajevnih prireditvah, z ansamblom Ekart so nastopile na prireditvi Polje, kdo bo tebe ljubil, na božično-novoletnem koncertu v Skorbi so zapele
Foto: Črtomir Goznik
V farni cerkvi sv. Martina na Hajdini je v nedeljo prepeval učiteljsko-vzgojitelji pevski zbor OŠ Haj-dina.
v sodelovanju s tamburaši iz Majšperka, nastopile pa so tudi na desetih predstavah mjuzikla Moje pesmi, moje sanje. Pevkam in zborovodji je Bedračeva zaželela še veliko uspešnih koncertov in ubranega petja. Pevkam je za njihov uspešen nastop čestitala tudi ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, ki je v besedi zahvale uporabila misel Carla Marie von Webra, da je z glasbo mogoče povedati več kot z besedami, ta misel je bila tudi rdeča nit letošnjega koncerta. Kot ravnateljica je še posebej ponosna na svoje učence, ki so s petjem in glasbo obogatili tokratni koncert, ter na svoje sodelavke, ki vztrajajo na svoji poti in vedno znova razveseljujejo. Želi si, da bi tako bilo tudi naprej. Vsem, ki jih spremljajo in podpirajo na njihovi pevski poti, se je zahvalila tudi predsednica zbora Viktorija Vrabl. Besede zahvale so bile še posebej namenjene ravnateljici za spodbudo in podporo ter naddekanu Marijanu Feslu za uporabo cerkve. Koncert, ki se je končal s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje, ki jo je občinstvo nagradilo z največjim aplavzom, je vodila Maja Bezjak.
MG
Od tod in tam
Velika Nedelja • Revija pevskih zborov
Foto: Viki Ivanuša
Minulo soboto je v Elizabetini hiši pri Veliki Nedelji potekala Območna revija odraslih pevskih zborov z naslovom Kdor poje ... 2013. Prireditev je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Ormož. Na reviji so se predstavili Moški pevski zbor KŠD Dobrava (pevovodja Jože Barin Turica), Ženski pevski zbor Okarina (Zlatka Pu-klavec Banjanin), Miklavški oktet (Leon Lah), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Zarja Kog (Sandra Kelemina), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi (Stanka Pšak), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja (Renata Horvat) in Pevsko društvo Ivanjkovci (Branko Fifnja). Vsak izmed nastopajočih zborov je izvedel tri pesmi. Napovedana strokovna spremljevalka srečanja je bila Danica Pirečnik, ki pa se srečanja ni udeležila in bo izvedbo ocenila na podlagi posnetka tonskega mojstra Davorina Jukiča.
Viki Ivanuša
Šikole • Zlata poroka Marije in Karla Trčka
Foto: Miran Flngušt
V soboto, 4. maja, je bil v občini Kidričevo slovesen obred zlate poroke. Po 50 letih zakonskega življenja sta svoj zlati da v družbi najdražjih obnovila zlatoporočen-ca Marija in Karel Trčko iz Šikol 3- Zlati ženin Karel Trčko se je rodil 11. oktobra 1932 v Šikolah, zlata nevesta Marija, rojena Pernat, pa 6. oktobra 1941 v Pleterjah. Oba sta vse svoje življenje pridno delala doma na kmetiji. V zakonu pa so se jima rodili trije otroci, od katerih živita še dva, sin in hčerka. Na jesen življenja pa ju razveseljuje tudi pet vnukov. Poročila sta se 27. aprila leta 1963 v Lovrencu na Dr. polju. Ob zlatem zakonskem jubileju pa sta v družbi sorodnikov in prijateljev svoj zakonski da obnovila na slovesnem obredu zlate poroke v cerkvi Marije Vnebovzete v Cirkovcah, ki ga je opravil farni župnik Janko Strašek. Nato pa je civilni del zlatega obreda v prostorih turistične kmetije Medved v Zgornjih Jablanah opravil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ob pomoči sodelavke občinske uprave Zdenke Bek.
-OM
Ptuj • Posadili šest do sedem tisoč cvetlic
Foto: Črtomir Goznlk
Ptujski Evropark je od srede, 15. maja, na novo zasajen s cvetlicami. S trski, žametnicami in ageratumi so ga zasadile dijakinje drugega letnika programa cvetličar Biotehniške šole Ptuj, ki jih je vodila učiteljica praktičnega pouka Ida Obran, ob sodelovanju zaposlenih družbe Javne službe Ptuj. Za malico in pijačo je poskrbelo TD Ptuj, Valentin Zamuda, ki je tudi zakuhal ptujski Evropark, pa je budno spremljal najnovejšo zasaditev s štiri tisoč cvetlicami. Ocvetličenje mesta se je nadaljevalo tudi v četrtek, ko so v Mestnem parku zasadili mešano cvetje na štirih gredah in eni gredici pred stavbo minoritskega samostana. Mestna korita pa bodo s sezonskim cvetjem zasadili prihodnji teden. Mesto bo tako še pred uradnim vstopom v poletje dobilo cvetlično podobo. Škoda je, da bodo tudi letos zaradi pomanjkanja denarja nekatera emi-nentna mestna poslopja ostala brez rož.
MG
petek • 17. maja 2013
Kmetijstvo, podeželje
Štajerski	7
Slovenija • Mlekodel sprejel prevzemno ponudbo Ducata
Zadruge odhajajo iz Ljubljanskih mlekarn
Sredi tega tedna se je zgodilo to, kar je bilo pravzaprav pričakovati: zadruge, članice Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo podjetja Dukat.
To pomeni, da se umikajo iz solastništva Ljubljanskih mlekarn, čemur bodo gotovo sledile še preostale zadruge, sicer prav tako solastnice mlekarn, a niso članice Mlekodela.
Kot je znano, je hrvaška družba Ducat iz Zagreba (v lasti francoskega Lactalisa) 18. aprila letos objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe Ljubljanske mlekarne, delničarji pa imajo čas do 20. maja, da se odločijo, ali
ponudbo sprejmejo. Prevzemna cena za posamezno delnico znaša 8,75 evra, prevzemna ponudba pa se nanaša na skupaj 2.178.500 delnic Ljubljanskih mlekarn.
„Odločitev za prodajo deleža Mlekodela v Ljubljanskih mlekarnah temelji na novih dejstvih, kjer je večinsko lastništvo že v lasti hrvaške mlekarne Dukat Zagreb. Du-kat je postal lastnik 50,28-od-stotnega deleža Ljubljanskih
Slovenija • Neizkoriščeno lesno bogastvo
Lesno-predelovalna industrija bo prioritetna razvojna usmeritev
Ob robu odprtja razstave Čar lesa v Ljubljani je državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša poudarila, da postaja pomen lesa in gozda večji kot kdajkoli doslej.
Vlada je sicer že lani sprejela akcijski načrt Les je lep, lesnopredelovalna industrija pa je v nastajajočih strateških dokumentih za razvoj Slovenije do leta 2020 pripoznana kot prioritetna razvojna usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje. Po predstavljenem načrtu bo tako MKO z evropskimi in nacionalnimi sredstvi spodbudilo investicije v regijske lesnopredelovalne centre, kjer bo potekala pridelava, predelava lesa in energetska izraba ostankov in manj vrednega lesa. Str-niševa je v nagovoru še izpostavila, da je les naravno obnovljiv vir, ki se z malo vložene energije lahko predela v različne izdelke, uporabne desetletja: „Iz lesa je mogoče narediti skoraj vse, od objektov, visoko tehnološko razvitih in privlačno oblikovanih izdelkov, do celuloze in papirja. Predstavlja pa tudi surovino za številne kemične snovi, ki jih sedaj pridobivamo iz fosilnih surovin. Les je tudi najbolj plemenit material, saj ustreza načelom trajnostnega razvoja, ki omogoča človeštvu ohranjati standard z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Zato je kot surovina ključen za prehod v nizkoogljično družbo. Zamisliti se moramo
nad dejstvom, da je v zadnjih dveh desetletjih les v Sloveniji izgubljal na pomenu: gospodarjenje z gozdovi je sicer traj-nostno naravnano v pomenu ekoloških in okoljskih funkcij, ne pa tudi v zagotavljanju proizvodnih in socialnih funkcij. Posekamo manj, kot nam stanje naših gozdov in prirast lesa omogočata in je dovoljeno z gozdnogospodarskimi načrti. Les so izpodrivali energetsko potratni, a človeku manj prijazni materiali, lesna industrija, nekdaj paradna industrijska panoga, pa se je močno skrčila, zgolj na eno tretjino nekdanjega obsega. Še več: les, ki ga imamo v izobilju, v velikem deležu izvažamo v hlodovini, torej na najnižji možni stopnji obdelave, brez dodane vrednosti, doma pa ga uporabljamo predvsem kot vir energije," je med drugim povedala Strniševa ter dodala, da se lesno-predeloval-ni verigi vendarle napoveduje nov zagon, predvsem v smeri razvoja predelave lesa v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo: „Z večjim posekom lesa v mejah dovoljenega, njegovo predelavo na vseh stopnjah in uporabo lahko ustvarimo številna nova delovna mesta, in s tem pripomoremo k izhodu
iz sedanje gospodarske krize, ki jo zelo zaznamuje tudi naraščajoča brezposelnost. Na drugi strani pa moramo spodbuditi porabo lesa in gradnjo objektov iz lesa, zlasti uporabo
lesa pri gradnji javnih objektov, spodbujati pa je treba tudi uporabo lesa pri energetski obnovi stavb in rabo lesa v zasebnem sektorju."
SiM
mlekarn marca 2013, ko je prejel dovoljenje Agencije za varstvo konkurence. Z NFD Holdingom, Factor banko, KD Skladi, KD Banko, d. d., in Savo, d. d., ki so prodale večinski paket, je sklenil dogovor o odkupu večinskega deleža že oktobra 2012. Zadruge po končani prevzemni ponudbi na poslovno politiko mlekarne ne bomo imele vpliva, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo. Zadruge nikoli nismo bile večinski lastniki Ljubljanskih mlekarn. Zadnja lastniška struktura nam ni omogočala zastopanosti v nadzornem svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje mlekarne. Mlekodel si je zato skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije vse skozi prizadeval, da bi pridobil večinski delež in mlekarno ohranil v slovenski lasti," so po skupščini sporočili iz Mlekodela.
Nekajletna agonija nakupa Ljubljanskih mlekarn je tako dokončana; lastnik največje slovenske mlekarne je tujec. Kljub veliko dvomom in precej slabim napovedim, da
naj bi se položaj slovenskih mlekarjev z izgubo lastništva v Ljubljanskih mlekarnah poslabšal, v Mlekodelu upajo, da ne bo tako: „Ker je govedoreja izjemnega pomena za slovensko kmetijstvo, pričakujemo, da bomo z novim lastnikom kot dobavitelji mleka našli dogovor, ki bo slovenskim kmetom in zadrugam zagotavljal dolgoročen odkup in predelavo mleka po za kmeta sprejemljivih cenah ter potrošnikom zagotavljal nemoteno oskrbo s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki."
Takšen razplet dogajanja sta pričakovala tudi direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič in direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič. Zupanič je ob tem povedal: „Žal, to je slika zadružništva pri nas. Seveda sem prepričan, da bomo zdaj tudi mi prodali svojih nekaj delnic, o čemer se bomo dokončno odločili te dni. Sem pa razočaran." Janžekovič je prav tako potrdil, da bo po sklepu upravnega odbora tudi KZ prodala svoje delnice v Ljubljanskih mlekarnah.
SiM
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
Večji posek in predvsem predelava lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo sta tudi možnosti za izhod iz krize.
Foto: arhiv
Foto: SM
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 17. maja 2013
Ormož • Tekmovanje Rdečega križa za osnovnošolce
Ptuj • Prva pomoč
Tekmovalci blesteli v znanju
Na letošnjem medobčinskem tekmovanju, ki ga vsako leto v tednu RK organizira območno združenje Rdečega križa Ormož, je svoje znanje pomerilo 10 ekip iz šestih osnovnih šol. Zbralo se je kar 30 tekmovalcev, zato so se učenci morali razdeliti v dve skupini. Vrstni red je določil žreb. Potem ko so izpolnili teste, so si tekmovalci ogledali razstavo literarnega in likovnega natečaja z naslovom Daruj kri - reši življenje, ki je postavljena v avli Občine Ormož.
V tem času so ocenjevalci opravili svoje delo in zadovoljni ugotovili, da so bili učenci tudi letos odlično pripravljeni, saj so bile razlike med ekipami minimalne. Prvo mesto z vsemi osvojenimi točkami je dosegla ekipa OŠ Ormož. Drugo mesto sta s točko zaostanka osvojili ekipi OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Sv. Tomaž I., le točko manj pa sta imeli tretjeuvrščeni ekipi OŠ Velika Nedelja I. in OŠ Središče ob Dravi. Vse ostale ekipe so bile četrte.
Rdeči križ je organiziral tudi likovni in literarni natečaj, h kateremu je povabil vrtce in osnovne šole občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Gimnazijo Ormož. Odzvale so se štiri osnovne šole - OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Miklavž pri Ormožu. Na natečaj je prispelo 54 del, od katerih je bila večina likovnih v najrazličnejših tehnikah, 8 pa je bilo tudi literarnih prispevkov. „Vsak izdelek na svoj način sporoča o pomenu darovanja krvi, največkrat izpostavljene teme pa so nesreče, operacije, krvne
Na Olgici znajo pomagati
V sklopu interesnih dejavnosti na Osnovni šoli Olge Me-glič poteka prva pomoč, pri kateri se učijo in obnavljajo znanje o tej, vključijo pa se lahko vsi učenci od 1. do 9. razreda. Preverjanje znanja na lokalnem nivoju je pokazalo, da so učenci te šole zelo dobro pripravljeni in da vedo pomagati.
Poznati osnove prve pomoči in načine, kako pristopimo k poškodovancu, je izjemno pomembno. Kako dobro to obvladajo, so osnovnošolci pokazali aprila, ko jebilo v gasilskem domu Ptuj organizirano lokalno preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči. Tekmovalno ekipo je sestavljalo šest članov, razdeljenih v dve trojki. Iz OŠ Olge Meglič se je z mentorico Barbaro Majhenič
tekmovanja udeležila skupina učenk: Samantha Kralj, Vanessa Petek, Nuša Markež in Barbara Gaiser, dve članici ekipe sta manjkali. Kljub temu je bil rezultat odličen, saj so dekleta zasedla 2. mesto. Kot pravijo, so s poznavanjem teh ukrepov bolj samozavestne in vedo, kaj storiti, da bodo hitro in pravilno pomagale ter tako morda rešile komu življenje.
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Zmagovalna ekipa OŠ Ormož z mentorico in predstavnicama RK: (z leve) Milena Zorčič, Lan Babič -Kumer, Nuša Cigler Lipnik, Špela Jambriško, Darja Horvat in Boža Antolič.
skupine, krvodajalske akcije. Na natečaju nismo izbirali najboljših del, smo pa vse sodelujoče nagradili s priznanji in priložnostnimi darilci," je povedala Maja Botolin Vaupotič iz OO RK Ormož.
Ob svečani razglasitvi re-
zultatov, za katero so kulturni program pripravili učenci OŠ Stanka Vraza, je zbrane nagovorila tudi predsednica OO RK Ormož Milena Zorčič, ki je bila zelo vesela, da se je lahko udeležila srečanja z mladimi ter hkrati ponosna, da mladi
Cirkulane • Uspešna čistilna akcija
Za urejeno okolico Borla
Člani Društva za oživitev gradu Borl (DgB) so tudi letos izvedli zdaj že tradicionalno akcijo čiščenja okolja na posestvu gradu Borl.
poleg šolskih obveznosti še vedno najdejo čas tudi za druge teme. Letošnja tema tekmovanja je bilo gibanje in zdrava prehrana, mladi pa so si z učenjem tega področja pridobili koristne informacije tudi zase. Predsednica je bila nad njihovim znanje navdušena, mentorje pa je pozvala, da se v prihodnjem šolskem letu bolj številčno udeležijo tudi tekmovanja ekip prve pomoči.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv soie
Ekipa OS Olge Meglič
Letos so se dela lotili v petek popoldne. „Na akcijo je prišlo več kot 50 prostovoljcev, kar je nad pričakovanji. Odziv je bil res velik, prav tako smo bili vsi tudi zelo delovni. Uspelo nam je urediti vse, kar smo načrtovali. Tako smo pokosili travo v okolici gradu, pobrali odpadle veje in seveda odpadke, ki so se med letom nabrali. Seveda pa je šlo tudi letos kot vsa leta za prijetno druženje ob koristnem delu," je povedala tajni-
ca DgB Sonja Golc.
Udeleženci so sicer prišli iz različnih koncev Slovenije, različnih društev iz Cirkulan in ožje ter širše okolice. „Malico nam je doniral Dušan Belšak, hrano so pripravili in dostavili iz Mesarije Kokol, postrežba in kava je bila donacija gostilne Krona iz Cirkulan. Ivan Ogrizek je doniral pijačo. S svojo pomočjo pri košnji je vsem udeležencem akcije dal svojo podporo tudi podžupan obči-
ne Zavrč Janko Lorbek, pridružil se nam je tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je s spodbudnimi besedami dal podporo akciji in nam zaželel srečo pri oživljanju gradu Borl. Župan občine Gorišnica Jožef Kokot pa nam je poslal pijačo. Čistilnih akcij se vsa leta udeležuje tudi naš častni občan občine Cirkulane Martin Prašnič-ki," je še dodala Golčeva.
SiM
Ormož • Hrano zbirajo tudi na Policijski postaji
Dobrodelna akcija se počasi zaključuje
Slovenski policisti so se tudi letos odločili, da med 1. in 18. majem sodelujejo v akciji Anina zvezdica, v kateri zbirajo prehrano za družine z manj priložnostmi. V akciji so že lani združili moči s predstavniki Slovenske vojske, letos pa se jim v dobrodelnosti pridružujejo tudi gasilci.
Utrinek z letošnjega čiščenja in urejanja okolice gradu Borl
Foto: arhiv DgB
Konec lanskega leta so slovenski policisti in vojaki uspešno sodelovali v veliki humanitarni akciji Anina zvezdica, v kateri so po grobih ocenah uspeli zbrati kar 20 ton hrane. „Čedalje več ljudi potrebuje pomoč in zato so takšne akcije dobrodošle. Policisti nimamo velike plače, kakšno malenkost pa vseeno lahko primaknemo. Zbiramo prehranske artikle z daljšim rokom uporabe, kot so paštete in druga konzervirana hrana, moka, sladkor, olje, riž, testenine, marmelade, namazi, omake, tudi sladkarije, kosmiči, kakav, sok in podobno. Zbrano hrano bomo predali organizaciji Anina zvezdica, ki bo poskrbela za pripravo in distribucijo paketov družinam in posameznikom, ki najbolj potrebujejo tovrstno pomoč," je povedal komandir Edvard Cvetko, ki k sodelovanju pozi-
va vse občane, ki tudi želijo pomagati. Akcija traja sicer le še do danes, a bodo na Policijski postaji Ormož tudi čez vikend občanom omogočili, da lahko prinesejo in oddajo hrano, ki jo želijo darovati, zbrano pa
bodo prihodnji teden predali organizatorjem akcije.
Kot je povedal Edvard Cvetko, je bil odziv na lansko akcijo v Ormožu dober in tudi te dni pričakujejo podobno.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko vabi občane, da se te dni odzovejo na dobrodelno akcijo zbiranja prehrane za družine z manj možnostmi.
petek • 17. maja 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski	9
OŠ Destrnik-Trnovska vas • Noč branja
Osnovnošolci petkov večer preživeli v soli
30 destrniški osnovnošolcev od 4. do 9. razreda je minuli petek večer preživelo kar v šoli. Namesto doma so prespali v šolski telovadnici, pred spanjem pa so brali, pripovedovali in se sproščali z jogo.
Na destrniški šoli, ki deluje v sklopu JVIZ Destrnik-Trnovska vas, so letos prvič organizirali Noč branja za učence od 4. do 9. razreda. Te se je udeležilo 30 učencev, prijav je sicer bilo bistveno več, a vseh zaradi prostorske omejitve niso mogli sprejeti.
Po končanem pouku so se šolarji domov odpravili le za nekaj ur, nato pa z velikim veseljem prišli nazaj v šolo. Druženje so pričeli ob peti uri popoldan, in sicer s pripovedovanjem ljudskih pravljic naših sosednji držav. Temu je sledilo delo v skupinah, pri čemer so preverjali, kako dobro destrniški osnovnošolci poznajo naše sosede. Po pripovedovanju pravljice Lonček kuhaj je po šoli tudi zadišalo, saj so učenci pripravili večerjo: skuhali pirino kašo, spekli palačinke in sočno jabolčno pito.
Po okrepitvi jih je obiskala pravljičarka Liljana Klemen-čič, ki jih je popeljala skozi zgodbo o princesi Elizabeti ter zmaju in navdušila z zgodbo o kakadujih. Temu pa je sledilo sproščanje z jogo s Sonjo Trplan. »Učenci so se na delavnici joge dobro pretegnili in sprostili, pravilno dihali ter občutili svoje telo. Vse to je v današnjem hitrem tempu dobrodošlo, saj je prav, da se spoznamo z različnimi tehnikami sproščanja. Po uvodnih minutah je bila v telovadnici tišina, popolna tišina,« pojasnjujeta koordinatorici Noči branja Lilijana Pisar in Tina V. Malovič.
Temu je sledilo branje in dramatizacija pravljice z naslovom Pastirček, učenci pa so v skupinah pripravili uprizoritev pravljice na različne načine. Po krajšem premoru pod zvezdnim nebom, rekre-
Foto: arhiv sole
aciji in družabnih igrah je sledila noč branja, zaupnih pogovorov, prešernega smeha
Ptuj • Evropa v šoli
Naše „evropske" pravice
Natečaj Evropa v šoli, ki je letos potekal 14. leto zapored, je končan. Sodelovali so tudi učenci 13 šol iz Spodnjega Podravja in ustvarili kopico izjemnih stvaritev, ki so bile nagrajene na kar štirih različnih področjih.
in malce spanja.
»V sobotno jutro smo se zbudili kakor kdo - nekateri malce zaspani, drugi že na vse zgodaj polni energije. Prete-gnili smo se, potelovadili, se okrepčali s slastnim zajtrkom
in prebrali zgodbico z naslovom Rusica pregnala grdi-nico iz lisičje hišice. Sledila je delavnica, kjer so učenci zapisali, kdo je grdinica, ru-sica, opredelili so junaka in lažnega junaka ter poudarili
vrednoti (prijateljstvo, ljubezen), ki izstopata v zgodbici. Ob zaključku tabora so zapisali svoje vtise. Pospravili smo za seboj in šolo pripravili za ponedeljkov pouk. A telovadnica ima odslej nov odsev - odsev noči branja. S tem projektom želimo dvigniti bralno kulturo in razvijati veselje učencev do branja, s tem pa poudariti pomembnost branja za kakovostno preživljanje prostega časa. Doživeli smo prijetno, smeha in aktivnosti polno popoldne ter ustvarjalen in družaben večer, kjer so nas pravljice ponesle v tiho noč, jutranji šepet in otroška igrivost pa sta nas prebudila,« še pojasnjujeta vodji projekta, ki si želita, da bi knjiga še naprej ostala prijateljica otrok in da jim bo po tem dogodku še bolj blizu.
S tem pa bralni tabor še ni končan, saj že pripravljajo novega, za učence, ki se ga tokrat niso mogli udeležiti.
Dženana Kmetec
Natečaj Evropa v šoli je letos potekal štirinajstič zapored, gre pa za projekt, ki se izvaja v številnih državah Evropske unije. Na državnem nivoju ga v pri nas izvaja in koordinira Zveza prijateljev mladine Slovenije, za naše območje pa Center interesnih dejavnosti Ptuj.
Letošnja tema je bila izjemno zanimiva, saj so se organizatorji natečaja odločili, da obeležijo leto 2013 kot evropsko leto državljanov. Novembra letos bo namreč preteklo natanko 20 let od začetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe, ki je uvedla evropsko državljanstvo. Za razglasitev evropskega leta državljanov se je Evropska komisija odločila po ugotovitvah, ki kažejo, da skoraj polovica Evropejcev meni, da niso dovolj obveščeni o svojih »evropskih« pravicah. Ravno na to se je nanašala tudi tema letošnjega natečaja z naslovom: »Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?« Na to temo so potekali likovni, literarni, fotografski, video in internetni natečaj, natečaj projektnih nalog ter povezovalni natečaj.
Iz Spodnjega Podravja se je natečaja udeležilo 13 osnovnih in srednjih šol iz Spodnjega Podravja: Sv. Ana, OŠ Destrnik-Trnovska vas, Cirkovce, Olge Meglič Ptuj, Ljudski vrt, podružnica Grajena, Ormož,
Lenart, Žetale, Miklavž pri Ormožu, Videm, Gorišnica, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Ormož in Gimnazija Ljutomer.
„Tudi letošnji natečaj je na našem območju zbral kopico izjemnih stvaritev učencev in dijakov z območja Spodnjega Podravja. Projekt je potekal na šolskem, regijskem in državnem nivoju," pojasnjuje Jurij Šarman, regijski koordinator projekta Evropa v šoli za Spodnje Podravje iz CID Ptuj.
Na državnem nivoju so bile šole iz Spodnjega Podravja nagrajene kar na štirih področjih natečaja: Ajda Marin iz OŠ Cirkovce je med učenci prvega triletja dosegla 2. mesto na
likovnem področju, Domen Guzelj in Peter Grujič iz OŠ Lenart sta med učenci tretjega triletja na video natečaju dosegla 1. mesto, Valentina Sreš in Mateja Šoštarič iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer sta na spletnem natečaju dosegli 2. mesto. OŠ Gorišnica, Gimnazija Ptuj in Gimnazija Ormož pa so dosegle 1. mesto na povezovalnem natečaju, ki je letos potekal prvič. Vse tri šole so prejele znak najbolj ustvarjalnih šol v natečaju Evropa v šoli 2012/2013.
Zaključna prireditev je potekala v petek, 10. maja, v Kulturnem domu Krško.
Dženana Kmetec
Ptuj • Razstava v Starih zaporih
Da se ne pozabi ...
Razstava Da se ne pozabi, ki so jo pripravili člani Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, je bila na Ptuju simbolično odprta minuli teden, 9. maja - na dan Evrope in na dan zmage, ko se je uradno končala druga svetovna vojna.
Foto: OS Gorišnica
Udeleženci našega območja na zaključni prireditvi v Krškem
Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož tokrat v razstavišču Stari zapori ob svoji redni razstavi od prejšnjega tedna naprej gosti še dve. Ena izmed teh je razstava z naslovom Da se ne pozabi, ki gostuje po številnih slovenskih in tudi tujih mestih. Kot je na odprtju dejal Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, želijo javnost preko te razstave informirati o preteklosti in njenem pomenu. V sklopu razstave je bilo organiziranih več simpozijev in gostovanj, tudi po Nemčiji, kjer je bila ta, kot pojasnjuje Franc Rovan, predsednik Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, zelo dobro sprejeta. „Dejstvo pa je, da ti zgodovinski dogodki vse bolj tonejo v pozabo," je še na odprtju dejal Rovan, ki je zadovoljen, saj se, kot pravi, tudi vedno več šol odloča, da svoje učence pripeljejo na razstavo in jih seznanijo s temi zelo pomembnimi zgodovinskimi dogodki iz časa 2. svetovne vojne. Želja Rovana je, da bi si razstavo ogledalo čim več šol tudi s Ptujskega, saj kot pravi, ta del zgodovine izginja, za kar je po njegovem kriv tudi šolski sitem.
Ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, saj so v Nemčiji razstavo
gostile številne šole, med drugim so gimnazijci v Hamburgu pripravili tudi dopolnitev slovenske razstave in na ta način prispevali svoj delež k poznavanju te zelo pomembne zgodovinske teme.
Odprtje potujoče razstave na Ptuju je bilo zelo dobro obiskano, med gosti je bil tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Milan Čuček, ki je dejal, da je zelo vesel, da ravno s to razstavo obeležujejo
obletnico uradnega konca 2. svetovne vojne. Ptujsko-ormo-škemu muzeju se je zahvalil za posluh, da je to tematiko uvrstil v svoj program in našel ustrezen razstavni prostor.
Ptujskega odprtja se je udeležil tudi avtor spremnega teksta, ki ima ob fotografijah zelo velik pomen, Tone Kristan.
Razstava bo v Starih zaporih, v Prešernovi na Ptuju, na ogled do 31. julija.
Dženana Kmetec
Razstava Da se ne pozabi je na ogled v razstavišču Stari zapori. Na fotografiji z desne: Aleš Arih, Franc Rovan, Milan Čuček, Tone Kristan in Martin Steiner (zgodovinar v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ki je razstavo pripeljal na Ptuj).
Foto: DK
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 17. maja 2013
Nemčija • Gostovanje Ljudske univerze Ptuj
Na čem naj Evropska unija bazira?
Štiri organizacije za izobraževanje odraslih iz Avstrije, Nemčije, Poljske ter Slovenije so se povezale v skupni projekt Key, v sklopu katerega so spoznavali specifičnost in raznolikost širšega evropskega območja v preteklosti, pri čemer so izpostavili pomen poznavanja tega tudi za lepšo prihodnost. Slovenijo je zastopala Ljudska univerza Ptuj, ki si je sodelovanje priborila z uspešno prijavo na razpisu.
Ljudska univerza Ptuj je bila v preteklem razpisnem obdobju ponovno uspešna pri prijavi na razpis GRUNDTVIG Učna partnerstva, v okviru katerega so skupaj z organizacijami za izobraževanje odraslih iz Avstrije (Retzhof), Nemčije (Berlin-Schwerin) ter Poljske (Vroclav) pripravili projekt z naslovom KEY: Knowing me -knowing us (Spoznavati sebe - spoznati nas).
Ta je bil izveden v partnerskem mestu Schwerin na severu Nemčije, kjer so se udeleženci podali nekoliko v preteklost, in sicer med leti 1933 in 1989. Spoznavali so se z različnimi pomembnimi zgodovinskimi dogodki, se srečali z izjavami in pričevanji tistih, ki so imeli izkušnje z različnimi diktatorskimi režimi (nacionalsocializem, ruska okupacija, leta Vzhodne Nemčije). Pogled v zgodovino pa je bil pomemben iz več razlogov: najprej zato, ker so preko nje poskušali preseči ideologijo in povezati Evropsko unijo. Projekt sta financirala Evropska komisija in CMEPIUS, prepoznava pa prednosti temelja v poznavanju in razumevanju ter predvsem sprejemanju drugačnosti in različnosti.
Kot pojasnjuje direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež, je projekt usmerjen v raziskovanje metod za pridobivanje ali nadgrajevanje zgodovinskih in medkulturnih kompetenc, predvsem z vidika prioritet Evropske skupnosti s
Udeleženci projekta Key so preko primerov iz zgodovine presegali ideološke okvire.
področja vseživljenjskega učenja ter osebnostne in poklicne rasti.
»Zadnjih sto let je bilo za nove Evropejce izjemno pomembnih. Zgodovinski dogodki, ki so se zvrstili v prejšnjem stoletju, so ogromno prispevali k celovitosti ideje tega, kaj naj bi sedaj bila naša skupna domovina. Govorimo o državljanih Evropske unije, ki se največkrat tega svojega »dodatnega« državljanstva niti ne zavedamo, v vsakem primeru pa to področje premalo poznamo. A ravno pretekli zgodovinski dogodki so, po drugi strani, še zmeraj največji potencialni krivci za določene nesporazume in nezaupanja, ki smo jim še vedno priča. Pomembno je, da se zavedamo, da ima prav vsako območje, vsaka posamezna država, celo regije znotraj teh posameznih držav, vsaka svoje posebnosti in značilnosti. Le-te v resnici
tvorijo celostno sliko določenega naroda - in to je tisto, kar skuša projekt Key spoznavati in prepoznavati v družbi moderne Evrope. Prepričani smo, da prav te specifičnosti in raznolikost plemenitijo širše evropsko območje in njegove prebivalce. Te posebnosti so tudi naše ogledalo, so odsev tega, kdo smo ali smo bili v preteklosti. Te točke pomenijo osnovo našega raziskovanja različnih metod in didaktičnih tehnik, ki jih pri svojem delu uporabljajo izobraževalci odraslih po Evropski uniji,« pojasnjuje organizator izobraževanja na Ljudski univerzi Ptuj, ki je bil med četverico slovenskih predstavnikov v Nemčiji, Petja Janžekovič.
Novonastalo partnerstvo skuša okrepiti tudi vlogo vseživljenjskega učenja pri ustvarjanju občutka za evropsko državljanstvo, pri čemer izpostavljajo razumevanje in
spoštovanje človekovih pravic in vrednot demokracije ter spodbujanje strpnosti in spoštovanja do drugih ljudi in kulture. »Dejavnosti so usmerjene v krepitev prispevka vse-življenjskega učenja k socialni koheziji, aktivnemu državljanstvu, medkulturnemu dialogu in osebni izpopolnitvi. Za modernega Evropejca, ki hoče aktivno sodelovati v demokratični družbi, se zdi to še kako pomembno,« še dodaja Janže-kovič.
Sam projekt je zastavljen na način, da ima več ciljev, ob izpostavljanju pomena vseži-vljenjskega učenja je tako zelo pomembna tudi želja po vzpostavitvi močne partnerske mreže, ki bo povezovala prebivalcev EU in bo v stremljenju za lepšo prihodnostjo pomagala preseči zgodovinske ideološke okvire.
V sklopu projektnih aktivnosti bodo do konca avgusta sodelujoče organizacije pripravile brošuro s pregledom izbranih didaktičnih in pedagoških metod za pridobivanje, preverjanje, predvsem pa za verodostojno predstavitev zgodovinskih podatkov. Kot zaključuje Janžekovič, projektna ideja izvira iz preproste ugotovitve, da kljub vsesplošnemu in nenehnemu govorjenju o skupni evropski domovini, skupnih vrednotah, prioritetah in tudi skrbeh, navsezadnje še vedno ni povsem jasno, na čem naj pravzaprav ta skupna »domovina« bazira.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Dijaki srednjih šoi o Miklošiču
Pot v prihodnost
V okviru tekmovanja Pot v prihodnost, ki sta ga že sedmo leto zapovrstjo pripravila Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Prleško društvo generala Maistra, je 18 dijakov iz šestih slovenskih srednjih šol izdelalo naloge na temo Dr. Franc Miklošič in njegov čas.
»Smo v praznovanju 200. obletnice rojstva dr. Franca Miklošiča, ki je s svojim delom zaznamoval znanstveni in politični prostor 19. stoletja,« je na slovesnosti, kjer so podelili priznanja udeležencem tekmovanja, dejal profesor zgodovine in geografije na ljutomerski gimnaziji Franc Čuš. »S tekmovanjem želimo spodbuditi mlade, da razvijajo pozitiven in hkrati tudi kritičen odnos do narodne zgodovine. Zakaj smo za obravnavo izbrali dr. Franca Miklošiča? Med drugim tudi zato, ker naša šola s polstole-tnim delovanjem nosi njegovo ime,« je še povedal Čuš.
Udeleženci letošnjega tekmovanja so v pisni obliki pripravili predstavitev izbrane teme z naslednjimi sklopi o Francu Miklošiču: njegovo ži-
vljenje in delo, zgodovinska vloga, čas in okoliščine, v katerih je živel in delal, vrednotenje vloge v zgodovini Slovencev in njegova zapuščina ter ohranja-
nje spomina nanj. Ocenjevalna komisija je odločila, da sta tokrat najboljši nalogi napisala Ivan Smiljanič (Gimnazija Kranj, mentorica Patricija Vel-
din) in Špela Gubič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, mentorica Suzana Rauter), za kar sta prejela zlati priznanji.
NŠ
18 dijakov iz šestih slovenskih srednjih šol je izdelalo naloge na temo Dr. Franc Miklošič in njegov čas.
Tednikova knjigarnica
Pripujsaia sta v knjigi!
Oni dan sem se skoraj »razpujsnila« od veselja, ko sem v nabavnem oddelku naše (vaše) knjižnice zagledala veliko slikanico (30 cm) dokaj zajetnega obsega za tovrstno knjigo (62 strani): Oh, Pipi in Melkijad v knjižni obliki! Izprosila sem jo za eno večerno bralno užitkarjenje, saj sem ob najstniškem romanu Lepe punce lepo bruhajo (Asja Hrvatin. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012. Zbirka Odisej), ki tematizira hude motnje hranjenja, nekoliko zašla v bralsko nerazpoloženje, oziroma sem pestovala žalost ob tem svetu, kjer se mladim kaj slabo postilja, sami pa so očitno nemočni.
Potem pa legendarna pujsa! Čisti užitek! Se spomnite, na primer, ko je mali pujs vprašal velikega, ali ve, kaj je to pozabljanje. Kot vedno, ta veliki pujs suvereno povabi ta malega na poučni sprehod. Torej:
Pipi odpujsa za Melkijadom.
Pujsala sta mimo jabolčnega nasada in številnih pašnikov, kjer so v brezdelju prežvekovale krave.
Bila je taka tišina kot že dolgo ne in v tem brezvetrju so čebelice in čmrlji mirno letali od cveta do cveta in nabirali med.
» V tej deželici,« reče Pipi in se razgleduje naokrog, »se res cedita med in mleko, samo rilec moraš odpreti.«
»Ne vem, če imaš prav,« reče Melkijad.
»Kravje mleko mora najprej steči iz molznega stroja v veliko hlajeno posodo, potem v večjo hladilno cisterno. Ki ga odpelje v tovarno za predelavo, kjer ga obdelajo, pretočijo in nalijejo v steklenice in tetrapake, razvozijo po trgovinah, kjer ga vložijo v posebne hladilnike, in šele nato ga v nakupovalnih torbah prinesemo domov in ga postavimo v domači hladilnik.
In šele takrat si mleko lahko natočimo v kozarec, iz katerega potem izgine v tvoj požrešni gobček.«
»Jaz nimam niti nakupovalne torbe, » zaskrbljeno reče Pipi,«niti hladilnika. Še kozarca ne, zato bom raje srknil malo medu.«
»Ne vem, če bo šlo,« reče Melkijad,«saj morajo čebele med najprej odložiti v satje, ki je zloženo v čebelnjakih, potem ga mora čebelar v ožemalniku izločiti in odcediti ter napolniti z njim kozarce, šele nato ...«
»Nič več nočem slišati o tem!« zakriči Pipi
»Saj to je obupno grozno!«
Pujsata naprej in pripujsata do podrte jablane. Vsenao-krog je bilo tako mirno in spokojno kot že leta ne. Nihče je ni več obletaval, nihče ni letal s cveta na cvet, nihče ...
In odpujsala sta domov.
A tudi vi, cenjeni bralci, kar slišite njuna glasova, kot smo jih vajeni s TV-ekrana? Legendarni igralec Jurij Souček je zgodbice tudi prevedel in priredil, izdala jih je Tehniška založba Slovenije.
Pipi in Melkijad (Piggedly und Frederick), mali in veliki pujs, sta delo nemške pisateljice Elke Loewe, ilustracije in animacije je naredil njen soprog Dieter Loewe. Risanka je bila prvič predvajana leta 1973 v Zahodni Nemčiji. V pričujoči knjižni izdaji je dvajset »dogodivščin« Pipija in Melkijada, ki sta prava filozofa, skrbna opazovalca narave, ekološko ozaveščena in izjemno čuteča, a tudi duhovita lika.
Slikanica s Pipijem in Melkijadom je ena tistih, ki jo z veseljem priporočamo malim in velikim bralcem in je odlična za tiste otroke, ki počasi, ali počasneje osvajajo veščine branja.
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv LU
Foto: NS
Rokomet
V naslednjem letu s Celjem, Gorenjem ...
Stran 12
Rokomet
Za obstanek Velike Nedelje nujna zmaga
Stran 12
Nogomet
»Norišnica« v Zavrču -tik pred slavjem
Stran 13
Nogomet
Zavrč in NŠ Drava pričakovano v finalu pokala Stran 13
B [OEUWuvKj p*
S [MM
Dejan Zavec
Na twiterju je znova zelo pestro ...
Stran 15
Strelstvo
Stojak in Vernikova državna šolska prvaka Stran 14
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 33. krog
Z remijem domačini več kot zadovoljni .
■■
Aluminij - Mura 05 2:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Rep (57.), 0:2 Vinko (64.), 1:2 Zajc (87.), 2:2 Kurež (90.)
ALUMINIJ: Murko, M. Re-šek, Topolovec, Bingo, Lon-zarič (od 46. Zajc), Bloudek, Spahič (od 79. Medved), Jovanovič, Črnic (od 56. Petek), Žagar Knez, Kurež. Trener: Edin Osmanovič
MURA 05: Drakovič, Ma-jer, Bohar, Rep, Vaš, Travner, Barbič, Ploj (od 86. Pore-doš), Atanasov, Sačer (od 63. Vinko), Maruško. Trener: Ante Šimundža
Izjemno naporni ritem odi-gravanja tekem po razporedu sreda (torek)-sobota(nedelja) je močno načel nogometaše Aluminija, ki so poleg prvenstvenih tekem igrali še v pol-finalu Pokala Slovenije. »Pred tekmo smo se dogovorili, da poskušamo tesno pokrivati igralce Mure in si z agresivno in napadalno igro ustvariti čim več priložnosti. To nam ni v celoti uspelo, saj je mojim igralcem primanjkovalo svežine. Ritem tekem je za našo številčno skromno ekipo pač prehud,« je po tekmi pojasnjeval trener Aluminija Edin Osmanovič, ki tokrat zaradi kazni kartonov ni mogel računati na Marka Dre-venška.
Kljub temu so domačini za-
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zajc (Aluminij) je v 87. minuti srečanja z Muro znižal vodstvo gostov; to je bil njegov prvi zadetek v dresu Aluminija.
čeli solidno, imeli so žogo več v svoji posesti, vendar so težko prihajali do zaključnih strelov. Enega izmed bolj obetavnih napadov je po podaji Žagarja v 16. minuti končal Kurež, vendar je žoga po njegovem strelu z glavo končala mimo gola. Podobno akcijo sta v 26. minuti izvedla Jovanovič in Žagar, slednji je streljal preko gola. V 34. minuti je Bloudek hitro izvedel
PRVALiGA TelekomSIovenije
1. SLOVENSKA LIGA
REZULTATI 33. KROGA:
ALUMINIJ - MURA 05 2:2 (0:0); strelci: Zajc 87., Kurež 90.; Rep 57., Vinko 64.;
LUKA KOPER - GORICA 2:2 (2:2); strelci: Bradaschia 11., Bagarič 34.; Žigon 17., 47.;
TRIGLAV - RUDAR 2:0 (2:0): strelca: Jelar 25, Burkovič 39. Rdeči karton: Burkovič (Triglav) 76.;
CELJE - OLIMPIJA 2:2 (2:2); strelci: Gobec 41. z 11 m, 44.; Šporar 29., 42. Rdeča kartona: Zajc (Celje) 76.; Šeliga (Olimpija) 61.; DOMŽALE - MARIBOR 1:1 (0:0); strelca: G. Vuk 63.; Mertelj 82.
1. MARIBOR	33	23	5	5	72:29	74
2. OLIMPIJA	33	18	7	8	66:35	61
3. LUKA KOPER	33	14	12	7	50:36	54
4. DOMŽALE	33	14	9	10	37:34	51
5. CELJE	33	11	12	10	33:31	45
6. TRIGLAV	33	9	10	14	35:45	37
7. GORICA	33	9	10	14	42:55	37
8. RUDAR VELENJE	33	10	7	16	37:54	37
9. ALUMINIJ	33	7	8	18	33:58	29
10. MURA 05	33	7	6	20	38:65	27
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Nikola Nikezič (Olimpija), Dejan Žigon (Gorica); 14 zadetkov: Enis Burkovič (Triglav); 13 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar), Marcos Tavares (Maribor); 12 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Robert Berič (Maribor); 11 zadetkov: Goran Cvijanovič (Maribor) ...
prosti strel, v prazen prostor je dobro stekel Kurež, a mu je gostujoči vratar Drakovič strel ubranil. V naslednji minuti se je zgodila sporna situacija: Čr-nic si je lepo podal žogo mimo Barbiča, po kontaktu z branilcem Mure pa je Črnic padel znotraj kazenskega prostora; sodnik Darko Čeferin je le odmahnil z roko ...
Ob polčasu je v igro vstopil Gorazd Zajc, ki je tako v napadu nekoliko razbremenil Roberta Kureža. Kidričani so dobro začeli, že v 48. minuti je do strela iz dobre pozicije prišel Žagar Knez, Drakovič pa je njegov strel ubranil. Sodniška trojka je tudi v 55. minuti slabo opravila svoje delo, saj je Boharju žoga ušla preko črte, kljub temu pa so pustili, da se je akcija nadaljevala. Na koncu je bil Vaš v idealnem položaju za dosego zadetka, a je Rešek v zadnjem trenutku uspešno posredoval. V naslednjih desetih minutah pa se je izid močno nagnil na stran gostov. Najprej je Rajko Rep izkoristil slabo izbijanje Jovanoviča na strani in s strelom iz kakšnih 20. metrov popeljal goste v vodstvo 0:1. »Žoga je na poti proti golu spremenila smer, zaradi česar nisem mogel uspešno posredovati,« je po tekmi povedal Tomaž Murko. V 64. minuti se je v kazenskem prostoru dobro znašel Vedran Vinko, ki je v igro vstopil le nekaj minut pred tem, in samostojni pro-
dor zaključil z močnim strelom - 0:2. Domačini so po kratkem šoku poskušali odgovoriti z bolj napadalno igro, a so bili varovanci Anteja Šimundže na to pripravljeni in so nevtralizirali vse njihove poskuse. A le do 87. minute . Za vztrajnost so bili domačini poplačani v zadnjih petih minutah srečanja, ko so izkoristili padec koncentracije pri muraših. Najprej je Gorazd Zajc v 87. minuti po podaji Roberta Kureža natančno streljal in zadel zgornji kot gola - 1:2. V zadnji minuti rednega dela je Aljaž Medved poslal žogo v iz strani v kazenski prostor, Blo-udek jo je podaljšal do Kureža, ta pa je bil dovolj zbran, da jo je preko vratarja Drakoviča poslal v gol - 2:2. V sodnikovem podaljšku je imel Robert Kurež celo priložnost za popoln preobrat, a v dobrem položaju ni najbolje reagiral .
Kljub temu so bili po koncu tekme z rezultatom bolj zadovoljni domači navijači, manj pa gostujoči, ki so v Kidričevo pripotovali v precejšnjem številu. Skupno je v lepem sončnem vremenu srečanje spremljalo približno 350 gledalcev.
Jože Mohorič
1. SNL, 34. krog: Olimpija - Aluminij,
sobota, 18. maja, ob 17.30 v Ljubljani
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Mura je bila boljši tekmec, mi pa smo v zadnjih petih minutah naredili več kot prej v 85; na koncu bi lahko celo slavili, a Robert ni reagiral pravilno. Vem, da je Robert zelo obremenjen, morali bi ga odpočiti, vendar preprosto ni premora. Do konca bo pač treba iz sebe iztisniti zadnje atome moči. Do naslednje tekme imamo en dan počitka več, zato že v Ljubljani pričakujem boljšo predstavo.«
Tomaž Murko, Aluminij: »Pri rezultatu 0:0 smo imeli dve ali tri solidne priložnosti, iz katerih pa nismo uspeli zadeti v polno. Prvi prejeti zadetek je močno vplival na našo igro. Na koncu smo se v zadnjih desetih minutah odigrali kakovostno in se dvignili iz brezna, v katerem smo bili po zaostanku 0:2.«
Ante Šimundža, trener Mure 05: »V vsakem primeru smo si zaslužili tri točke, saj je bil Aluminij celotno tekmo v podrejenem položaju. Na koncu je z obilico sreče prišel do točke, a to v boju za obstanek še ne pomeni ničesar, saj so do konca še trije krogi. Točki smo izgubili zaradi neizkušenosti in padca koncentracije, fantom kljub temu čestitam za prikazano.«
Nogomet • 1. SNL
Aluminij ima težji razpored, a dve točki prednosti
V 33. krogu so se kar štiri od petih tekem končale z neodločenim rezultatom, edino zmago je slavila ekipa Triglava. Ta je zaradi tega tudi edina naredila pomik na lestvici navzgor, saj je dohitela Gorico in Rudar. Šele sedaj se vidi, kako zelo Kidričanom manjkajo točke iz domače tekme z Rudarjem: če bi takrat slavili, bi imeli za njimi dve točki zaostanka .
A to so kalkulacije, realnost je drugačna. Kidričani so tudi s pomočjo sreče v zadnjih trenutkih tekme z Muro vsaj zadržali minimalno prednost pred Muro. Ta je pred zadnjimi tremi krogi zelo pomembna, saj tako Aluminij kot Mura realno težko računata na obilen izkupiček v teh zadnjih srečanjih. Obe moštvi si seveda želita 9. mesto, ki prinaša dodatne kvalifikacije za obstanek z drugouvrščenim moštvom 2. lige, zadnji izpade neposredno. Težji razpored imajo Kidričani, ki gostujejo pri prvouvrščenih moštvih lige - v Ljubljani in Mariboru, doma se bodo merili s Celjem. Mura bo doma igrala dve težki
srečanji, s Koprom in Domžalami, ki se oba borita za 3. mesto, v gosteh pa pri Triglavu.
Aluminij: Olimpija, CELJE, Maribor;
Mura 05: KOPER, Triglav, DOMŽALE.
Kidričani se v soboto odpravljajo na gostovanje k Olimpiji, ki so jo
edino premagali v tem delu prvenstva. Dvakrat bodo proti istemu tekmecu težko igrali na karto presenečenja, zato bo za osvojitev kakšne točke potrebna izjemna predstava. »Dobro je, da je med torkovo in sobotno tekmo vsaj tri dni premora, v katerih bomo storili vse, da igralce regeneriramo. To je sedaj naša glavna skrb, od tega pa bo v veliki meri odvisna naša igra v Stožicah. Zaupam fantom in upam na najboljše, čeprav jim res ni lahko,« je po tekmi z Muro povedal Edin Osmanovič. Dobra novica zanj je, da bo imel na voljo znova Marka Drevenška.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež je med najbolj obremenjenimi igralci Aluminija, a počitka zanj do konca sezone ne bo.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 17. maja 2013
Rokomet • Mladinska ekipa RK Drava
V naslednjem letu s Celjem, Gorenjem ...
Mladinci Drave so z uvrstitvijo v 1. ligo udejanjili tihe želje.
Po sanjskem četrtku, ko se je članska ekipa po kar 15 letih uvrstila v 1. B-ligo, je pretekli konec tedna v Škofji Loki potekalo še sklepno dejanje mladincev v tej sezoni 2. lige. Na »finalu 4« za uvrstitev v 1. ligo se je mladim rokometašem Drave na pladnju ponujala odlična priložnost za napredovanje med najboljše mlade slovenske ekipe. Ti so jo zgrabili z obema rokama in osvojili končno 2. mesto, ki vodi v ligo višje, ter tako čudovito zaokrožili daleč najuspešnejšo sezono v novodobni zgodovini RK Drava iz Ptuja.
Na samem turnirju, ki ga je zaznamovala dokaj pomanjkljiva organizacija, so sicer poleg
Ptujčanov nastopili še domači rokometaši Loke 2012, Krke iz Novega mesta in ljubljanske Mark Olimpije-Krima. V soboto so se modri najprej pomerili z domačo vrsto, ki je fizično izjemno močna, toda Ptujčani so bili tisti, ki so večino časa narekovali ritem, voz modrih pa je odlično vlekel predvsem Žuran. Na koncu sta ekipi remizirali, Ptujčani pa so bili s točko zadovoljni. V soboto je nato sledil še en obračun, ki je bil za uvrstitev v 1. ligo ključnega pomena. Drava se je pomerila s Krko, s katero je igrala že v rednem ligaškem delu, vsaka ekipa pa je na domačem terenu slavila. Kot na praktično celotnem
turnirju je bila obramba Štajercev odlična, s čimer so presenetili »farmacevte«, v napadu sta bila neusmiljena predvsem Janžekovič in Pukšič, na koncu pa je bilo to dovolj za zmago s petimi zadetki razlike. Drava si je tako pred nedeljskim obračunom z Ljubljančani priigrala odlično izhodišče, saj bi ob pričakovani zmagi proti Mark Olimpiji-Krimu osvojila eno izmed prvih dveh mest. Pričakovanja so uresničili, saj je bila mlada ljubljanska ekipa za razred slabša od vseh tekmecev na zaključnem turnirju, vprašljiva je bila le končna razlika. Ponovno je največ zadetkov za
Dravo dosegel Janžekovič, ki je bila najboljši strelec modrih v Škofji Loki. Po tretji tekmi se je slavje varovancev Uroša Šerbca in Marka Kaca lahko začelo, sedanja generacija mladincev je opravila odlično delo in naslednikom zapustila odlično zapuščino, kajti nobena izmed nižjih selekcij Drave še nikdar ni nastopala v 1. ligi. V vsakem primeru bo v naslednji sezoni razburljivo igrati proti Celju, Velenju, Slovenj Gradcu ..., obenem pa je Drava edina ekipa iz severovzhodne Slovenije, ki bo med mladinci nastopala med prvoligaši.
Tadej Podvršek
Izidi Drave na »final fouru«:
Loka 2012 - Drava 23:23 (8:10) Drava - Krka 29:24 (14:11) Drava - Mark-Olimpija 32:20 (13:8)
Vrste Drave so v Škofji Loki branili: Renato Kenda, Filip Je-renec, Nejc Janžekovič, Matic Čeh, Žan Pukšič, Leon Požar, Rok Fridrih, Luka Reisman, Timotej Tomič, Nejc Korošec, Matic Šulek, Nejc Lukežič, Jan Maroh, Matic Šamperl, Marko Žuran in David Verdenik. Trenerski štab: Uroš Šerbec in Marko Kac
Marko Kac, pomočnik trenerja: »Na samem turnirju smo opravili res fantastično delo. Načrtno delo v klubu, odkar smo leta 2004 startali z Rokometno šolo, že kaže sadove, obenem pa je uvrstitev v 1. mladinsko ligo lepa priložnost za naslednje obetavne generacije. Z rezultatom smo zadovoljni še toliko bolj, ker vemo, da daleč naokoli ni nobenega prvoligaša. Odigrali smo zrelo, saj se že na prvem srečanju nismo ustrašili fizično izjemnih domačinov, nato smo premagali še močno Krko, nato pa še Olimpijo, ki pa je bila precej slabša. S turnirjem moramo biti zadovoljni, za nami pa je - glede na uspehe članske ekipe - res skoraj popolna sezona. To je res izjemen uspeh za Dravo, saj sta članska, ki je v bistvu okrepljena mladinska vrsta, in mladinska zasedba letos skupaj izgubili le petkrat.«
Rokomet • Mlajše kategorije
Ormoški starejsi dečki A četrti v državi
Ob obilici smole s poškodbami so S DA (letniki 1998 in mlajši) Jeruzalema na Final 4 v Trebnjem osvojili 4. mesto v državi. Izostanek Gašperja Horvata in Dominika Ozmeca se je preveč poznal, saj gre za pomembna igralca prve sedmerice tako v napadu kot v obrambi. Dodatne poškodbe skozi turnir so le še oslabile ekipo. Obveljala je tista: »Ko ima hudič mlade, jih ima veliko.« Ta ekipa Jeruzalema si glede na kakovost zasluži precej višje mesto, kot je končno četrto, čeprav so v klubu zelo zadovoljni z doseženim.
Jeruzalem - Loka 15:21 (6:9)
Proti Loki so Ormožani odigrali v krču. V 1. polčasu so Jeruza-lemčki kar petkrat zatresli okvir vrat, zapravili dve sedemmetrovki in dve čisti priložnosti. Ob tem je zaradi poškodbe že v 10. minuti igro zapustil organizator igre Tilen Kosi. Vrnitve med žive več ni bilo. Med strelce se je vpisalo 9 igralcev Ormoža.
Jeruzalem - Celje 25:27 (11:16)
Brez pomoči celotne zunanje linije (Horvat, Kosi, Ozmec) so preostali fantje proti fizično močnejšemu tekmecu zaigrali odlično in bili blizu presenečenja. Po izena-
iiiRU/AlBv ORMOŽ
Ekipa starejših dečkov Jeruzalema Ormoža
čenju na 22:22 se je igralo gol za gol. Zadnja dva zadetka so Celjani dosegli s pomočjo vratnice. Ormo-žani so dali vse od sebe, zato so v klubu na njih zelo ponosni. Kot najbolje zna, je odigral Boštjan Žižek Cvetko, ki je dosegel kar 10 točk. Med preostalimi sedmimi strelci je bil najučinkovitejši s šestimi goli Rene Plavec.
Jeruzalem - Trimo 16:27 (11:10)
V zadnji tekmi sta se srečala edina prvaka v tej generaciji letnikov 1998 (dvakrat Jeruzalem, dvakrat Trimo). Dokler so igralci
Jeruzalema imeli moči, so bili boljši od Trebanjcev in po solidni igri dobili 1. polčas. Zaradi nove poškodbe je ekipa v 10. minuti za piko na i ostala še brez levičarja
Boštjana Žižka Cvetka. V pičlih treh minutah 2. polčasa so Ormo-žani storili 5 tehničnih napak, ki so jih z lahkimi goli in serijo 5:0 kaznovali Trebanjci za vodstvo 15:11. V nadaljevanju so priložnost za igro dobili igralci s klopi, tako da končen izid in visok poraz Jeruzalema ni realen. S sedmimi goli je blestel najboljši posameznik Ormožanov na turnirju Miha Kavčič. Treba pa je povedati, da je Trimo po prikazanem povsem zasluženo postal drugič zapored državni prvak.
Na finalnem turnirju so izbrali tudi najboljšo sedmerico, ki so jo sestavljali naslednji igralci: Marko Kotar, Urban Verbič (oba RK Trimo Trebnje), Mitja Koren, Matevž Kunst (oba RK Celje Pivovarna Laško), Nejc Maček, Nejc Stojano-vič (oba RD Loka 2012) in Miha Kavčič (RK Jeruzalem Ormož). Najboljši vratar finalnega turnirja je bil Mitja Koren (RK Celje Pivovarna Laško). Najboljši strelec in igralec finalnega turnirja pa je bil Urban Verbič (RK Trimo Trebnje).
ku
Rezultati: Trimo - Celje PL 26:22, Jeruzalem - Loka 15:21, Jeruzalem - Celje PL 25:27, Trimo - Loka 30:21, Celje PL - Loka 25:18. Trimo - Jeruzalem 27:16 (10:11).
Vrstni red: 1. Trimo, 2. Celje PL, 3. Loka, 4. Jeruzalem.
Za Jeruzalem so v Trebnjem nastopili: Kevin Caf, Gregor Feko-nja; Martin Hebar, Nino Ulaga 2 (1), Tilen Kosi 6 (4), David Lukner, Rene Plavec 7, Timon Grabovac 4 (1), Gašper Horvat, Dominik Ozmec 2, Rok Koderman 4, Miha Kavčič 11, Boštjan Žižek Cvetko 13, Žak Ciglar 4, Filip Luci, Nejc Zidarič 3, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Za obstanek Velike Nedelje nujna zmaga
Da bi v naslednji tekmovalni sezoni ob ekipah Moškanj-ci-Gorišnica in Drava Ptuj imeli v Spodnjem Podravju tri predstavnike v 1. B-ligi, morajo poskrbeti rokometaši iz Velike Nedelje. Te samo zmaga v zadnjem krogu proti Grči Kočevje (v prvem delu so v Kočevju igrali 29:29) reši izpada v nižji rang - 2. ligo. Roko-metaši iz Kočevja imajo pred Nedeljčani točko prednosti,
zaradi česar bo za domačine štela le zmaga. S tem bi »rešili« sezono, v kateri jim zaradi različnih razlogov (poškodbe, odsotnosti . ) marsikaj ni šlo po načrtih, čeprav volje in želje ni manjkalo. Sedaj imajo enkratno priložnost, da to potisnejo v pozabo in skupaj z navijači poskrbijo za miren premor pred naslednjim prvenstvom.
Danilo Klajnšek
Mini rokomet • 2. turnir
OS Ormož pred OS Velika Nedelja in OS Gorišnica
Z drugim turnirjem se je končalo predtekmovanje osnovnih šol v mini rokometu v skupini Po-dravje. Žal se drugega turnirja ni udeležila OŠ Ivanjkovci. Letošnja sezona je bila najbolj izenačena od vseh doslej in o potniku na zaključni festival, ki bo v soboto, 1. junija, v Brežicah, je odločala šele zadnja tekma. Po zmagi v zadnji tekmi OŠ Gorišnica proti OŠ Velika Nedelja je na koncu 1. mesto pripadlo OŠ Ormož. Ob izenačenosti ekip je treba priznati, da je bil opazen tudi padec v kakovosti igre, tako da se bo OŠ Ormož -za razliko od minulih let (dvakrat prvaki, enkrat podprvaki) - težko kosala z najboljšimi ekipami v državi.
Rezultati 2. turnirja:
OŠ Miklavž I - OŠ Središče 3:18, OŠ V. Nedelja - OŠ Miklavž
II 16:14, OŠ Središče - OŠ V. Nedelja 12:16, OŠ Ormož - OŠ Miklavž I 10:2, OŠ Središče - OŠ Ormož 12:14, OŠ Miklavž II - OŠ Gorišnica 15:14, OŠ Miklavž I -OŠ V. Nedelja 7:11, OŠ Ormož -OŠ Gorišnica 20:15, OŠ Gorišnica
-	OŠ Središče 30:11, OŠ Ormož -OŠ Miklavž II 14:14, OŠ Gorišnica
-	OŠ Miklavž I 32:2, OŠ Miklavž II
-	OŠ Središče 11:11, OŠ Miklavž II - OŠ Miklavž I 10:6, OŠ Ormož
-	OŠ V. Nedelja 11:11, OŠ V. Nedelja - OŠ Gorišnica 15:17.
Lestvica:
1.	OŠ Ormož 18 točk
2.	OŠ V. Nedelja 17 točk
3.	OŠ Gorišnica 16 točk
4.	OŠ Miklavž II 12 točk
5.	OŠ Središče 7 točk
6.	OŠ Miklavž I 0 točk
(8 - 2 ■ (8 - 1 ■ (8 - 0 ■ (5 - 2 ■ (3 - 1 ■ (0 - 0
1; 180:115) 2; 161:133) 3; 236:126) 4; 165:133) 7; 139:160) 11; 34:201)
ku
Ekipa OŠ Ormož
Foto: proviprlek.si
Rokomet • Mlajši dečki A Ormožani sedmi v državi
V Ormožu na Hardeku je potekal zaključni turnir od 5. do 8. mesta v državi za mlajše dečke A, letnike 2000 in mlajše. Mladi Ormožani, ki so nastopili brez poškodovanega Tea Šuleka, so premagali Rudar iz Trbovelj (17:14), klonili pa proti Svišu (9:20) in Trimu (14:17), kar je zadostovalo za končno 7. mesto v državi. Lani je ekipa osvojila 8. mesto, letos je bil cilj 7. mesto in cilj je dosežen, za kar si fantje zaslužijo čestitke.
Za Jeruzalem so nastopili: Aleš Zemljič, Žan Firšt Šeruga, Primož Ozmec 7, Gašper Hebar 4, Aljoša Munda 3, Anže Notersberg 13, Tobi Torič 1, Niko Sovič 1, Blaž Zadravec 5, Jan Zadravec 6, Teo Šulek, trener Jernej Kosi.
ku
Kegljanje • Borbene igre
V prvem krogu tekmovanja v borbenih igrah, ki jih vodi in organizira KK Drava Ptuj, so bili doseženi naslednji rezultati: Optimisti Vajda - Talum I. 323: 348, Dravca II. - Kombajnisti 358:308, DU Ptuj - Invalidi 324:284, Optimisti Lovec - Dravca I. 345:357, Elektro - Podlehnik I. 307: 354, Deta Center - Podlehnik II. 300:339, Talum II. - Prijatelji 263: 242.
Danilo Klajnšek
Foto: Host
petek m 17. maja 2013
Šport
Štajerski	13
Namizni tenis • Kadeti
Katja slavila v 3. skupini
V Preserju pri Polzeli je potekal 2. letošnji TOP za kadete in kadetinje. Na njem je nastopilo 24 najboljših igralcev in igralk v tej starostni skupini, med njimi so bili tudi trije predstavniki NTK Ptuj: Marsel Šegula, Katja Krajnc in Eva Gojkovič.
Marsel (sicer še mlajši kadet) je nastopal v 2. kakovostni skupini (od 9. do 16. mesta na lestvici NTZS), kjer pa so bili tekmeci tokrat zanj premočni. Katja in Eva sta nastopali v 3. skupini (od 17. do 24. mesta), bili pa sta različno uspešni. Katja je odigrala odličen turnir in
je zmagala v vseh sedmih dvobojih! Velik napredek je pokazala tudi Eva, ki je z eno zmago osvojila 7. mesto v tej skupini. Vsi trije člani NTK Ptuj so v zelo močni konkurenci odigrali nekaj odličnih tekem in dokazali, da se lahko z dobrim delom kosajo tudi s starejšimi tekmeci.
Pri dekletih so v 1. skupini prva tri mesta osvojile Gaja Pa-radič, Nika Naglič (obe Muta) in Kaja Okorn (Logatec), pri fantih pa Darko Jorgič (Hrastnik), Erik Paulin (Arrigoni) in Tilen Cvetko (Muta).
JM
Katja Krajnc (NTK Ptuj, v sredini) je v Preserjah zmagala v 3. skupini na kadetskem TOP-u.
Bovling • Podjetniška liga
Saška bar prvak, Robert Kurež rekorder, Črtomir Goznik MVP
V	ponedeljek se je končal redni del spomladanske ptujske podjetniške lige, v petek je na sporedu le še tekmovanje posameznikov. Naslov najboljše ekipe je osvojila ekipa Saška bar, ki je na prestolu zamenjala ekipo VGP Drava. Za Saška bar je to že tretje slavje v zadnjih štirih tekmovanjih. Igralci te ekipe so v zadnjem krogu lovili ekipni rekord lige (lastni dosežek iz 3. kroga - 3005 podrtih kegljev), a so kljub odličnemu rezultatu Roberta Kureža zaostali za tem dosežkom. Kurež je z rezultatom 903 postal prvi posameznik, ki je v letošnjem tekmovanju presegel mejo 900 kegljev. V skupnem seštevku celotne lige je med posamezniki zanesljivo slavil Črtomir Goznik - profesor, ki je imel v celotni ligi povprečje preko 200 podrtih kegljev na igro! S tem dosežkom je zmagal na skoraj 85 % svojih dvobojev in je najkoristnejši igralec lige (MVP).
V	zadnjem krogu je padla odločitev o preostalih dveh prejemnikih pokalov. Drugo mesto je ubranila ekipa VGP Drava, ki je v neposrednem obračunu z rezultatom 5:3 ugnala ekipo MP Ptuj. To je že tretje zaporedno 4. mesto za ekipo MP Ptuj. Ekipa Gostišča Iršič je v zadnjem krogu visoko izgubila s Tamesom, zato je priložnost za naskok na stopničke dobila ekipa Mestne občine Ptuj. Ta je bila v dvoboju z Radiem-Tednikom ravno dovolj
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Robert Kurež (Saška bar) 903, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 830, 3. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 811, 4. Gregor Milo-žič (Saška bar) 775, 5. Andrej Trunk (Tames) 763, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 733, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 728, 8. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 720, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 704, 10. Robert Merlak (Talum) 700.
uspešna, da je to priložnost izkoristila. Liga je bila letos z izjemo ekipe Saška bar izjemno izenačena, zato je bilo pred zadnjim krogom čutiti pravo tekmovalno napetost.
REZULTATI 11. KROGA: Gostišče Iršič - Tames 2:6, Elektro Maribor - SKEI Ptuj 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Mestna občina Ptuj 4:4, Talum - Boxmark Team 6:2, Saška bar - DaMoSS 7:1, VGP Drava - MP Ptuj 5:3.
KONČNI VRSTNI RED:
1. SAŠKA BAR	11	2965	67	176,8
2. VGP DRAVA	11	2664	53	164,2
3. MESTNA OBČ. PTUJ 11 2597			51	161,4
4. MP PTUJ	11	2504	49	161,8
5. GOSTIŠČE IRŠIČ	11	2508	48	163,1
6. ELEKTRO MARIBOR 11		2659	48	161,5
7. TAMES	11	2568	47	162,3
8. TALUM	11	2585	46	162,8
9. DAMOSS	11	2386	43	153,2
10. RADIO-TEDNIK	11	2704	40	162,5
11. SKEI PTUJ	11	2412	29	147,5
12. BOXMARK TEAM	11	2201	7	137,2
V petek zaključek lige
V petek, 17. 5., bo v Bowling centru Ptuj od 19. ure naprej potekal zaključek letošnje spomladanske lige s tekmovanjem najboljših posameznikov. Organizatorji pripravljajo piknik.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 200,6, 2. Robert Kurež 188,3, 3. Gregor Miložič (oba Saška bar) 186,8, 4. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 186,1, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,7, 6. Tadej Starčič (Saška bar) 181, 7. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 177,6, 8. Jože Vaupotič (VGP Drava) 177,1, 9. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 176,6, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 176,6.
JM
Nogomet m NK Zavrč
»
Norišnica« v Zavrču
Po blesteči nedeljski zmagi nad ekipo Šmartnega imajo nogometaši Zavrča ta konec tedna idealno priložnost, da si že dva kroga pred koncem prvenstva v 2. ligi tudi teoretično zagotovijo naslov prvaka. Z zmago nad gorenjskim Šenčurjem bi se z naskokom vodilna ekipa lige dokončno okronala za najboljšega in dosegla zgodovinski uspeh. Morda bi na tekmi proti Šenčurju za osvojeno prvo mesto zadostoval že remi, morda celo poraz, vendar v taboru belih o tem nihče ne razmišlja. Zavrč želi predzadnje domače srečanje v tem prvenstvu končati v velikem slogu - z zmago, kot to počnejo najboljši in kot so Zavrčani to počeli večino sezone. Zmaga je pač nuja in obveza do zvestih navijačev, ki so varovance Viktorja Trenevskega spremljali skozi celotno sezono doma in v gosteh.
Tokrat jim bo nasproti stal Garmin iz Šenčurja, ki ga že
dolga leta vodi Brane Pavlin, brat nekdanjega reprezentanta Mirana Pavlina. Gorenjsko moštvo ima v svojih vrstah nekaj posameznikov s prvoligaškimi izkušnjami (Aljančič, Selimo-vič, Bunderla, Marijan ...), zato tudi njihova visoka uvrstitev ni naključna. Dodaten razlog za optimizem v taboru domače ekipe je dejstvo, da se v moštvo po prestani kazni vračata Marko Roškar in Jure Matjašič, ostalih kaznovanih ali poškodovanih nogometašev pa Zavrč na srečo nima. Pred srečanjem z rumenimi je optimističen tudi Boris Sambolec »Zahvalil bi se našim gledalcem, ki so nas bodrili skozi celotno sezono, obenem pa bi jih povabil, da pridejo na petkovo srečanje s Šenčurjem. Pred nami je namreč zgodovinska priložnost in menim, da nam bo skupaj uspelo. To je resnično velika priložnost za sam klub in kraj, mi pa bomo zaigrali na zmago, saj drugače ne znamo.«
- * - • —	■■	v-.«*
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec, Zavrč
Če bodo beli ponovili igro iz prvega polčasa v Šmartnem, se v Športnem parku in celotni občini ob hrvaški meji obeta slavje, kot ga še ni bilo, saj bi bili številni navijači priča zgodovinskemu dosežku. Prva liga je pač izziv, ki se ne ponudi vsak dan, imenitno
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, polfinale
Zavrč pričakovano v finalu
priložnost, ki se ponuja kot na dlani, pa je treba pograbiti že v petek zvečer. V vsakem primeru se ob pričakovanem razpletu obeta velika »fešta«, zato se v Zavrč v petek splača priti. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri.
Tadej Podvršek
so ostale simpatije, saj s svojim pristopom niti slučajno niso razočarali.
Tadej Podvršek
1A Avto Gerečja vas - Zavrč 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Murat (14.), 0:2 Letonja (61.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Kokot (od 62. Koren), Debevec, Horvat, Lončarič, Šešo, Lešnik (od 83. Rajh), Rozman, Leben, D. Hertiš (od 67. Krajnc), Kmetec (od 81. R. Kai-sersberger). Trener: Miran Emeršič.
ZAVRČ: Fink, Gabrovec, Murko, Kokol, S. Čeh, Letonja (od 68. Bu-zeti), Dugolin (od 50. A. Čeh), Sreš, Murat (od 57. Golubar), Matjašič, Avguštin (od 57. Kelenc). Trener: Viktor Trenevski.
Kakšnih 200 gledalcev je v sredo popoldne v Gerečji vasi spremljalo zelo zanimivo srečanje med vijoličastimi in belimi.
V finale pokala MNZ Ptuj so se pričakovano uvrstili Zavrčani, ki pa so morali pokazati marsikaj iz svojega repertoarja, saj so se domačini predstavili kot čvrsta ekipa, ki ima pod vodstvom trenerja Mirana Emerši-ča jasno izdelan koncept igre.
Matjašič je za Zavrč že v 3. minuti stresel domači okvir vrat, v 14. minuti pa je Murat po zmedi v domačem kazenskem prostoru iz bližine pove-del goste v vodstvo. Še naprej je bilo moč spremljati živahno predstavo, lepše priložnosti so sicer imeli favorizirani člani 2. lige. Toda tudi domačini so se trudili in skušali pretiti predvsem preko izkušenega Kmet-ca. Na nasprotni strani sta za
kombinirano postavo Zavrča največ poskušala Matjašič in Murat. Dober nogomet smo spremljali tudi v drugem polčasu, še posebej pa je postalo napeto v 55. minuti, ko je drugi rumeni in s tem rdeč karton prejel Matjašič, kar je napovedovalo sila napet preostanek srečanja. Viktor Trenevski se je takoj odzval, v igro poslal Kelenca in Golubarja in beli so kmalu še drugič zadeli. Po podaji Golubarja je iz bližine končni izid srečanja postavil Letonja. Tempo igre je nato padel, gostje pa so bili kljub igralcu manj podjetnejši. Tako je ostalo pri zasluženi zmagi Zavrča in njegovi uvrstitvi v finale MNZ Ptuj, vijoličastim pa
Carrera Optyl Ormož - NŠ Drava Ptuj 0:2
Na drugi polfinalni tekmi pokala MNZ Ptuj sta se na zelo težkem igrišču v Ormožu pomerili ekipi Carrere Optyl Ormoža in NŠ Drava Ptuj. Ptuj-čani, ki so bili favoriti, so svojo vlogo tudi upravičili in zmagali z rezultatom 0:2. Prvi zadetek je z natančnim strelom iz kakšnih šestnajstih metrov zadel Boštjan Nežmah. Drugi zadetek je iz prostega strela iz kakšnih dvajsetih metrov dosegel kapetan Jura Arsič.
David Breznik
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Luka Sagadin pričakovano, Nace Malovič drugi
Kolesarji Perutnine Ptuj so se minulo soboto mudili na Bledu, kjer je potekala tradicionalna, že 41. dirka Ob Blejskem jezeru. V gorenjskem turističnem biseru so se merile vse kategoriji ptujskega moštva, posamezniki iz vrst Perutnine Ptuj pa so ponovno opozorili nase. Poleg v bistvu že pričakovane zmage Luke Sagadina, ki je v tem trenutku tako su-perioren, da mu ob normalnih okoliščinah v Sloveniji nihče ni kos, se je pri dečkih B najbolj izkazal Nace Malovič z 2. mestom.
Dirka je bila krožna, sam krog pa je bil dolg slabe 3 km. Dirka na Bledu velja za eno najzahtevnejših in selektivnih dirk, v soboto pa so imeli kolesarji zaradi deževnega vremena in spolzkega cestišča še dodatne težave. Dečki C so morali prevoziti 3 kroge, prvič v svoji karieri pa se je med najboljših deset uvrstil Aljaž Lju-bec, ki je osvojil 8. mesto; 12. je bil Tilen Krepek, 16. Gašper Polanec, 25. Miha Muršec in 26. Enej Klasinc, ki je sploh prvič v karieri nastopil na dir-
ki. Dečki A in B so nastopili skupaj, prevozili pa so 5 krogov. Vse do zadnjih 200 m do cilja je bila skupina prvih tekmovalcev skupaj. Pri dečkih B
je bil odličen 2. Nace Malovič, Žan Ljubec je osvojil 4., Marko Hozjan pa 13. mesto. Pričakovano je med dečki A slavil Luka Sagadin, ki tako ostaja
Nace Malovič (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
še naprej suveren, 11. mesto je v tej kategoriji zasedel Žan Zemljak, 12. Jernej Paj, 25. Aljaž Mohorič in 27. Rene Gomilšak.
Na Bledu pa so tekmovali tudi mladinci. Med mlajšimi mladinci, ki so morali prevoziti 8 krogov, je bila skupina skupaj vse do zadnjega kroga, na koncu pa je bil najvišje uvrščen član Perutnine Ptuj Tim Roškar, ki je bil 5.; Nejc Rogi-na je bil 16., Luka Kramberger 18., Aleš Korpar 21. in Blaž Le-ljak 26. Pri starejših mladincih je ptujska ekipa na 12 krogov dolgi progi zamudila začetni beg, ki se je zgodil že v 1. krogu, nato pa so tekmovalci ostali v skupini. Tako se povsem v ospredje ni uspelo prebiti nobenemu kolesarju iz vrst Perutnine Ptuj. 16. mesto je osvojil Matic Širec, 20. je bil Alen Plajnšek in 21. Mitja Mohorko.
V prihajajočem koncu tedna kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj ne bodo nastopili na nobeni dirki, saj je bil ritem v preteklem mescu dni izjemno naporen.
TP
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 17. maja 2013
Strelstvo • Finale šolskega prvenstva
Športni napovednik
Sašo Stojak in Petra Vernik šolska državna prvaka
V začetku maja je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo finalno tekmovanje šolskega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem za osnovne in srednje šole.
Med srednješolci s pištolo je naslov šolskega prvaka osvojil Ptujčan Sašo Stojak (Elektro in računalniška šola Ptuj) z zavidljivim rezultatom 375 krogov. Drugi je bil Škofjeločan Marko Plesetenjak (ŠC Kranj) s 366 krogi, tretje mesto pa je osvojil juršinski strelec Ivan Druzo-vič (Elektro in računalniška šola Ptuj) s 361 krogi. Mladinski klubski državni prvak iz Cerknice, Juršinčan Gregor Vese-njak (Elektro in računalniška šola Ptuj), je s 355 krogi osvojil 5. mesto, medtem ko je še četrti strelec iz omenjene šole, Aljoša Habjanič, s 342 krogi osvojil 11. mesto. Na finalnem prvenstvu so sodelovali tudi strelci iz Biotehniške šole Ptuj, iz katere prihaja Rok Repič, ki je s 342 krogi osvojil 10. mesto, ter Gimnazije Ormož, iz katere sta Žan Tomažič in Matjaž Pleh s 334 in 309 krogi osvojila 12. in 13. mesto. V ekipni razvrstitvi so naslov prvakov osvojili strelci Elektro in računalniške šole Ptuj z odličnim dosežkom 1091 krogov, drugo mesto je osvojila Gimnazija Ormož z 987 krogi. Med srednješolkami s pištolo je slavila klubska državna prvaki-
Foto: Simeon Gönc
Najboljši srednješolci s pištolo so se velikih uspehov na finalnem šolskem tekmovanju veselili skupaj s svojim strelskim vzornikom, zlatim olimpijcem Rajmondom Debevcem. Naslov prvaka si je priboril Sašo Stojak pred Markom Plestenjakom in Ivanom Dru-zovičem.
nja Anuša Kovačič iz Srednje kemijske in zdravstvene šole Novo mesto s 360 krogi pred Vesno Županc iz ŠC Slovenske Konjice-Zreče s 354 krogi na drugem in ormoško gimnazijko Petro Vernik s 344 krogi na 3. mestu.
Med srednješolkami s standardno puško sta velik uspeh z dvojno zmago dosegli ormoški strelki Petra Vernik (Gimnazija Ormož) s 384 krogi in Melanie Habjanič (Srednja šola za oblikovanje Maribor) s 380 krogi. Urška Kuharič (Gimnazija Ormož) je s 368 krogi osvojila
Nogomet • Mlajše kategorije
Liga U-14
REZULTATI 25. KROGA: Žalec -Aluminij 1:5, Maribor - Farmtech Veržej 8:0, Ljutomer - Šampion 3:2, NŠ Poli Drava - Mura05 0:2, Celje - Kovinar Tezno 4:0, Rudar Velenje - NŠ R. Koren Dravograd 2:0, Nissan Ferk Jarenina - Po-brežje 0:0.
1.	MARIBOR 25 22 2 1 167:10 68
2.	ALUMINIJ 24 20 4 0 114:18 64
3.	CELJE	25 17 3 5 110:32 54
4.	MURA 05 25 17 2 6 73:17 53
5.	KRŠKO 24 16 4 4 77:30 52
6.	RUDAR VELENJE 25 15 2 8 91:26 47
7.	ŠAMPION 25 12 3 10 71:51 39
8.	NŠ POLI DRAVA 25 12 3 10 46:46 39
9.	FARM. VERŽEJ 24 10 3 11 31:46 33
10.	POBREŽJE 25 9 4 12 39:42 31
11.	DRAVOGRAD 25 9 2 14 42:52 29
12.	FERK JARENINA 25 5 5 15 27:43 20
13.	ŽALEC 25 5 1 19 30:91 16
14.	KOVINAR TEZNO 25 3 4 18 17:116 16
15.	LJUTOMER 25 3 2 20 24:174 11
16.	ŽELEZNIČAR 24 0 2 22 9:147 2 ŽALEC - ALUMINIJ 1:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Milič (24.), 0:2 Petrovič (31.), 1:2 Štusej (64.), 1:3 Bohak (67.), 1:4 Krivec (68.), 1:5 Petrovič (70.)
ALUMINIJ: Ponudič, Jesenek, Saboti (Kaisesberger), Milič, Pšajd (Munda), Perger (Hliš), Elšnik, Lončarič (Bračič), Krivec, Petrovič, Panikvar (Bohak). Trener: Borut Kolar.
NŠ POLI DRAVA - MURA 05 0:2
(0:0)
STRELCA: 0:1 Toni Horvat (48.), 0:2 Tomi Horvat (62. iz 11-m)
NŠ DRAVA POLI: Pivko, Irgl, Ekart (Baranšič), Zemljarič, Majcen, Murko, Kramberger, Mesarič (Brumen), Vajda, Cesar (Fuks), Fur-jan (Pihler).
vat (70.), 4:0 Bauman (79.), 4:1 Lesjak (80.)
NŠ POLI DRAVA: Hercog (Pivko), Kramberger (Toplak), Potočnik, Majerič, Majcen, Zamuda - Horvat, Zemljarič, Bauman, Hamer-šak, Kovačič, Murko (Karo) Trener: Robert Hojnik.
2. SML
2. SKL
NS POLI DRAVA - ŽALEC 4:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kovačič (39.), 2:0 Kovačič (69.), 3:0 Zamuda - Hor-
NŠ POLI DRAVA - ŽALEC 5:2
(3:0)
STRELCI: 1:0 Jaušovec (9.), 2:0 Habith (15.), 3:0 Pajnkiher (24.), 4:0 Šoštarič (54.), 5:0 Merc (59.), 5:1 Mrak (84.), 5:2 Mrak (90.)
NŠ POLI DRAVA: Megla, Habith, Merc, Klajderič (Pihler), Leskovar (Debeljak), Lah, Pajnkiher, Šešo (Zupanič), Jaušovec, Krajnc, Šo-štarič. Trener: Damjan Vogrinec.
SKUPNA LESTVICA:
1.	NŠ DRAVOGRAD 40 34	3 3 196:24	105
2.	MALEČNIK 42 33	0 9 149:46	99
3.	KRŠKO 38 28	4 6 130:33	88
4.	DRAVINJA 42 28	2 12 106:57	86
5.	NŠ POLI DRAVA 42 23	4 15 83:78	73
6.	ŠMARTNO 1928 42 20	6 16 80:70	66
7.	A. E. BISTRICA 40 17	4 19 71:80	55
8.	ZREČE 42 15	3 24 48:95	48
9.	FARM. VERŽEJ 40 14	5 21 67:88	47
10.	ŽELEZNIČAR 42 14	4 24 76:84	46
11.	POHORJE 42 11	6 25 63:145	39
12.	ŽALEC 42 10	5 27 47:105	35
13.	MIKLAVŽ - DOB. 40 9	2 29 46:141	29
14.	MOZIRJE - ŠOŠ. 42 6	4 32 44:160	22
Liga deklic U-14
V Dornavi je bil odigran 6. turnir deklic v ligi U-14 vzhod. Z dvema remijema so se mlade domače nogometašice utrdile na četrtem mestu, Ptujčanke pa so s eno osvojeno točko ostale na 7. mestu.
REZULTATI: Maribor - Dornava 0:0, Slovenj Gradec - Teleing Po-murje 1:2, Fužinar - Rudar Škale 0:3, Teleing Pomurje - MSM Ptuj 5:0, Dornava - Fužinar 1:1, Rudar Škale - Maribor 0:2, MSM Ptuj -Slovenj Gradec 0:0
Danilo Klajnšek
17. mesto, strelke Ekonomske šole Ptuj Urška Zidarič, Urška Horvat ter Jasmina Štebih
pa so s 336, 270 in 256 krogi osvojile 27., 31. in 32. mesto. V ekipni razvrstitvi so si šolski naslov prvakinj priborile ljutomerske gimnazijke s 1120 krogi, srebrno ekipno odličje pa so si pristreljale strelke Gimnazije Ormož s 1060 krogi. Med sre-
dnješolci s puško se je odlično odrezal tudi kidričevski strelec Aleš Pernat (Srednja elektro in računalniška šola Maribor), ki je z rezultatom 384 krogov za šolskim državnim prvakom Ja-nom Kozincem zaostal z enakim rezultatom, vendar s slabšo zadnjo serijo. Da je bil obračun najboljših dijakov resnično napet in tesen vse do zadnjih strelov, pa kaže podatek, da je na 5. mestu pristal jeseniški gimnazijec Tadej Štojs s 383 krogi, kar je le krog manj od najboljših dveh.
Med osnovnošolci, ki so nastopali s serijsko zračno puško, so se na finalno tekmovanje uvrstili le ormoški strelci iz OŠ Ormož, najboljše med njimi pa je nastopal Aljaž Čučko, ki je s 177 krogi osvojil zelo dobro 5. mesto, Rok Tomažič in Gal Rob pa sta s 171 in 163 krogi osvojila 18. in 32. mesto. Zmagal je Mario Klemenčič iz OŠ Gornja Radgona s 183 krogi. Z dobrim ekipnim nastopom pa so si ormoški strelci priborili tudi ekipno odličje, saj so dosegli 511 krogov in osvojili 3. mesto. Zmagala je OŠ Luisa Adamiča Grosuplje s 525 krogi.
Simeon Gonc
Mali nogomet
Liga SD As
REZULTATI 3. KROGA: FC Optimisti - ŠD AS Evroavto 3:8, KMN Majolka - ŠD AS 7:0, ŠD Majski vrh - KMN Draženci 4:3, Joe Fer-nandes - KTED KorantI Demoni 3:4
1.	ŠD AS EVROAVTO 3 3 0 0 21:4 9
2.	KMN MAJOLKA 3 2 0 1 13:2 6
3.	MIX TEAM 2 2 0 0 8:5 6
4.	ŠD MAJSKI VRH 3 1 2 0 8:7 5
5.	UŠR VIŠNJICA 2 110 7:6 4
6.	FC OPTIMISTI 3 111 12:15 4
7.	KTED KORANTI 3 1 0 2 12:13 3
8.	JOE FENANDES 3 1 0 2 5:8 3
9.	KMN DRAŽENCI 3 0 0 3 7:15 0
10.	ŠD AS 3 0 0 3 2:13 0 PARI NASLEDNJEGA KROGA:
Šport mladih
PETEK, 17. 5.: KMN Draženci -ŠD AS Evroavto (20.30), ŠD Majski Vrh - ŠD AS (21.05), KMN Majolka - MIX Team (21.40), Joe Fernan-des - UŠR Višnjica (22.15), FC Optimisti - KTED Korantov Demoni (22.50), MIX Team - UŠR Višnjica (23.25).
LMN Juršinci
PARI 1. KROGA (PETEK, 17. MAJ): Sakušak-Puch - Vinogradništvo Toplak (20.30), ŠD Rim - Bar Kavalo-Haustmart team (21.05), Mitmau - ŠD Polenšak (21.40), FC Ptuj - Bar Žabica-Zvone team (22.15). Delegat: ŠD Juršinci.
Danilo Klajnšek
Mednarodne igre šolarjev
Ptujska ekipa perspektivnih mladih športnikov se bo letos že petič zapored udeležila mednarodnih iger šolarjev. Glede na zapisano v Štajerskem tedniku, dne 14. maja 2013, pod rubriko »Govori se«, sem zaradi zavajajočih zapisov dolžna posredovati informacijo za širšo javnost.
Iger se bo udeležilo 7 tekmovalcev iz Atletskega kluba CP Ptuj in štirje igralci tenisa iz TK Ptuj. Z njimi bodo potovali trije trenerji in jaz kot vodja ekipe. Za realizacijo tega projekta se ocenjuje, da bo potrebno cca. 20.000 € finančnih sredstev. Mestna občina Ptuj je zagotovila 3.360 €, kar ni dovolj niti za letalske karte 4-članske trenerske ekipe. Sredstva se podobno kot prejšnja leta zbirajo s pomočjo sponzorjev, donatorjev in prispevkov staršev otrok. Stanko Glažar, ki je bil v prispevku omenjen, ne potuje na osnovi potnega naloga Mestne občine Ptuj, niti ni bilo za njega kritih nobenih stroškov, ampak si mora kot starš tekmovalke sam pridobiti potrebna finančna sredstva kot drugi udeleženci. Hkrati izkoriščam to priložnost,
da se mu zahvalim za pomoč pri vseh prejšnjih tekmovanjih, kjer je aktivno sodeloval pri iskanju in zagotavljanju sredstev, kljub temu da se nobenih iger (ne glede na povabilo) ni udeležil.
Tudi zase in ostale trenerje moram izpostaviti, da za priprave, organizacijo in samo vodenje kljub veliki odgovornosti ne dobivamo nobenih honorarjev, ampak to delamo iz lastnega zadovoljstva.
V bodoče bi prosili, da s takimi zapisi ne zavajate širše javnosti in s tem degradirate ljudi, ki smo volontersko pripravljeni pomagati in skrbeti za udeležbo na pomembnih mednarodnih športnih dogodkih.
Ti mladi športniki si na teh »malih olimpijskih igrah« pridobivajo izkušnje in tako lahko naprej gradijo svojo športno pot ter zastopajo našo občino in državo.
Kadar želi kdo na tak način izražati svoje videnje, ki je napačno, svetujem, da se najprej prepriča, kako vse to poteka.
Anica Ternovšek, vodja ekipe
Nogomet • 1. SNL
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Mura 05 - Luka Koper, SOBOTA ob 17.00: Gorica - Triglav; SOBOTA ob 17.30: Maribor - Celje, Olimpija - Aluminij; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Domžale
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - PETEK ob 20.00: Zavrč - Garmin Šenčur; SOBOTA ob 16.00: Krka - Roltek Dob; SOBOTA ob 17.00: Dravinja Ko-stroj - Šampion Celje, Kalcer Radomlje - Krško; NEDELJA ob 17.00: Bela krajina - Šmartno 1928
3.	SNL VZHOD
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: AHA EMMI Bistrica - Koroška Dravograd, Farmtech Veržej - Malečnik, Kovinar Štore - Grad, Šmarje pri Jelšah - Agroservis Beltinci, NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Čarda Martijanci; NEDELJA ob 17.00: Odranci - Avto Rajh Ljutomer
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Boč - Carrera Optyl Ormož, Podvinci Betonarna Kuhar - 1 A Avto Gerečja vas; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Hajdina, Stojnci - Središče
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA 17.00: Majšperk - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Tržec - Rogoznica, Markovci - Gorišnica, Apače - Videm; NEDELJA 17.00: Podvinci DS Galun - Lovrenc
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zgornja Polskava - Prager-sko, Makole - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Podlehnik, Leskovec - Slovenja vas, Hajdoše - Polskava Avtoprevozništvo Gro-belnik
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 18. KROGA - PETEK ob 17.30: Boč - Pohorje Oplotnica, Pol-skava - Borovci, Videm - Cirkulane, Dornava - Grajena VETERANI 40
PARI 15. KROGA - PETEK ob 17.30: Markovci - Lovrenc, Podleh-nik - Zgornja Polskava, Gorišnica - Tržec, Podvinci - Leskovec
1. ŽENSKA LIGA (OD 5. DO 9. MESTA)
NEDELJA ob 17.00: Dornava - Krka
Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta
7. KROG: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00)
1. B SRL (m)
22. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grča Kočevje, Škofljica -Moškanjci Gorišnica (obe tekmi v soboto ob 19.00)
3. Ptujski maraton v veslanju -kajakaški sprint
Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Kajakaška zveza Slovenije v soboto, 18. maja, organizirata 3. Ptujski maraton v veslanju - kajakaškem sprintu. Ta bo potekal na Ptujskem jezeru in reki Dravi od 11. ure naprej. Štart in cilj bo pred pristaniščem Ranca v Budini. Tekmovanje bo potekalo za vse kategorije na 5, 10 in 15 km. Razglasitev najboljših in podelitev priznanj bo ob 14. uri.
Tenis • 2. državna liga (m)
V	soboto, 18. 5., se bo s tekmami prvega kroga pričelo letošnje ekipno državno prvenstvo v 2. moški ligi. V tej nastopa tudi ekipa TK Terme Ptuj, ki se bo merila v konkurenci ekip TK Logatec, TK Konjice, ŠTK Velenje, TK Rival, TK Brezina, TK Krško in TK Benč sport.
V	1. krogu se bodo Ptujčani v soboto v gosteh merili z ljubljansko ekipo TK Rival, v nedeljo pa bodo na domačih igriščih od 10. ure dalje gostili ekipo TK Konjice. Vodja ptujske ekipe je Zoran Krajnc, njegov pomočnik pa Luka Hazdovac, igrali pa bodo Goran Djurd-jevič, Alen Horvat, Aleš Adamčič, Matej Rus, Jan in Sven Lah, Ino Ficko, Amadej in Aleksej Goručan, Tino Kovačič, Kristjan Krajnc in Blaž Bezjak.
Konjeniški šport • V Ljutomeru 2. kasaške dirke
KK Ljutomer je prireditelj drugih letošnjih kasaških dirk na ljutomerskem hipodromu, ki se bodo to nedeljo, 19. 5., pričele ob 14.30. V šestih točkah sporeda se bo na 2100 metrov dolgi stezi pomerilo 46 slovenskih in tujih kasačev iz Kasaških klubov Ljutomer, Stožice Ljubljana, Slovenske gorice Lenart, Komenda in Šentjernej.
Radenci • 33. Maraton treh src
V	soboto, 18. maja, bo v Radencih potekal tradicionalni Maraton treh src, že 33. po vrsti. Prireditelj pričakuje več kot 5500 nastopajočih, tek pa bodo ob 8.55 odprli paraplegiki v polmaratonu (21,098 km). Start maratona (42,195), ki bo veljal tudi kot nastop na državnem prvenstvu, bo ob 9. uri, v nadaljevanju pa se bodo zvrstili teki na 21, 10 in 5,5 km ter tek šolskih in predšolskih otrok (Veveričkin in Srčkov tek). Trem najuspešnejšim tekmovalcem v maratonu in polmaratonu bodo pripadle denarne nagrade, najboljši trije v vseh kategorijah pa prejmejo pokale.
DK, JM, NŠ
petek • 17. maja 2013
Šport
Štajerski	15
Boks • Pogovor z Dejanom Zavcem
Na twiterju je znova zelo pestro ...
Od Dejanove vrnitve iz New Yorka in dvoboja s Keithom Thurmanom sta minila že dobra dva meseca, v tem času se je okoli našega najboljšega boksarja zgodilo veliko novih stvari. Opravljena je bila natančnejša analiza dvoboja, Dejan je v Katarju obiskal To-mija Jagarinca, prestal je novo operacijo komolca ...
Post festum se še zadnjič dotaknimo dvoboja s Thurmanom in vzrokov za poraz.
D. Zavec: »Analize so pokazale to, kar sem čutil že takoj po dvoboju: storjenih je bilo preveč napak. Pri tem ne mislim napak v sami kakovosti treningov in taktiki v dvoboju, ampak predvsem v organizacijskem smislu. V tem smo izgubili vsaj 40 %, pa bi bilo že 5 ali 10 % ogromno. Sparinge smo končali že v Evropi, v ZDA smo odšli prepozno, o tekmecu nismo imeli vseh podrobnih informacij . .. - to je le nekaj najbolj izpostavljenih napak. Jaz sem sicer vse to preživel in prebolel, moja kariera gre naprej, a bi si želel, da se iz napak vsi skupaj nekaj naučimo. Velikokrat poudarjam iskanje osebnostnega maksimuma: res je, da sem v tistem trenutku v ringu dal vse od sebe, a v pripravi na dvoboj ni bilo vse optimalno in to v meni pušča občutek praznine. Zaradi tega si želim nov poskus.«
Ameriška vrata niso zaprta.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Zaenkrat je dogajanje omejeno na splet, na twiter. Tam se omenjajo dvoboji Berto -Zavec, Malignaggi - Zavec, pa znova Thurman - Zavec in še dva ali trije borci, ki bi se radi pomerili z mano ... In seveda jaz z njimi.«
D. Zavec: »Nikakor! Zaenkrat je dogajanje omejeno na splet, na twiter. Tam se omenjajo dvoboji Berto - Zavec, Malignaggi - Zavec, pa znova Thurman - Zavec in še dva ali trije borci, ki bi se radi pomerili z mano ... In seveda jaz z njimi. Amerika se iz tega vidika pravzaprav odpira.«
V tvoji, velterski kategoriji je v začetku maja Floyd Mayweather premagal Ro-
berta Guerrera.
D. Zavec: »Zmago sem sicer bolj privoščil mojemu prijatelju Guerreru, a sem se že pred dvobojem zavedal, da je Mayweather pravi boksarski virtuoz. Tudi v ringu je Floyd dokazal, da je boks več kot samo 'gofljanje' in da je njegova tehnika res blizu perfekci-je.«
Prav nerealen se zdi podatek, da je Mayweather s
to borbo zaslužil več kot 30 milijonov dolarjev.
D. Zavec: »To je tudi zame nerazumno, čeprav se je po borbi v šali pridušal, da za tako 'skromno' vsoto denarja ne bo več boksal in da bo odslej za tekmece izbiral borce, ki imajo višje ratinge. Zavedati pa se je treba, da takšno vsoto lahko z enim dvobojem zasluži le on in morda še en boksar na svetu. Ostali so seveda de-
1. Poli maraton
Dogajanje za vse - tudi za najmlajše
Staro mestno jedro Ptuja v soboto, 15. junija, ne bo le vseslovenski center kolesarskega dogajanja. Mestno središče bo namreč namenjeno tudi izvrstni zabavi za najmlajše. V preteklih nekaj Poli maratonih je bil namreč odziv na otroško animacijo izjemen, to pa potrjujejo tudi zadovoljni in nasmejani otroški obrazi.
Poleg paketa All inclusive, ki ga prejmejo vsi udeleženci 11. Poli maratona, in vključuje nepogrešljive kolesarske rokavice, medaljo, izjemno ugodnost za obisk Term Ptuj, druge ugo-
Vse podrobnosti o 11. Poli maratonu, ki letos s kolesarjenjem zgodovinsko začne in konča svojo pot na Ptuju, lahko najdete na www.polimaraton.si, kjer so na voljo tudi vse podrobnosti glede načina prijave.
dnosti ter slastno Perutninino pojedino po kolesarjenju, je pomembno tudi ostalo dogajanje. Tako organizatorji obljubljajo zabavne vsebine za vse generacije, posebno pozornost pa namenjajo tudi najmlajšim. V več animacijskih delavnicah, ki bodo našle prostor v starem mestnem jedru, bodo tako lahko najmlajši ustvarjali v velikanski slikarski delavnici - Življenje na gradu nekoč, v ustvarjalnih delavnicah - Spremenimo se v kralje in kraljične ter Zmaj moj prijatelj in se preizkusili v spre-tnostnem preizkusu za viteze in princese.
Skupaj z različnimi nagradnimi igrami in Poli degustacijo se bodo lahko najmlajši zabavali na Mestnem trgu in na Murkovi ulici vse od 10. do 17. ure, vrhunec programa pa bo ob 13.30, ko bodo pripravili zabavno in poučno gledališko animacijsko predstavo - Minka in Zobna miška. V predstavi igrata Katja
Lavrič zobna miško ter Senta Ančimer deklico Minko. Zgodba govori o Zobni miški, ki skrbi za bleščeče zobke in ki tiho prepeva svojo pesmico. Tudi mali deklici Minki je izpadel prvi zobek, zato veselo hiti in pripravlja vse potrebno za obisk Zobne miške. Ko je vse pripravljeno, Minka trdno zaspi. Ta čas se v njeni sobi zgodijo nenavadne dogo-
divščine. Zjutraj, ko Minka vsa vesela skače po svoji postelji, žalostna ugotovi, da Zobne miške sploh ni bilo na obisku. Le kako je to mogoče? Da se tako potrudiš, Zobne miške pa ni od nikoder ... Da ni vsega kriv sosedov maček? Da bi videli razplet zgodbe, pa boste morali svoje najmlajše pripeljati 15. junija na Ptuj.
ležni bistveno manjšega kosa kolača.«
Vladimir Klitschko je eden izmed bolje plačanih boksarjev, pred kratkim pa je premagal tvojega klubskega kolega, Italijana Francesca Pianeta.
D. Zavec: »Brata Klitschko sta virtuoza, njune predispo-zicije so idealne za težko kategorijo, v kateri pa zadnjih nekaj let vendarle vlada določeno zatišje. Sta pa glede obnašanja ena od najboljših promotorjev boksa.
Francesco je dober fant, ki ga zelo cenim tudi zaradi težke življenjske izkušnje - prebolel je raka. Zato je zame v vsakem primeru zmagovalec. Za težko kategorijo je še relativno mlad, ima šele 28 let. Kljub temu se je Klitschku dobro upiral, a je bilo to za zmago pač premalo.«
Nazaj k tebi: v vmesnem času si bil na operaciji komolca.
D. Zavec: »Dr. Oskar Zu-panc je operacijo izvedel odlično, saj je po dobrih dveh tednih gibljivost roke že nekje na 90 %. Doslej smo po teh operacijah prehitevali pri začetkih treninga, sedaj ne bo tako. Gre za enega zadnjih posegov te vrste (posnemanje, brušenje hrustanca, op. a.), ki smo ga sploh lahko opravili, zato bo tokrat rehabilitacija trajala kakšna dva meseca. Bo pa zato več časa za počitnice z družino (smeh). Definitivno pa se znova srečamo v ringu septembra ali oktobra.«
Sodeloval si tudi na seminarju na Rogli. Za kakšen seminar je šlo in kakšna je bila tvoja vloga?
D. Zavec: »Na Rogli je organiziran edini tovrstni seminar za borilne veščine pri nas. Po mojem mnenju je daleč, daleč nad kakovostjo podobnih seminarjev v Sloveniji in se ga ne bi sramovali niti v bolj razvitih državah. Nanj prihaja več kot 200 borcev iz celotne Evrope, glavni namen pa je druženje in spoznavanje z novostmi. Ne dobiš praktično 'pod nos' serviranega znanja svetovnih in evropskih prvakov iz različnih borilnih športov. Zelo pomemben je zame vidik, da lahko v miru debati-
ram z različnimi strokovnjaki o različnih podrobnostih treninga, borbe in psihologije boksa. Sam sem v treh dneh predstavil štiri treninge ročne boksarske tehnike. Z veseljem povem, da je prav na teh treningih največ udeležencev, saj je ročna tehnika pomembna za vrsto borilnih športov. Tudi sam dobim veliko koristnih povratnih informacij.«
Zanimivo je, da je tudi pri večini borilnih športov, ki dovoljujejo kontakt z nogami, zaključni udarec izveden z rokami.
D. Zavec: »Ko izvajamo udarec z nogo, ta ni na tleh in zaradi tega pride do porušenega ravnotežja in stabilnosti. Zaradi tega pravim, da so noge naši 'sprehajalni prijatelji'. Roki pa imamo vedno ob sebi, navajeni smo jih uporabljati.«
Pred kratkim si en teden preživel v Katarju pri prijatelju Tomiju Jagarincu.
D. Zavec: »O tem lahko povem samo čudovite stvari. Katar je država, ki me je pozitivno presenetila in po kateri bi se lahko zgledovali tudi pri nas. Prva takšna stvar je ta, da ni kriminala in je zelo varna država. Doha je čudovito, sodobno mesto, čeprav je zraslo sredi puščave. Je zelo multi-kulturno mesto, v katerem ni pomembno, od kod si, ampak kaj delaš in kako se vključiš v njihov način življenja. S Tomi-jem sem spoznaval razmere, v katerih funkcionira njihov športni svet in so za nas nepredstavljive. Vse stvari, ki se jih lotijo, so premišljene in dodelane, izpeljane na najvišjem možnem nivoju, za vsak korak si vzamejo čas.«
Si se srečal še s kakšnimi drugimi evropskimi strokovnjaki?
D. Zavec: »Srečal sem se z gospodi, ki v Katarju kreirajo športni vrh, za kakšna posebna srečanja pa ni bilo več časa. Srečal pa sem npr. Rolanda Pušnika, ki tam deluje, in še nekaj Slovencev, ki se trudijo prebiti v ta krog. Za Tomija me sploh ne čudi, da je tako uspešen; Katarci najprej preverijo reference vsakega, ko pa jih ta dokaže, hitro sklenejo posel.«
Jože Mohorič
Judo • Palijev memorial
Nika Šlamberger zmagala v Ljubljani
Judo klub Šiška je v Ljubljani v nedeljo, 12. 5., izvedel 12. Palijev memorial v judu za mlajše starostne skupine. Na njem je nastopilo 215 tekmovalcev iz 29 klubov.
JK Drava Ptuj je imel sedem predstavnikov. V kategoriji starejših deklic nad 66 kg je zlato medaljo osvojila Nika Šlamberger, ki je bila v treh dvobojih dvakrat boljša od Maje Zgonjanin (JK Velenje). Blaž Krajnc je bil tretji, Luka Šlamberger četrti, medtem ko sta bili Viktorija Zadravec in Mihaela Vogrin peti. Nastopila sta še Jan Hodžar in Rene Kloar.
Blaž Krajnc in Nika Šlamberger (JK Drava Ptuj)
Najuspešnejši klub je bil Judo klub Bežigrad, ki je skupno osvojil devetnajst medalj in od tega tudi štiri zlate.
DB
Atletika • Miting na Ptuju
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj to soboto, 18. 5., pripravlja na Mestnem stadionu od 16. ure naprej atletski miting. Na njem bodo moški tekmovali v skoku v daljino, suvanju krogle, metanju kopja in diska, ženske pa bodo tekmovale v skoku v daljino, suvanju krogle, metanju kopja in diska. Miting je namenjen za kategorije pionirjev, mlajših in starejših mladinec in članov. Mlajše pionirke bodo tekmovale v troboju.
db
16 Štajerski
Nasveti
petek • 17. maja 2013
Kuharski nasveti
Drobnjak
Drobnjak je trajnica, in če jo imate na vrtu, v tem času naj-obilnejši in je zraven solat ena izmed prvih svežih dišav, ki jih lahko pobiramo na domačem vrtu.
Drobnjak je zraven peterši-lja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti proti mrazu je sestavina vsakega zeliščnega vrta ter prijetna popestritev pri jedeh ravno v tem času, ko že počasi pogrešamo svežo zelenjavo. Zraven specifičnega okusa in vonja, ki spominja na čebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B-kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja. Zraven tega še male količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin.
Za uporabo v kulinariki najpogosteje uporabljamo sveži drobnjak, ki ima od svetlo zelene do temno zelene stebelca, čeprav so tudi vijoličasti cvetovi uporabni in užitni. Cvetove še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo tudi poletnim solatam, zraven kocke narezanega mehkega sira, glavnate solate, rukole in solato odišavijo še z narezanim drobnjakom in osnovnim solatnim prelivom. Drobnjak je zelo občutljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ovenijo, takega drobnjaka ne uporabljamo za pripravo jedi. Če ne moremo uporabljati neprestano svežega drobnjaka, ki ga nabiramo na domačem
vrtu, si šopek drobnjaka damo v lonček z vodo in vsak dan odrežemo s škarjami nekoliko zmehčane dele, ki so v vodi in vodo večkrat na dan menjamo.
Drobnjaka tako kot ostale di-šavene sekljamopreduporabo, da se stebelca ne bi zmečkala, ampak ga narežemo s škarjami ali z ostrim nožem. Drobnjak kot dišavo pri jedeh bolj pogosto uporabljamo v jeseni, zimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jajčnim jedem. Iz masla in drobnjaka naredimo okusne namaze, ki se odlično podajo h domačemu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi k paradižniku, skuti, pri skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo slane jedi iz skute. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi čebulo.
Če želimo, da nam drobnjak res poudari okus in da imajo jedi okus po drobnjaku, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo, tik preden jih ponudimo. Nekoliko drugače se drobnjak obnaša, ko ga dodajamo v testo, kot je na primer testo za palačinke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in s toplotno obdelavo drobnjak odišavi testo tako, da ga pri jedi tudi zaznamo. Blan-širana cela stebla drobnjaka
Foto: Črtomir Goznik
lahko uporabimo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih snopkov, kot so na tanke rezance narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava.
Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh, od čiste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je drobnjak sestavina zeliščnih mešanic, lahko ga tudi posušimo in posušenega uporabljamo eno leto ali ga narežemo in zamrznemo, v tem primeru ga uporabljamo do 6 mesecev.
V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak način, le da ima ploska stebelca in rahlo česnat okus. V kitajski kuhinji pogosto cvetke v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem, blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo zraven različnih cmokov iz svinjine.
Drobnjak ne izboljšuje samo okusa in videza jedem, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo. Zraven tega, da z drobnjakom izboljšamo šte-
vilne juhe, si lahko iz njega pripravimo tudi drobnjakove skutne cmoke. Pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 2 rumenjaka, žličko soli, 2 žlici pšeničnega zdroba in 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine med sabo dobro pomešamo, da dobimo gladko testo, ki ga damo pol ure počivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke, ki jih v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 6 do 8 minut, odvisno od velikosti cmokov. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo, le da jih, tik preden jih ponudimo, prelijemo s topljenim maslom in potresemo z narezanim drobnjakom.
Tako pripravljene skutne cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v čistih juhah ali kot samostojno jed, takrat zraven ponudimo gobovo, smetanovo ali špinačno omako. Zraven pa si lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako, ki pa jo lahko ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Pripravimo jo tako, da najprej skuhamo 3 do 4 krompirje. Kuhane ohladimo in ohlajene fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo nariban krompir in večjo količino narezanega drobnjaka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino na-ribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva. Ponekod pa iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Čistokrvni kužek ali mešanec?
Vseskozi prihajajo vprašanja glede razlike med pasemskimi psi in mešanci. Marsikdo je v dilemi, želi si popestriti vsakdan in kupiti malega kosmatinčka, pa ne ve, ali rodovniškega psa ali mešanca.
Najprej se posvetimo pasemskim oziroma čistokrvnim psom. Ti so lahko z rodovnikom ali brez njega. Rodovnik je dokument, ki ima glede kakovosti živali veliko težo.
Na svetu je več kot 500 pasem psov. Vsaka od njih ima svoje lastnosti in značilnosti, dolgodlake, kratkodlake, velike, male, z dolgimi gobčki ali kratkimi, namenjene lovu, zabavi, zaščiti premoženja in lastnikov, družbi, zabavi in še marsičemu. Za večino je značilno, da so vzrejeni načrtno po normativih, ki jih pasemski standardi predpisujejo. Pri vsakem pasemskem kužku imamo v njegovem rodovniku pregled za nekaj generacij nazaj. Pri vsaki pasmi se teži k temu, da se pri vzreji potencirajo predvsem pozitivne lastnosti pasme in hkrati tudi izločijo negativne pasemske lastnosti. To je zapleten proces dedovanja in genetike. Parijo se lahko samo živali, ki zadovoljujejo minimalne predpisane pasem-ske standarde. Ti standardi pa se preverjajo na tako imenovanih vzrejnih pregledih, kjer
pasemske živali v bistvu dobijo dovoljenje za parjenje oz. se jim parjenje tudi prepove. Zaradi vseh predpisov in pravil, ki jih je treba zagotoviti, so pasemski kužki z rodovnikom praviloma precej dražji od svojih vrstnikov brez rodovnika. Vzrok, da čistokrvni kužek nima rodovnika, je v tem, da starši, en ali oba, nimata vzrejnega dovoljenja, verjetno zaradi napake, ki bi jo prenašala na potomce. Lahko je spočeti incestno, to pomeni, da sta starša v ožjem sorodu. Parjenje v sorodu zelo potencira negativne lastnosti
in je lahko katastrofalno za razvoj pasme. Treba se ga je izogibati in rodovnik je velika garancija, da starši živali, ki jo nabavljamo, nista v sorodu.
Mešančki pa so poglavje zase. Prisrčni, inteligentni, produkti naravne selekcije, naključij, naravnih zakonov privlačnosti, skratka krasne živali. Kar se zdravstvene problematike tiče, so dostikrat manj zahtevni, manj občutljivi od visoko selekcioniranih pasemskih vrstnikov. Tudi življenjsko dobo imajo večinoma daljšo. 15 let in več stari mešančki niso no-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
bena redkost. Po inteligenci ne zaostajajo za pasemskimi vrstniki, ali pa jih celo prekašajo.
Ljubezen in pozornost, ki jo naklonimo naši živalci, nam bosta v obilju vračala oba, pa-semski kužek in mešanček. Oba bosta pripravljena storiti vse za svojega gospodarja in svojo družino. Razlika je samo v tem, da smo pasemskega morali kupiti. Super je, če imamo možnost, da si lahko privoščimo lepotca po svojih željah in pričakovanjih. Če pa te možnosti nimamo oz. si samo želimo prijazno živalco, ki nam bo popestrila in polepšala življenje, so mešančki ravno pravi. Lepo je, če rešimo kakšnega zavrženega psička, ki nam bo vse življenje hvaležen. V obeh primerih se bomo pravilno odločili.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Kakovostno pridelana krma, osnova za gospodarno prirejo mleka in mesa (1)
Siliranje kot način konzerviranja krme se je v Evropi v obliki, kot jo poznamo danes, pojavilo v začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. S pojavom modernih konstrukcij silosov, folije, mehanizacije za spravilo krme ter poglobljenega znanja o mikrobioloških dogajanjih v procesu siliranja je prineslo razmah siliranja. Pri nas v Sloveniji se je siliranje v privatnem sektorju razširilo šele v šestdesetih letih, najprej z izgradnjo stolpnih silosov, s pojavom folije pa je bilo mogoče silirati tudi na kup in kasneje v koritaste silose. Siliranje je omogočilo zgodnejšo košnjo, saj je spomladi mlado travo težko posušiti na tleh, kakovost krme pa je močno povezana s časom košnje. Čeprav je siliranje pri nas prisotno že lep čas, kakovost silaže na kmetijah močno variira. V grobem, potek siliranja vsi poznajo, manjka pa poznavanje detajlov, ki včasih odločajo o kakovosti silaže. Za poznavanje kakovosti silaž - osnovne krme je pomembno, da opravimo kemično analizo. V okviru LAS - Ovtar projekta (iniciativa LIDER), ki obsega občine Lenart, Sv. Ana v Slovenskih Goricah, Benedikt, Sveta Trojica, Cerkvenjak in Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, v katerem sodeluje 30 kmetij, smo opravili kemične analize travne silaže. Žal smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev od osnovne krme analizirali samo travno silažo in lucernino silažo. Na kmetijskem inštitutu so z metodo NIRS opravili analize na suho snov, surove beljakovine, surovo vlaknino in surovi pepel. Računsko na podlagi sestave so bile izračunane neto energija laktacije, presnovljiva energija, prebavljive surove beljakovine ter presnovljive beljakovine. Krmo smo analizirali tudi na vsebnost mineralov, kot so kalcij, fosfor, kalij in natrij. Določili so tudi pH-silaž, amoniačni dušik in vsebnost organskih kislin - mlečne, ocetne in maslene.
Kaj vpliva na kakovost silaže
Kakovost silaže ni odvisna samo od samega procesa siliranja, temveč se začne že z gnojenjem, predvsem z dušičnimi gnojili. Vsebnost surovih beljakovin v travi ne določa samo čas košnje, temveč tudi količina dušika, s katerim bomo pognojili travnik. Višje doze dušika se odražajo z višjimi vsebnostmi surovih beljakovin (ob istem času košnje). S staranjem trave se vsebnost surovih vlaknin povečuje, pada pa vsebnost surovih beljakovin. Slednje ne bi bilo slabo, če bi bila vsa vlaknina prebavljiva (ogljikovi hidrati). Med surovo vlaknino spada tudi lignin, ki ne sodi med ogljikove hidrate kot na primer celuloza in hemiceluloza. Lignin sestavlja celično steno, zato zmanjšuje prebavljivost celične vsebine (beljakovine ...), lignin zmanjšuje okusnost krme, zato krme, ki vsebuje veliko lignina, živali manj pojejo. Prežvekovalci pa vendarle potrebujejo določeno količino vlaknine, saj zaradi slednje prežvekujejo. Mlajša kot je trava, manjša je vsebnost surove vlaknine, manj bodo živali prežvekovale (odvisno tudi od vrste trave, trpežna ljuljka vsebuje manj kot mnogocvetna).
Vsebnost surovega pepela v silaži naj bo nižja od 10 %. V frakciji surovega pepela so zajete vse snovi, ki ostanejo po sežigu in so sestavljene iz mineralov, ki jih vsebuje rastlina, ter iz zemlje, s katero je bila silaža onesnažena v času spravila. Silaže, ki vsebuje več kot 10 % surovega pepela, bodo živali manj pojedle, zemlja pa bo povzročala motnje v delovanju vampa. Surovi pepel v silažah je lahko povečan iz naslednjih vzrokov: -neugodne vremenske razmere ob spravilu -povečanje števila krtinovcev na travniku -slabo nastavljena mehanizacija za spravilo - obračalnik, zgra-bljalnik, kosa - prenizka košnja.
Vsebnost mineralov
Osnovna Wendska analiza zajema analizo na minerala kalcij in fosfor. Dodatno smo opravili še analize na kalij in natrij. Vsebnost kalcija v travnih silažah naj bi bila okrog 6-7 g/kg suhe snovi. Kisle zemlje so slabo založene s kalcijem, zato tudi travna silaža iz takšnih površin vsebuje manj kalcija, tudi pod 4 g/kg. Prav tako je vsebnost fosforja v silažah v veliki meri odvisna od založenosti tal s tem mineralom. Silaže naj bi vsebovale 4 do 5 g fosforja. Kalcij in fosfor igrata pomembno vlogo v organizmu. Kalcij je pomemben pri izgradnji kosti, nahaja se v plazmi, kjer je koncentracija močno uravnavana. Kalcij igra pomembno vlogo pri reprodukcijskih dogajanjih. Glavna rezerva kalcija so kosti, od koder se pri pomanjkanjih mobilizira. Zaradi pomanjkanja kalcija se pri mladih živalih pojavi rahitis, pri starejših pa osteomalaci-ja.
KGZS Zavod Ptuj
Kmetijska svetovalna služba Igor Tumpej, univ. dipl. ing. zoot.
Nadaljevanje prihodnjič
petek • 17. maja 2013
Tednikove akcije, nasveti
Štajerski	17
Ptuj • Člani društva Kengurujček obiskali naše mesto
Zanimivosti iz sveta
Kengurujčki na Ptuju
Pred desetimi leti so starši otrok s prirojenimi in pridobljenimi obolenji celotnega prebavnega trakta ustanovili invalidsko društvo Kenguru. Mali kengurujčki, stari od 1 do 18 let, ki jih ne povezuje le skupna bolezen, temveč tudi dobre misli, se redno srečujejo, enkrat letno tudi na družinskih taborih, ki so ga to soboto organizirali na Ptuju.
Društvo Kengurujček, ki praznuje 10-letnico obstoja, je invalidsko društvo, ki so ga ustanovili starši otrok s prirojenimi in pridobljenimi črevesnimi obolenji celotnega prebavnega trakta. Gre za otroke, stare od enega do osemnajst let, ki so povečini vključeni v redni vrtec in šolo. Ker jih povezuje več stvari, njihovi starši vsako leto organizirajo družinske in otroške tabore ter srečanja družin, na katerih gostujejo v različnih krajih, starši pa to priložnost izkoristijo za predstavitev mesta, v katerem živijo. Tokrat so v vlogi gostiteljev nastopili člani družine Ko-štomaj. Skupaj s svojim sinom Galom so z velikim veseljem predstavili znamenitosti Ptuja, vinsko klet Pullus (najmlajši otroci so v tem času v Mestnem kinu Ptuj sodelovali pri ogledu kratkih animiranih filmov Rumeni slon in pri ustvarjalnih delavnicah), ogledali pa so si tudi izdelavo kurentij pri Marku Klincu.
Celoten dan je bil za otroke izjemno zabaven, vrhunec navdušenja pa je dogajanje doseglo s presenečenjem, ki ga je zanje
Žuželke na krožniku rešitev za prehransko krizo
Hrošči, gosenice, kobilice in kačji pastirji - približno 2000 užitnih vrst žuželk po svetu pristane na krožnikih.
Na Ptuju so si mali kengurujčki ogledali, kako se izdelujejo kurentije.
pripravil animator Miha Malek, ki je kengurujčkom izvedel zabaven program, poln vragolij. Kot pravi Brigita Koštomaj, mamica Gala, ki obiskuje podružnično šolo Grajena, je bil dan čudovit, zastavljen program pa so realizirali s pomočjo sponzorjev in donatorjev, ki jim na
različne načine in v različnih oblikah prispevajo k boljšemu in lažjemu delovanju društva, za kar so jim zelo hvaležni.
»Vse življenje se učimo in ustvarjamo, vse to bogati naša življenja in nam omogoča lažje razumevanje in reševanje težav, s katerimi se soočamo
vsakodnevno. Zato nas veseli, da je v življenju vseh članov pomemben dejavnik tudi društvo, preko katerega si pomagamo med seboj, se družimo, krepimo vezi z ljudmi, ki so dobrih misli in dejanj,« še zaključuje Koštomajeva.
Dženana Kmetec
Zdravstveni nasvet
Žuželke namreč za najmanj dve milijardi ljudi predstavljajo del dnevne prehrane, je pokazalo poročilo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Žuželke bi lahko bile posebej učinkovita alternativa v človeški prehrani. Glede na poročilo so od žuželk še posebej užitne čebele in mravlje. Žuželke bi lahko bile dobra rešitev za svetovno prehransko krizo, saj imajo visoko hranilno vrednost, okolja ne obremenjujejo preveč, v številnih regijah sveta pa skrbijo za delovna mesta. Predvsem pa prehranjujejo velik del svetovnega prebivalstva, se glasi poročilo FAO.
»Žuželke proizvedejo manj toplogrednih plinov in amoniaka kot na primer krave in pujsi. Za njihovo vzrejo prav tako ni potrebno zagotoviti toliko prostora in vode kot pri živinoreji,« so zapisali pri FAO. Vzreja žuželk na farmah je sicer bolj ali manj nova oblika proizvodnje hrane. A kljub temu je tovrstna vzreja murnov za človeško prehrano dokaj razširjena v Laosu, Vietnamu in na Tajskem. V teh državah se že sedaj več milijonov ljudi prehranjuje z žuželkami. (sta)
Navadna človeška glista
Ascaris lumbricoides ali navadna človeška glista je ena izmed največjih in najpogostejših glist, ki parazitirajo v človeškem telesu. Njen edini naravni gostitelj je človek, bolezen, ki jo povzroča, pa se imenuje askarioza. Razširjena je povsod po svetu, najbolj na gosto tam, kjer so slabše higienske razmere. Ocenjujejo, da naj bi bilo z navadno človeško glisto okuženih kar ena šestina Zemljanov. Pogostejša je pri otrocih.
Duševno zdravje
Odrasla glista ima valjasto, belorožnato telo z zašiljenima koncema. Samec meri v dolžino od 15 do 31 cm, širok pa je do 3 mm. Odrasla samica lahko doseže velikost skoraj pol metra, v širino pa meri pol centimetra.
Do okužbe z glisto pride z zaužitjem z jajčeci kontaminirane hrane in vode.
Iz jajčec se v dvanajstniku zaradi delovanja prebavnih sokov izležejo ličinke, ki nato predrejo steno tankega črevesja in preidejo v krvni obtok. Ta jih najprej zanese v jetra, kjer se sicer ne zadržujejo dolgo, lahko pa jih poškodujejo. Nato pot nadaljujejo v desno srce in od tam v pljuča. V pljučih se ličinke dvakrat delijo, nato pa po 14 do 20 dneh odpotujejo po dihalnih poteh navzgor do žrela, kjer jih človek še enkrat pogoltne in tako ponovno pridejo v prebavila. Tokrat v tankem črevesu dozorijo do spolno zrele odrasle gliste.
Opisani razvojni ciklus traja približno dva meseca. Odrasle gliste nato živijo v črevesju od 6 do 12 mesecev in ležejo jajčeca, ki jih izločamo z blatom. Samica na dan izleže do 200 000
jajčec! V ugodnih razmerah se v njih razvijejo prve ličinke, ki pa se še ne izležejo. Po dveh do treh tednih se ličinke levijo in postanejo tako imenovane druge infektivne ličinke. Človek se lahko okuži samo z drugo infektivno ličinko.
Jajčeca navadne človeške gliste so zelo odporna na delovanje različnih kemičnih snovi. Navadna razkužila jim ne pridejo do živega. Podležejo pri temperaturi nad 37 °C, uničita jih tudi izsušitev in zamr-znjenje. V vlažnem in toplem okolju, kot je na primer vlažna
zemlja, lahko ličinke v jajčecu preživijo tudi do 5 let.
Kadar je glist v prebavilih malo, bolnik pogosto sploh ne ve, da je okužen. Možne pa so tudi hude nevšečnosti. Med potovanjem ličink skozi pljuča lahko pride do krvavitev, razraščanja veziva, astmatičnih napadov. Okužene pestijo kašelj, težko dihanje in povišana telesna temperatura. Odrasle gliste lahko dražijo steno prebavil in povzročajo trebušne krče, zmanjšajo tek ter motijo privzemanje hranilnih snovi skozi črevesno steno in s tem
Laparoskopska ekstrakcija ascaris lumbricoides
diariolaregion.com
povzročijo hujšanje. Sposobne so zamašiti slepo črevo in povzročiti vnetje slepiča, lahko zamašijo tudi žolčno izvodilo in izvodilo trebušne slinavke. Najhujši zaplet je zamašitev črevesja z velikim klobčičem glist. Možna je tudi preobčutljivost na glisto, ki v najhujših primerih privede do anafilak-tičnega šoka.
Okužbo z navadno človeško glisto se potrdi z najdbo odrasle gliste, ki se včasih izloči z blatom, ali pa z iskanjem jajčec v iztrebkih s pomočjo mikroskopa.
Bolezen se zdravi z antihel-mintiki.
Primerno sanitarno odstranjevanje iztrebkov in odpadnih voda je zelo pripomoglo k zmanjšanju števila okužb z glisto. K preprečevanju veliko pripomore tudi osebna higiena. Pred vsakim pripravljanjem hrane in pred vsakim obrokom si je treba dobro umiti roke z vodo in milom. Tudi vso surovo zelenjavo in sadje je treba dobro umiti, olupiti ali skuhati. Pitno vodo, ki se zdi oporečna, je dobro prekuhati.
Barbara Frank, dr. med.
Razvoj otroka
Metka se sprašuje, ali je z njenim otrokom nekaj narobe, ker že v zgodnji starosti zaostaja za vrstniki pri hoji.
Med otroki so razmeroma zelo velike razlike v hitrosti njihove rasti in razvoja.Tudi pri istem otroku so posamezne funkcije, na primer govor, hoja, čustvena odzivnost na okolje, kontrola izločanja ne pojavljajo v popolnoma enakomernem ritmu in zaporedju.
Če torej otrok v zgodnji starosti zaostaja za vrstniki v razvoju neke posamezne spretnosti ali lastnosti, to še zdaleč ne pomeni, da je z njim v celoti nekaj narobe. Morda pa ima razvito že kakšno drugo sposobnost, s katero prednjači pred vrstniki in jih bo dohitel ali celo prehitel tudi v tej, trenutno še slabše razviti sposobnosti.
Sicer pa, čim mlajši je otrok, tem večja verjetnost je, da bo z vajo nadoknadil zamujeno. Res pa je, da to v večji meri velja za telesne, predvsem gibalne funkcije, kot pa za duševne.
Menim, da Metki ni treba skrbeti, da bi bilo z njenim otrokom nujno nekaj tako narobe, da tega n bi mogel nadoknaditi.
Starši naj se veselijo nad vsakim otrokom, takim, kot je, mu stojijo ob strani in mu omogočijo, da razvije svoje potenciale v največji možni meri.
Vedeti moramo, da je popolnoma neutemeljeno reči: »Vsem enake možnosti,« saj je edino pravilno in resnično: »Vsakemu njegove možnosti.«
mag. Bojan Šinko
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 17. maja 2013
Slo glasbene novice
Te dni na Švedskem poteka izbor za pesem Evrovizije 2013. Predstavnici Slovenije, pevki Hannah, uvrstitev v finale ni uspela. »Žal, nam ni uspelo priti v finale. Opravili smo izjemno delo. Straight into Love je moderna dub-step skladba, ki morda ni bila popolna za evrovizijsko občinstvo, a ničesar ne obžalujem. Imela sem se odlično in zelo sem uživala - v vsaki minuti in nič ne bi spremenila. Tako pač je, tako je življenje, mi pa gremo naprej,« sporoča Hannah. Finalni izbor letošnje pesmi Evrovizije bo jutri ob 21. uri, v živo pa ga bo predvajala tudi Televizija Slovenija. •kifk
IN&OUT nadaljujejo z ustvarjanjem avtorske glasbe in predstavljajo svojo tretjo pesem Sij severni, za katero so že posneli tudi videospot. Pesem so fantje ustvarili skupaj, posnel pa jo je producent Dejan Radičevic, ki bo sodeloval tudi pri snemanju njihovega prvega samostojnega albuma. Ker si fantje želijo tudi na posnetkih ohraniti energijo koncertnih nastopov, so - tako kot pri prejšnjih dveh pesmih - vsi inštrumenti odigrani v živo.
Sij severni je optimistična pop-rock pesem, ki opeva lepoto izbranega dekleta in srečo dveh zaljubljencev. Zato je režiser Tine Matjažič želel ljubezen in energijo ujeti tudi v videospotu, ki so ga od mraka do zore snemali v okolici Maribora sredi nezoranega polja. Zgodba se vrti okrog mladega zaljubljenega para, ki ga je na prostem ujela z zvezdami posuta noč. Skupino IN&OUT sestavljajo štirje zelo mladi in pri puncah zaželeni fantje, zato so za pravo ljubezensko zgodbo potrebovali dekle, ki so jo iskali kar preko različnih medijev. Zaradi velikega odziva so kar nekaj časa prebirali vsa sporočila in se na koncu odločili za svetlolaso Niko Gorič, ki je po njihovem mnenju svojo vlogo v spotu odigrala vrhunsko. Sicer pa je bilo tudi samo snemanje spota simpatično in zanimivo doživetje.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. DAVID GROM - DINAMIT JgKÜÜÍP-- POIŠČI ME 8. cARÜDllM- PESEM O TEB 7. HAMO' & TRIBUTE 2 LOVE - ROŽICE 6. AVTOMOBILI - BAR POZABE 5. SOULGREG - RAD RAZUMEL BI 4. PAPIR - OBJEM 3. KINGSTON & PERO LOVŠIN - DEKLETA 2. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 1. JAN PLESTENJAK - VEČJA OD NEBA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Severina z vrhunskim spektaklom
V četrtek, 30. maja, bo v ljubljanskih Stožicah v sklopu turneje Dobrodošao u klub 2013 (DUK 2013), ki nosi naslov po istoimenskem albumu, nastopila priljubljena hrvaška pevka Severina.
Za tokratno turnejo je pevka k sodelovanju povabila priznanega slovenskega režiserja in svojega dolgoletnega prijatelja Tomaža Pandurja ter mladega in vse bolj uveljavljenega koreografa Anžeta Škrubeta z njegovo plesno skupino Maestro. Severina se s turnejo DUK 2013 predstavlja v največjih mestih po Balkanu. Kot zmeraj pa tudi tokrat pripravlja edinstven spektakel. DUK 2013 je turneja, ki ruši vse rekorde in predstavlja eno od največjih in najbolj dodelanih turnej na Balkanu. Pevka se je projekta lotila v največjih razsežnostih. V sodelovanju s svetovno znanim slovenskim gledališkim režiserjem Tomažem Pan-durjem, ki je umetniški vodja turneje, in njegovim Pandur Theaters pripravlja pravljico v štirih dejanjih. Gre za potovanje skozi temne in svetle tre-
nutke ljubezni in življenja, vse skupaj pa je podkrepljeno z glamuroznimi kostumi srbskega modnega oblikovalca Marka Mitanovskega, ki je sodeloval tudi z Beyonce, Lady GaGa in
drugimi. Za plesne koreografije je poskrbel Anže Škrube, član znane slovenske plesne skupine Maestro, v plesnem ansamblu pa sodelujejo mnogi znani in uspešni slovenski
Severina bo 30. maja s koncertom v sklopu turneje Dobrodošao o klub zatresla ljubljanske Stožice.
plesalci, med njim tudi Nadia Bychkova.
Turneja se je začela konec marca v razprodani dvorani na Reki. Sledil je koncert v beograjski Areni, ki je bil razprodan že nekaj tednov vnaprej. Severina je navdušila tudi v Skopju, v začetku maja pa je nastopila v Areni Zagreb, ki je prav tako pokala po šivih. Publika in hrvaški mediji so bili več kot navdušeni nad videnim in slišanim. Koncert so označili s presežniki in superlativi. 20.000 obiskovalcev različnih generacij je poskrbelo za enega izmed rekordov dvorane. Staro in mlado je prepevalo in plesalo ob Seve-rininih največjih uspešnicah, slovenski plesalci pa so s svojim nastopom občinstvo pustili brez besed. Koncert so pričeli s skladbama Italiana in Uzbuna, nato pa so v dveh urah nastopa sledile večne uspešnice, kot so Prijateljice, Mili moj, Gardelin in druge. Glasbeno-plesni šov je tako na Balkanu navdušil in razprodal že štiri dvorane, zaključek izjemne in nepozabne turneje pa bo 30. maja prav v Ljubljani. Severinin DUK2013 je nedvomno eden od največjih in najbolj odmevnih projektov v naši bližnji okolici.
MZ
Filmski kotiček
Zvezdne steze v temo
Ko je Paramount leta 2005 ukinil TV-serijo Enterprise, že četrto po vrsti, je hkrati odpustil tudi vse ključne osebe v tej dolgoletni franšizi. Rick Ber-man, Brannon Braga, Ronald D. Moore so morali spokati iz svojih pisarn, medtem ko je Joe Menosky bil dovolj pameten, da je kar sam odšel že prej. Zdelo se je, da je franšiza po slabih 40 letih končno doživela svoj konec.
A vendar, ker je še prav vsak film iz te serije, ne glede na to, kako slab je bil, studiu vedno prinesel dobiček, studijski kra-vatarji seveda niso hoteli izpustiti kokoši, ki nese zlata jajca. J. J. Abrams je sedem let po zadnjem filmu uspešno moderniziral sicer že precej upehano
Star Trek Into Darkness
Igrajo: Roberto Orci, Alex Kurtzman, Damon Lindelof po TV seriji Gena Roddenberryja Režija: J.J. Abrams Žanr: ZF akcijska pustolovščina Dolžina: 132 minut Leto: 2013 Država: ZDA
franšizo in jo približal novim rodovom. Takoj po premieri so se pojavila ugibanja, skoraj že zahteve, naj se naslednji film tako ali drugače znova ukvarja s karizmatičnim negativcem Khanom iz legendarnega drugega dela iz l. 1982.
Danes, štiri leta kasneje, vidimo, da so avtorji tem govoricam podlegli. Ne le, da so v zgodbno vpletli Khana, ampak so šli tako daleč, da je celoten film bolj podoben predelavi trideset let starega filma, kot pa povsem novemu poglavju te ZF-sage. Vendar vtis vara, saj se ob podrobnem ogledu izkaže, da gre le za nekaj ključnih stičnih točk, tudi tistih, ki so leta 1982 pretresli občinstvo, medtem ko je film v resnici bolj ogledalo trenutnih družbenih razmer, zlasti po 11. septembru, ko je terorizem postala vsakodnevna beseda.
Zvezdne steze so odmev zlatega časa znanosti, ko se je zdelo, da bo človek kmalu odstrl še zadnje največje skrivnosti vesolja. Optimizem, ki je v 1960-ih preveval družbo, se je v seriji odražal v nezavednem stičišču demokracije, komunizma, socializma in humanizma, zato je v
njej vladal utopični egalitarni družbeni red. Posledično je bila serija v svojih stališčih in idejah za tiste čase precej napredna in preveč filozofska, te lepe in danes redke lastnosti pa so avtorji gojili vse do prihoda J. J. Abramsa. Zadnji film se tako podredi družbeni psihozi o sovragu, ki preži izza vsakega vogala in v zrak meče stavbe v mestnih središčih. A vendar se film ujame in stori to, česar Amerika ni zmogla narediti: vpraša se, s čim si je vendar nakopala takšno sovraštvo. Odgovor je seveda sila neprijeten in najbrž se ZDA zaradi tega izogibajo vprašanju, toda Zvezdne steze v temo resnično po-
gumno odgovorijo nanj (in na koncu seveda čisto po holivud-sko rešijo svet). Ko se že zdi, da je film klonil pred klasičnim pentagonskim dojemanjem pravice (pravica = maščevanje = pravica, preventivni napadi so nujni, netenje vojne), se zazre vase in kot srčiko problema izpostavi ravno lastno notranjo politko, zato je jasno, da film republikanskim jastrebom ne bo všeč. Tako film v zadnjem hipu kljub nenehnemu hrupu akcije obdrži sloves razmišljajoče franšize, čeprav nelagoden pridih militarizacije Zvezdnih stez vseeno pušča nekoliko grenak priokus.
Matej Frece
Foto: MZ
■II i/i II li«(f»i (rnn-r-r
m m^m » mi /ylllljlIJLiJw	1
' ■ ¡Lj
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Ognjeno srce bo žarečo v brezpogojni ljubezni. Obveznostim in nalogam boste v celoti kos. Pravzaprav bo nujno, da se nekoliko sprostite in si zaupate. Odvečno energijo boste lahko uporabljali v naravi in koristno bodo delovali sprehodi. V prostem času preberite
BIK i, (21.4. - 20.5.) *
Pomembno vlogo bosta igrala duhovnost in svet skritih sanj. Čeprav ste po naravi skeptični, se boste tokrat lahko prepričali o nevidni resnici. Korak za korakom boste odšli naprej in tako se bodo uspehi stopnjevali v službi. Notranji pogum vam bo dal mir in vizijo zapriho-dnost. V ljubezni bo prijetno.
ñ
v v
i
DVOJČKA (ll. S. - 1Û. ó.)
'Hp
Toplo sonce vas bo okrepilo in podarilo samozavest. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri zdravju. Poleg tega, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov, bo dobro, da si preberete kaj o zdravi prehrani. Uspehi se bodo stopnjevali v skupinskem delu. Odprti boste tudi za novosti.
RAK
(21.6. - 22. 7.)
Biseri sreče ostajajo večni in julijski predstavniki bodo odšli pogumno naprej. Če ste rojeni junija, boste izvedeli pomembno novico. Spremembe boste morali sprejeti in se z njimi soočiti. Pričnite se boljpo-slušati. Blesteli boste v intuiciji in v ljubezni našli izpolnjenost.
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Možnosti in priložnosti v povezavi s tujino bodo šle z roko v roki. Učili se boste in pilili svoje znanje. Če imate v tem času pomembne izpite, uvidite priložnosti za uspeh. Odpravite se lahko tudi na počitnice. Če boste znali poslušati sebe, se bodo uspehi nadaljevali. Počasi se daleč pride.
H DEVICA f& (23.8. - 22.9.)
Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar odstopa. Raziskovali boste svoje občutke in prišli do pomembnih zaključkov. Sprostila vas bo narava in sveži zrak. Odgovornosti se bodo nadaljevale in tako boste našli v sebi tudi moč za prihodnost. Na probleme poglejte kot na izzive. Srečen dan:ponedeljek.
petek • 17. maja 2013
Za kratek čas
Štajerski	19
ZAČASNI LABORATORIJ
SOL OCETNE KISLINE
KOVINSKA KRTAČA
TEKOČA PRIKUHA, POLIVKA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKS = ukrajinski koncertni pianist (Emanuel, 1949-), ARNIK = posušena riba sled, slanik, EPIDOT = poldrag kamen, HORAK = slovenska pianistka (Hilda, 1914-1995), KNAPIC = slovenski kemik (Baltazar, 1848-1914), OMAST = obkladek, ROMAS = litovski metalec diska Ubartas, TRITOL = eksplozivna snov, ŽIROSTAT = stabilizacijska vrtavka.
■e>jewo 'o|eijoo 'jeiaoe T!jo}oioqe|
!>jsuaie} 'oua|o>j 'jopida '!q||e 'mi 'zrnoio 'jejeA 'dej 'eso '>nuje 'eueAao 'ms 'jojo 'JHJeA>j 'esjSAO 'en\\zei 'djs 'euai>iai 'doj mpoA 'agaidaid "lejsanz 'jseiuo 'seiujN 'bjoso '^oioh :ouabjopoa '3>jNVZId>j 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 18. maj:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 19. maj:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15.
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 20. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.
10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 21. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA.
12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 22. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak
in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 23. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 24. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Skupni nočni program iz studia Radia Ptuj. V soboto, nedeljo in v ponedeljek, 24., 25. in 26. maja med 00.00 in 05.00 uro v živo.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Zdelo se bo, da boste lažje zadihali in tako našli paleto priložnosti. Prav gotovo vam bo v pomoč partner in njegovi nasveti bodo dragoceni kot diamanti. Vaša naloga je, da jih poslušate. Senzitiv-ni boste za nasvete drugih ljudi in spoznali moč misli. Pravilno bo, da vidite svetlo prihodnost.
škorpijonom strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)

Močni in intenzivni boste. Tako se ne boste ozirali na mnenje drugih ljudi. Na delovnem mestu nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Mlada Luna s bo zgodila v 8. astrološki hiši, kar pomeni, da bo staro odšlo in prišlo bo novo. Prenehajte se oklepati starih vzorcev in se veselite vsakega dne!
V vreči življenja se je nabralo vse, tako slabo kot dobro. Čas bo namenjen osebi bilanci in soočenju z primarnimi občutki. Glasno govorjenje ne bo pomagalo in bolje bo, da si v tišini postavite dialog. Prihajali bodo ljudje, ki vam bodo pomagali. Seveda ne smete pozabiti na vašadut - optimizem.
Svoj kos železa boste na delovnem mestu zelo dolgo kovali. In ko bodo drugi prepričani v neuspeh, boste sami dokazali nasprotno. Kjer se boste pojavili, boste tako ali drugače v središču pozornosti. V partnerskem življenju vas čakajo ugodnosti. Seveda boste plesali po taktu partnerja.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Spremljala vas bo posebna inspiracija in cveteli boste med ljudmi. Pionirsko in kreativno delo bosta šla skupaj. Pravzaprav bodo drugi ljudje opazili, kako plemenito je vaše srce. Ugotovili boste, da ste zelo dober govornik. Pomembno bo, da se izpilite v komunikaciji in pri drugih intelektualnih dejavnostih.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Uspehi se bodo vrstili in izraziti bodo v pogledu poslovnosti in finančnih investicij. Seveda bo zelo modro, da si naredite neke varovalke, da vam ne bo čez čas žal. Lotili se boste prenove stanovanja in ugodno obdobje bo za pleskanje. Varujte se lenobe in sledite pionirskim idejam partnerja.
20 Štajerski
Domača rast
petek • 17. maja 2013
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Carina Petrič
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorici
Mlada avtorica je o sebi povedala: »Rojena sem na Ptuju. Hodim v sedmi razred Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj. Zanima me veliko stvari... Rada rišem, obožujem glasbo, učim se igranja klavirja. Preizkusila pa sem se tudi v mnogih športih: športnem plezanju, smučanju, baletu in v borilnih veščinah. Ko imam prost urnik, berem ali pišem pesmi. Moje pesmi so bile že večkrat objavljene v literarnem glasilu Čar besede moje, v letu 2012 pa sem bila izbrana za kulturno faco na šoli. Kadar pišem pesmi, se v meni prebudi prav poseben občutek, saj se lahko skoznje prosto izrazim in to vtkem v rimo. Zanimivo se mi zdi, da sem napisala najboljše pesmi takrat, ko sem mislim prepustila prosto pot in se nisem obremenjevala, kaj bo nastalo..«
Domača rasi
Carina Petrič
O objavljeni epiki
Čeprav gre za zelo mlado avtorico, je potrebno takoj priznati, da preseneča s kritično zastavljenim lirskim subjektom, ki pesmi izpoveduje, zelo pa navdušuje tudi motivna razgibanost. Za avtorje te starosti so značilne šablonske izpovedi in pisanje z značilnimi literarnimi klišeji. To je povsem običajno, a od tu naprej so ločijo tisti posamezniki, ki že v tej starostni kategoriji zmorejo mnogo več. Carina je gotovo med njimi. To dokazuje tudi s premišljevanjem o zunanji zgradbi pesmi, ki so tako po eni strani urejene v dvo- in štirivrstičnice, po drugi strani pa gre večkrat za povsem svobodno postavitev kitic. Obvladovanje pesniške materije dokazuje tudi z naravnim ritmičnim tokom, s svojevrstnimi besednimi soseščinami in številnimi prepričljivimi asociacijami ter presežki na slogovni ravni.
Zanimiva pa so tudi tematska polja, ki jo vznemirjajo. V prvi skupini so tako »samoizpraševalne« pesmi, kjer je veliko posrečenih, retorično odprtih »zakajev« in motivov iz najstniškega, šolskega življenja, v drugo skupino lahko postavimo ljubezensko obarvane verze (ti zanihajo od občutenja ljubezni kot nečesa lepega pa vse do njenih otožnih in trpkih zvenov), v tretjo skupino lahko uvrstimo družbeno kritične pesmi, v katerih spoznamo, da z današnjim svetom marsikaj ni v redu. To so zato tudi pesniški zapisi, ki pokažejo, kako mladi ljudje dojemajo stanje v naši državi, kakršno ta hip je. Navsezadnje ne smemo spregledati optimistične misli - verza: »... spotoma še rešim državo«.
Morda pa je rešitev v mladih ljudeh in njihovi novi poeziji ali pa kar v imenitnem seštevku obojega - tistega, kar bo slovensko poezijo in slovenski jezik postavilo na vidno in spoštljivo mesto našega vsakdanjega življenja.
Ena takih glasnic lepše kulturne prihodnosti na Slovenskem bo nedvomno tudi Carina Petrič.
David Bedrač
ZAKAJ I.
Vsak dan se sprašujem, zakaj je tisto in zakaj je ono, zakaj ni v mestu gore slonov .
Zakaj je tisti fant pek
in zakaj tista ženska nima dovolj oblek.
Zakaj se pica peče in ne kuha, zakaj je mamičina najboljša jed juha.
Zakaj preveč sladkarij škodi, če pa so bonboni najboljši in še v modi.
Zakaj petke v redovalnico kar same ne le letijo,
zakaj politiki naredijo največjo polomijo.
ZAKAJ II.
Zakaj hočem biti nekdo, ki blesti,
zakaj si želim biti nekaj, kar nikoli ne trpi?
Zakaj mislim obratno, kot živim, zakaj delam nekaj, česar si ne želim?
Zakaj si spet lažem, zakaj nisem brez ovir? Lahko bi bilo drugače, pa saj bo -
takrat, ko se zbudim .
LJUBEZEN
Gledaš me,
kot da sem prikazen iz nebes, v meni vidiš sij, četudi to ni res.
Zaljubljen si, kot Romeo, vse se ti najlepše na meni zdi, čeprav ta lepota so le laži.
Čutim, kako po meni hrepeniš, romantičen si kot poročni riž.
Vem, da si me želiš, in priznam ti -morda me kdaj dobiš!
Vse ti pomeni moj nasmeh, ko ga zagledaš,
se še na tvojih ustnicah raztegne meh. Vsekakor ti ni lahko,
ker veš,
da mene enkrat ob tebi več ne bo ...
SOSEDI IN MEJE
(delno napisano v narečnem jeziku) Sosed se hoče po travi podit', a žal to ni mogoče, ker v zemljiški knjigi piše, da je treba meje uredit'.
Že se stari dere: »Daj, greva ga spodit'!« Zraven pa še kleje: »Pojdi se solit!«
Meja mu ne ustreza, ker roža raste na njegov zid, spet se bo razjezil -pojdi rožo pokosit!
NA HITRO
Zdaj imam vsa sredstva, da si operem glavo, spotoma še rešim državo, morda celo dobim stavo, te povabim na kavo ... ... odličnjaku rečem: bravo ...
LJUBEZEN SE ZGODI
Ljubezen se zgodi spontano, kot če ješ banano.
Zaljubljen si lahko v mesarja ali kralja,
v devico ali v vodnarja.
Pri ljubezni je težko ostati trezen, ljubezni dan še v dežju ni brezvezen, in če te takrat na nemilo dobi bolezen, poljub ti bo zdravilo.
Ko si zaljubljen, sanjaš same čudne stvari,
na primer oblake,
rdeče ustnice in roza srake ...
Ljubezen opiše veliko besed, a najbolj jo čuti tisti, ki je od nje zadet.
Ljubezen je stvar, ki je ne odtehta denar. V ljubezni je izgovor za dotik, padec čez steno slik.
Ljubezen je kot občutek, da imaš z angelom stik, le da je ta angel na Zemlji in je tvoj vrstnik.
SVOBODA DUHA
Svoboda duha je, ko ti mama reče, da ima te rada, svoboda je, ko lepota ni več le zunanja fasada.
Svoboda je, ko si svoboden, kot je ptič, svoboda je, ko imaš pravico misliti na nič.
Svoboda je glasba, ki ti napolni srce, svoboda duha je moč, ki odganja gorje.
petek • 17. maja 2013
Šport, šolski šport, oglasna sporočila
Štajerski	21
Borilni športi • Bojan Kujavec, Kung fu klub Ptuj
Rad bi prišel med najboljše borce na svetu
Športna pot Bojana Kujavca se je pričela na blazinah s treningi juda. Sledilo je obdobje, ko se je preizkusil tudi v nogometu, kot tretji šport pa je izbral K-1, ki ga trenira v Kung fu klubu Ptuj. V tem je doslej tri leta in pol, v tem obdobju pa je tekmoval v kikboksu, kung fu sandah in K-1. Slednja borilna disciplina mu je doslej prinesla tudi največ uspeha, saj je zmagal na nekaterih mednarodnih dvobojih, v aprilu je na EP organizacije WTKA med člani v kategoriji do 71 kg osvojil 2. mesto. Z 22-letnim Kujavcem smo po teh uspehih opravili krajši intervju.
Zakaj ste se navdušili nad borilnimi disciplinami?
B. Kujavec: »Za njih me je navdušil brat Aleš, ki je pričel malo pred mojim prihodom v Kung fu klub Ptuj trenirati boks. Sam sem se odločil, da ne bom treniral isto kot on in sem šel poizkusit nekaj drugega, na trening kung fuja. V Kung fu klubu Ptuj sem se zares našel in lahko rečem, da v tej sredini zelo rad tudi treniram; ti treningi so mi že prinesli lepe uspehe.«
Kako bi ocenili vaš napredek v borilnih športih?
B. Kujavec: »Moj napredek je zares velik in to se kaže tudi skozi odlične rezultate. Najprej sem hodil na kick light tekmovanja (pri teh tekmovanjih niso dovoljeni udarci s polno močjo, op. a.), nato sem hodil na low
Karel Sauperl in Bojan Kujavec, Kung fu klub Ptuj
kick tekmovanja (borba poteka v ringu in so dovoljeni udarci s polno močjo, op. a.). Sledila so
tekmovanja v K-1, na katera se trenutno tudi najbolj osredoto-
STE PRIPRAVLJENI NA SPOMLADANSKO ČIŠČENJE?
NOVO!
SPLETNA TRGOVINA
v.gitas.si
Zgornje Bitnje 1, 4209 Žabnica Trgovina: 04/23-15-700, servis: 04/23-15-690 gitas@gitas.si, www.gitas.si
URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER
PRODAJNI PROGRAM: • VISOKOTLAČNI ČISTILNIKI • SESALNIKI • POMETAČI • VRTNE ČRPALKE • PARNI ČISTILNIKI,...
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
lu RAD IO PTUJ
89,8° 98,20 10473
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
^ p	Televizija
Skupnih Internih Programov

»NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI IN RAZVIJTE SVOJ GLASBENI TALENT«
Glasbena šola Ormož
Kolodvorska cesta 7 Tel: 741 0 730
Vabi na:
VPIS UČENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe.
kjer bo pouk brezplačen: 5 letni - Predšolska glasbena vzgoja 6 letni - Glasbena pripravnica
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2013/2014 bo v sredo. 22. maja 2013. od 14. do 17. ure, v prostorih šole.
Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 20. Let godbe Mol Lenart 11:30 Utrip Iz Ormoža 12:30 Polka In Majolka 13:30 Uleml sanje 15:00 Video strani
18:00 Revija MPZ Slavčkov gaj v Lenartu 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 litrlp iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Kronika Iz Občine Martovci
09:1 OŠKL
10:00 Revija MPZ Slavčkov gaj v Lenartu 11:30 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta občine Domava - posnetek
15:00 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 Dan OŠ Markovcl
21:10 Ujemi sanje
22:40 Polka Majolka
23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Koncert MePZ Gerečja vas 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 9. Martjatest na Ptujsld Gori -1. del 12:00 Od kleti do Meti, s prijatelji 13:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 1. del 15:00 Gorišnlca - Iz naših krajev 16:10ŠKL
17:00 Revija malih pevskih skupin 18:30 Revija MPZ Slavčkov gaj v Lenartu 20:00 Revija odraslih tolklomlh skupin 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Koncert MIH z gosti - 2. del 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani
18:00 9. Mariiafest na Ptujski Gori -1. t 20:00 Dan OS Markovci 21:10 Kronika Iz Občine Markovcl 22:20 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
čam.«
Na evropskem prvenstvu v K-1 ste osvojili 2. mesto.
B. Kujavec: »S svojim nastopom na Madžarskem sem zelo zadovoljen, saj je šlo v borbah skoraj vse po planu, tako kot smo se dogovorili. Zame je drugo mesto na evropskem prvenstvu v K-1 največji uspeh in to je zares zelo velik dosežek.«
Pred kratkim ste dobili profesionalni dvoboj v Li-verpoolu proti Špancu Ri-cardu Sanchezu.
B. Kujavec: »Dvoboj je potekal kar dobro, vendar sem bil pred njim - moram priznati - malo preveč nervozen. V ringu nisem delal tako dobro kot na Madžarskem, vendar sem tekmeca v prvi rundi z udarci poškodoval, tako da ni mogel nadaljevati dvoboja. S tem sem dosegel drugo zaporedno zmago na profesionalnih dvobojih v Liverpoolu.«
Kaj si želite doseči v K-1?
B. Kujavec: »Rad bi prišel med najboljše profesionalne K-1 borce. To je moj glavni cilj in na treningih trdo delam, da bom čez nekaj časa ta cilj dosegel.«
Kaj vas čaka v bližnji prihodnosti?
B. Kujavec: »Moj naslednji dvoboj bo 25. maja v Dolu pri Hrastniku, ko se bom v naslednjem profesionalnem dvoboju
v K-1 pomeril z Lukom Alaufom. Z njim sem se že pomeril pred približno pol leta v Brežicah in sem zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Sedaj se mi na nek način želi 'maščevati', vendar bomo videli, kako bo dvoboj potekal. Na njega se trenutno 'na polno' pripravljam in vsekakor bom šel proti Alaufu na novo zmago.«
Vaš trener je Karel Šau-perl. Kako sodelujeta?
B. Kujavec: »Karel Šauperl me je v bistvu naučil vsega, kar znam v borilnih športih. Hkrati lahko rečem, da je odličen trener, predvsem pa me pred vsakim dvobojem dobro pripravi in motivira, kar zame predstavlja velik plus v sami borbi.«
David Breznik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Šolski šport • Odbojka
Najboljša OS Poljčane
Ekipa OS Videm-Leskovec je osvojila 3. mesto.
V petek, 10. 5., je v telovadnici OŠ Juršinci potekalo območno tekmovanje v odbojki za učenke letnika 2000 in mlajše. Za prestižni naslov so se pomerile ekipe štirih osnovnih šol, in sicer dve iz Spodnjepodra-vskega konca in dve iz Slove-njebistriškega območja. Naslov območnega prvaka pri mlajših učenkah so osvojile mlade od-bojkarice izpod Boča, ki so v velikem finalu premagale OŠ Črešnjevec. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati:
OŠ Juršinci - OŠ Poljčane 1:2, OŠ Črešnjevec - OŠ Videm- Le-skovec 2:1;
tekma za 3. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Videm-Leskovec 1:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Črešnjevec 2:0.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Poljčane
2.	OŠ Črešnjevec
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	OŠ Juršinci
tp
sam

www.sam.si
brezplačna
dostava BLAGA
v mesecu MAJU
v trgovini
sa*h°krm0ž
nardek 44 b teL: <>2/741 65 00
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. maja 2013
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ I Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	*
LEASINGOV & MENJAVE
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA c			OPR.	BARVA
CHVR0tnWCETT11.416V	2001	4.1)0,1)0	KUMA, IEGL, HAST.	SRBRNAKOV.
CHR0ENCII.DSX,5VRAT	2B1I	6.990JM	GARANDADO 12/2013	RBA
erntOEH XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE	2002	1.990,00	KUMA, EL PAKET, Z.IAST.	SRBRNAKOV.
FIAT BRAV01.41EVTJFT, S VRAT	2008	7.590,00	0DUČEN,11AST,TEMP0MAT	ČRNA KOV.
FIAT SCUDO VAN COMBI FURGON 1.9 TD	2000	2.310»	MOŽNOST ODBITKADDV	RBA
FORD CMAX 1.61EV.S VRAT. SLO	200E	5.990,00	KUMA.P0T.SQIJUIJIGA^B&.	B(0V. SREHRNA
HRDCMAX1.ETDCI TREND	NOVO	0011.110,00	NA ZALOGI	ČRNA, SREBRNA KOV.
FORD FIESTA 1,251RBD, 5 VRAT, SLO	2009	UN»	AVT.KUMA,I.IAST,li 44.977 lun	ZE1ENASOUEEZEKOV.
FOHD FIESTA 14THEND, S VRAT, SLO	2101	1190,00	KOMUNIK. PAKET, AVT KLIMA	MODRA« KOV.
FORD FIESTA COKFORT 1.4, E VRAT	2001	5.790,00	ALU PLATIŠČA. KLIMA. KEGLEN.	MODRA KOV.
FORD FOCUS 1.415VRAT	2003	2.690.00	OBV. KONTU. KUHA, 2. LAST.	SRBRNAKOV.
FORD FOCUS KARAVAN I.BI0V, SLO	2007	1.110,00	DOO. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.	KOV. SREBRNA
FORD FUSION 1.E COMFORT, 5 VHAT, SLO	2008	E.EM»	AUI PLAT,AVT. HUMA, MEGL	TEMNO SIVA KOV.
FORD FUSION 1.41DQ FRESH	200!	5.990,00	1.LAST, P0TR.SHtVJUUL, KUMA	SV.ZEUNMUOUMEKOV.
MID KA TITANIUM 12	2010	7.990,00	ALU FLAVT.KUMAJi M9ta	ČRNDRDEČA
H)RD KUGA TREND 2.0 TDCI 4X2-AKCUA	NOVO	OD 19.520»	PODALJŠANO JAMSTVO	DBAJML.
FORD MONDE» 1.1,4VRATA	20DI	1.990,00	MEGL, KUMA, EL PAKET	TEMNO SIVA KOV.
FORDSMAX 2.0 TiïAMUM, SLO	2101	1.190,00	PANORAMSKA STREHA	SRBRNAKOV.
MAZDA 323 SEDAN 141,SU)	1991	1.150»	ABS.4AIRBAH.su	RDEČA
0PELASTRA1A1EVGU4VRATA	1999	1.910»	DAU.CENIR2AliELP0Mm	HORDO RDEČA KOV.
PEUGEOT 10B I.I POPART,5VRAT	2102	1.390,00	CENIK ZAKL, EL POMIK SIEKEL	MAKOV.
PEUGEOT 207 NRLLESIM1 Ji- S VRAT	2010	1990»	SONČNA STREHA, TEMPOMAT	TEMNO SIVA KOV.
PEUGEOT RCZC0IPE1.E,SLO	2010	19.500»	In 37:417 In,GHENOLDSKE,..	ČRNA KOV.
RENAULT CU01.2 HDJ, S VRAT	199!	590»	RADIMD.TONIRANA SÏÏK1A	RDEČA
RENAULTLAGUNA1.9DCI KARAVAN	2002	2j490»	START STOP, STREŠNE SANI.KLIMA TEMNO SIVA KOV.	
RENAULTMEGANE I^UO GRANDTPRML	2104	3.590»	AVT.KUMA, MGL, EL PAKET	TEMNO SIVA KOV.
RENAULT SOLUCIJ DCI	2002	3.190»	ALU FLATjnU. 4 ZIMGUNE	SRBRNAKOV.
SEAT LEON 1.4,5 VRAT, SLO	2003	3.190»	KUMA, ABS, I.LAST.	ZlATAKOV.
TOYOTA RAV4 2.2D 4X4	200!	13.390»	VIIČJUJUKA, TEMPOMA!	SRBRNAKOV.
VOLKSWAGEN PASSAT 1 j TOI KARAV.,SLD	2104	5.790»	AVT.KUMA,! STJHNJ.,m,.	KOVmO MODRA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDIDPF BUSINESS	2010	15.680,00	KUMA	KOV. SREBRNA
BMWSERUA1:116D CONFORT	2010	11.780,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERUA 3:318D TOURING	2004	4.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C31,4 HDI CONFORT	2010	7.750,00	KUMA	BELA
CITROEN C4 GRANO PICASS01,6 HDI BUSINESS	2010	10.680,00	NÄVI, PARK	KOV. SIVA
FORD FOCUS 1,6 TDCI TREND	2010	7.980,00	KUMA	BELA
OPELASTRA KARAVAN 1,3 COTI ENJOY	2008	5.980,00	KUMA	BELA
PEUGEOT 407 CONFORT 1,6 HDI	2009	8.580,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT CU01,5 DCI	2010	6.280,00	KUMA	BELA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 Od DYNAMI01IE	2011	10.450,00	NÄVI, TDM TDM	KOV. RJAVA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,5 DCI DYN. PLUS	2008	6.280,00	KUMA	ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI EXPRESSION	2011	10.770,00	KUMA	KOV. ČRNA
SEAT ALTEA XL STYLANCE 1.9 TDI	2008	8.880,00	KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA COMB11,9 TDI ELEGANCE	2009	10.280,00	SL0V.	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI SPORTUNE	2005	8.280,00	KUMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT KARAVAN 2,0 Till	2009	9.980,00	PARK.SENZ.	SREBRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
CHEVROLET KAL0S 1.2 DIRECT	2006	3.090,00 Í	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
NISSAN COMFORT ALMERATINO1.816V	2001	3.090.00C	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FIAT MULTIPLA T.616V SX TOO	1999	1.950,00C	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDISIGNO	2002	2.970,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT4062.0 HDI BREAK	1999	2.130,00«	KLIMA	KOV. MODRA
HONDA CIVIC 1.7 VTI AVT.	2003	3.200,00«	SERV. KNJIGA	BELA
PEUGEOT 2061.4IX-LINE	2005	3.350,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE	2006	5.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES-BENZB180CDI	2005	9.490,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
MICR0CARMC1	2004	4.300,00«	ALU PLAT.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 3071.616V D-SIGN	2007	6.300,00«	84.000 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3081.616V C0NF0RT PACK	2011	9.800,00«	12.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT EXPRESSION MODUS 1.2TCE GRAND	2010	7.500,00«	SERV. KNJIGA	BELA
CHEVROLET KAL0S1.2SE	2005	2.350,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA 2.0TDI 4 X 4 COMF.	2007	7.800,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
AIXAM 400 SL EVOLUTION	1998	2.990,00«	ALU PLAT.	K0V.B0RD0
PEUGE0T4071.6 HDI C0NF0RT LIMU.	2007	6.950,00«	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.416V EXCEPTION	2007	4.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. T. SIVA
VOLKSWAGEN POLO 55	1995	580,00«	5 VRAT	KOV. VIOLA
FIAT GRANDE PUNT01.4 8V ACTIVE	2006	4.850,00«	39.000 PREV	KOV. SV.ZELENA
Do konca februarja -20% gotovinski popust ■ pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled,
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
Pet eii 17.5,
MO tonili TV Maribor-pon. 9:25 Ktihinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Monro - pon. 10:50 Into M 12:00 Regí TV Orino!

Reeí TV ( 13:00 Info kanal Kuliiniiu
5:35 Kuhinjica G, j 3 liro Ipal 7:00 Povabilo na kavo - pon. 7:35 Jana o zdravju - Terska dolina - pon. 3:05 Info kanal 3:25 0£i in uiesa boga -pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Povabilo na Barko - pogovor s Filipom H—om - npit.
,no)-T7. oddaja -por.
__________umetnost-18. oddaja - pon.
21:25 Motoscona - 21. oddaja - pon. 21:55 Rop TV GoriS ni c a - pon.
Sobota 13.5.
S:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Info kanal 10:25 Modio - pon. 10:55 Info kanal
11:30 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 11:55 Info Hanal 2:00 Ptujslp kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna
19
3:20 fietiTVOrmoi-pon. 4:20 Info kanal 5:15 Kuhinjica - pon. 5:40 Infn kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
7:30 Jana o zdravja -Terska dolina-pon 3J0 Ptujska kronika-por. 3:20 Cista umetnost -lil. oddaja - pon. 3:45 Pregled tedna-pon. i:j5 plana!
J: 30 Videnie Vide Vrdmar-ponl 20:00 Ptuja» kronika-pon 20:20 Zemlja in mi -17. odda1, 21:00 Povabilo na kavo - pon 22:00 Ptujska kronika - pon. nm««^^.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 19.5.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinjica 0:10 liifo kanal
1:00 Cista umetnost • 19. oddaja - pon.
1:25 Info kanal
13:00 Pregled tedna-pon.
3:20 Zemlja in mi -17. oddaja -pon,
4:00 Sporf(no)-17. oddaja -pon.
4:30 Info kanal
5:15 Gostilna prFrancet- 29. oddaja 6:15 Info kanal 100 Ptujska kronika - pon. 8:20 Info kanal.
3:45 Sjiortino) - Predstavitev plavalnega
kluba Term Ptuj-pon. 18:00 Moč glasbe nas združuje 1. del - pon. 2]:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon 20:45 Sport(no) -17. oddaja - pon 21:15 Motoscena-21. oddaja-pon. 21:35 Cista umetnost -18. oddaja - pon.
Ponedeljek 20.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon, 10:15 Info kanal 10:45 Pregled tedna-pon. 11:05 Info Kanal :0Q Pomurski tednik 40 Kuhinjica 35 Info kanal .. 00 Povabilo na kavo-pon 7:35 Pregled tedna - pon. 7:55 Info kanal
:30 Jana o zdravju -Terska dolina - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo 21:00 Soort(no) -17. oddaja - pon 21:30 Motoscena- 21, Oddaja- pon. 22:00 Ptujska kronika-pon.
www.petv.tv
Spraviti nîî lil« lirais m SiOtlï
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednilcsi
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO ^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
D^ITOfuMIJm [MU« M sf J si m I d S11 ! m»VJ I HtlJ 5 M BTS1
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENA		E OPR.	
FORD C-MAX1.6 TDCi	2005	5.490,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi	2004	3.990,00	AVT.KUMA	kov. SIVA
PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi	2011	10.490,00	AVT. KUMA-SLO	KOV. RDEČA
BMW 520 d	2011	33.990,00	VSA OPREMA	KOV. MODRA
CfTBOEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2008	8.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTi	2007	6.490,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi	2010	13.490,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
CHEVROLET AVE01.4	2007	2.990,00	KUMA-SLO	KOV. SREBRNA
CITROEN C3 PICASS01.6 Hdi	2010	9.490,00	AVT.KUMA	BISERNO BELA
VW PASSAT VARIANT 1.9 Tdi	2008	10.490,00	1.LASTNIK-SLO	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi	2003	2.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.9 Del	2005	4.490,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
BMW 318 d TOURING	2009	13.990,00	VSA OPREMA	KOV. ČRNA
FORD C-MAX1.6 TDCi	2009	8.990,00	1. LASTNIK	BISERNO BELA
OPELVECTRA 1.9 CDTi	2006	6.990,00	COSMO	KOV. ČRNA
PEUGEOT 206 CC1.4	2001	2.990,00	KUMA-SLO	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 Del	2008	6.490,00	1.LASTNIK-SLO	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka	Oprema	Letnik	Cena(€)
AUDI A41,8	ABS, servo volan	2000	2.490
AUDI A5 2,5 AVT.	ABS, servo volan	2000	2.490
JEEPCHEROKEE 4X4 3,1 TD	ABS, servo volan	2000	4.000
PEUGEOT 207 1,4	ABS, servo volan	2008	6.490
CHEVROLET CAPTIVA 2,0 DT	ABS, servo volan	2007	8.990
ALFA 159 SW 1,9	ABS, servo volan	2007	6.990
TOYOTA YARIS 1,0, PUN	ABS, servo volan	2005	3.790
TOYOTA YARIS 1,0 TERRAS-	ABS, servo volan	2010	7.990
SUZUKI GRAND VITARA 1,9 TD SPECIAL ABS, servo volan		2008	13.990
FIAT DOBLO EMOTION 1,8 JTD	ABS, servo volan	2010	11.500

gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vabilo na razstavo Dobrote slovenskih kmetij; Prvomajska proslava na Ranci Ptuj; Spoznavajmo države EU; Priprave na šeste rimske igre; Odprtje razstave, posvečene slovenskim izgnancem; Razstava otroške likovne ustvarjalnosti Vrtca Ptuj; Komorni moški zbor v besedi in sliki; Prireditev ob dnevu Osnovne šole Breg; Ranca Ptuj obeležuje 40 let delovanja; Spominska ura za Nevenko Čurin; Dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju; Koncert dunajskih harf.
		
l	S,	(R RADIOPTUJ V& 50 let www.radio-tednik.si
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo
wtëf
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
petek • 17. maja2013	Oglasi in objave	ŠtajerskiTEBHlK 23
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037.
ŽELITE čim uspešneje končati šolsko leto? Izvajamo učno pomoč za osnovnošolske predmete in inštrukcije iz angleškega jezika za vse šole. MATEHER, d. o. o., tel. 040 571 313.
USPEŠNO in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.


ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM avto prikolico, nosilnost 1250 kg, in gumi voz. Tel. 041 728 945.
PRODAM traktorsko koso BCS, širina grebena 230. Tel. 040 495 645.
KOSILNICO BCS, širina kose 127, in traktor Vladimirec, 30 KM, kot nov, prodam. Tel. 031 207 112.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 041 570 377.
PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti, možna menjava za kravo ali telico za zakol z doplačilom, ter kupimo kravo ali telico za zakol. Tel. 041 240 003.
PRODAM traktorsko rotacijsko kosilnico Banrol, širine 185 cm, hidravlični dvig, rabljeno eno sezono. Tel. 041 599 567.
PRODAM PUJSKE, 25 do 30 kg, Nova vas pri Markovcih. Tel. 766 15 31.
PRODAM burske koze - čredico s samcem ter koze in kozle, posamezno po izbiri. Telefon 041 783 224.
TRAKTORSKA kosilnica - mulčer, 14,5 ks, brez koša, še ne rabljena, prodam za 890,00 €. Tel. 041 613 804.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič. Gsm 031 568 881.
PRODAM obračalnik pajek ter navadni obračalnik in molzni stoj Virovitica. Informacije 7760 421.
NEPREMIČNINE
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otork Murter - Tisno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/ m2, telefon 00385 98 33 61 40.
PRODAM hišo v okolici Ptuja. Inf. na tel. 031 483 071.
PRODAM stanovanje v Ul. 5. prekomor-ske 11, v velikosti 48 m2. Tel. 051 327 225.
DOM STANOVANJE
V NAJEM DAJEM dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trosobno in eno šti-risobno stanovanje, delno opremljeno, lokacija Bukovci, ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel. 040 213 122.
KOPER - APARTMAJI do 4 osebe 245 €/ teden, do 6 oseb od 315 €/teden, poleg urejenega brezplačnega kopališča. Kontakt 041 227 744.
VIR na hrvaškem pri Zadru, oddam apartma za 5 oseb in apartma za 3 osebe, oba s klimo, TV in oddaljeno 100 m od peščene in kamnite plaže. Tel. 041 748 327.
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
MOTORNA VOZILA
PRODAM viličarja, model Indos, dvižna masa 1500 kg. Informacije na tel. 031 332 238.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
KUPIM traktor Tomo Vinkovič, Zetor, Ur-sos, IMT, Deutz, univerza ali podobno, lahko slabše ohranjen. Tel. 041 680 684.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
popustom najcenejši na Ptuju.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Prireditvenik		1
Petek, 17. maj		
9:00 Ptuj, Minoritski samostan: 24. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij; do 14.00 tržnica Dobrote slovenskih kmetij na ptujski tržnici; 11.00 Nova vas pri Markovcih, primeri dobre prakse izvajanja programa Leader 13:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: Pomlad na Turnišču, odprtje
objekta za dopolnilne dejavnosti in praktični pouk; 15.00 srečanje dijakov, staršev in učiteljev
18:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: prireditev Vrtca Ptuj, Slastni običaji v letnih
časih, ob 29. prazniku in 68-letnici dela Vrtca Ptuj 19:00 Lenart, Dom kulture: Orfejeva pesem 2013, območna revija odraslih PZ in malih
vokalnih skupin, JSKD 19:00 Ormož, grad, MCO: Brez dlake na jeziku, Dr. Ana Arzenšek: O sreči 19:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: regijsko srečanje za mlade literate SV Slovenije -
Urška 2013, JSKD 19:30 Ptuj, koncertna dvorana GŠ Karola Pahorja: 9. koncert učiteljev 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: abonma Arsana, Slovenski trio z gosti, Klavirski kvintet Postrv
20:00 Kidričevo, dvorana Pan: Vrtec Ptuj, svečani zbor in srečanje delavcev Vrtca in
gostov, ob 29. prazniku in 68-letnici dela vrtca Ptuj 20:00 Podgorci, Kulturna dvorana: Praznik vina Podgorci 2013 - svečana podelitev
priznanj in pokušnja ocenjenega vina, TD Podgorci 20:00 Ptuj, Osojnikova c. 3, III. nadstropje: Inštitut za osebnostni razvoj, brezplačna delavnica - partnerski odnosi
Sobota, 18. maj
9:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih
pevskih zborov Štajerske in Pomurja 9:00 Ptuj, Minoritski samostan: 24. državna razstava, Dobrote slovenskih kmetij; praznik sira pred Mestno hišo, predstavitev starodobnih traktorjev; Folk fest ob 11.00; 13.00 podelitev priznanj, kulturni program 9:00 Ptuj, tržnica: Tržnica unikatov, program za otroke in mladino in tržnica rabljene
otroške opreme, oblačil in igrač 10:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: Pomlad na Turnišču, strokovno predavanje Stanka Zemljaka, zdravilna zelišča v naravi; 11.00 vodeni ogledi posestva in učnih poti; 16.00 vodeni ogledi in delavnica, do 18.00 11:00 Ptuj, Minoritski samostan: IX Folkl fest, DPD Svoboda Ptuj, Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj
16:00 Ptuj, Dom krajanov Breg: prireditev ob 30-letnici delovanja Društva Koranti Poetovio Ptuj
18:00 Cirkovce, večnamenska dvorana: 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev, PD
Cirkovce in Ljudske pevke Žanjice 19:00 Skorba, Dom krajanov: abonma, predstava Svobodni zakon, Narodni dom Maribor
20:00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: predstava Ferija Lainščka Gajaš, arestant, za izven 21:00 Podgorci, Kulturna dvorana: Praznik vina Podgorci 2013, zabavni večer z ansamblom Zlatih 6
21:00 Ptuj, CID: koncert glasbene skupine Nox acoustic
Nedelja,19. maj
8:00 Kidričevo, restavracija Pan: mednarodno srečanje starodobnih vozil, vožnja do
Ptujske Gore in Majšperka 9:00 Ptuj, Minoritski samostan: 24. državna razstava, Dobrote slovenskih kmetij; slavnostna maša ob 10.00; kulturni program, podelitev priznanj ob 11.00; kulturni program in javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci ob 16.00; zaprtje razstave ob 18.00 10:00 Ptuj, grad: muzejski vikend za starše in otroke, Skrivnosti grajske zeliščarice 10:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: Pomlad na Turnišču,vodeni ogledi
do 12.00 ter med 16.00 in 18.00 14:00 Gerečja vas, Nemčov vrt: 10. tradicionalna prireditev Košnja trave nekoč, Društva
žena in deklet Gerečja vas 16:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: koncert Pesem pomladi, Ženske vokalne
skupine Simfonija, KD Trnovska vas, ob dveletnici delovanja 17:00 Makole, Dom krajanov: regijsko srečanje odraslih folklornih skupin; JSKD
Ponedeljek, 20. maj
9:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: Pomlad na Turnišču, naravoslovni
dan za osnovne šole, do 13.00 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, za šole in izven, tudi ob 11.00
Mestni kino Ptuj
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. maj: 17:00 Krudovi; 19:00 Seanse; 21:00 Lincoln
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
16. maja je minilo že deset let, odkar je od nas za vedno odšla draga žena, mama, babica, teta in prijateljica
Matilda Korošec
roj. 25. februarja 1936, umrla 16. maja 2003
ORMOŠKA CESTA 89, PTUJ
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen ... Zato hvala vsem, ki prižigate svečko in postojite ob njenem grobu ter tako obujate spomin nanjo.
S praznino in samoto v srcu: mož Martin in vsi, ki smo jo imeli radi
Boš prepoznal moje ime, če te srečam v nebesih? Boš objel mojo roko, če te najdem v nebesih? Kajti za temi vrati, verjamem, sta sreča in mir, ki ju je mogoče najti le tam.
V SPOMIN
15. maja mineva leto, odkar je našel notranji mir dragi mož, oče in dedek
Marjan Škripač
IZ GORIŠNICE 84
Pogrešamo te!
Žena Marija, hčerki Mateja in Lucija z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in svaka
Antona Tementa
3. 7. 1932 t 30. 4. 2013 IZ MOŠKANJCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala govornikoma za izrečene besede slovesa, g. župniku sv. Marjete niže Ptuja za izveden obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakem posebej iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kako je prazen dom, dvorišče naše, ni več tvojega nasmeha, le delo tvojih pridnih rok v spomin nam ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
Lovrenca Krajnca
S SP. HAJDINE 16
3. 7. 1926 t 8. 5. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli iskreno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Ivanu Klepu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, GD Hajdina, nosilcu prapora in zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, zdaj sveče gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka in strica
Ivana Repca
IZ ULICE 25. MAJA 12, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, zdajšnjim in nekdanjim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrekli sožalje in besede tolažbe. Zahvaljujemo se naddekanu Marjanu in patru Juriju, govorniku, nosilcem državnega, verskega in društvenega simbola, pevcem PGD Hajdoše ter pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
Štefana Nahbergerja
Z ZG. HAJDINE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se tudi sodelavcem OŠ in Vrtca Videm pri Ptuju ter podjetja Silkem za darovane sveče in sindikatu Taluma za odigrano Tišino.
Hvala tudi g. župniku farne cerkve za opravljen obred in sveto mašo ter g. Aublju za poslovilni govor in g. Kmetcu za opravljene molitve.
Hvala PGD Hajdina in upokojencem Hajdina, ki so ga pospremili s stražo in zastavo, ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: žena Anica, sin Ivan z Anito, sin Rudi s Francko, hči Brigita z Andrejem in vnuki Simon, Danijel, Erik, Špela, Nina, Klara in Dejan
Ptuj • Svetovni dan plesa 2013
Poklon plesalcev Anjeti Kralj
V četrtek, 25. aprila 2013, smo se Ptujčani, plesna sekcija DPD Svoboda Ptuj in jazz plesna sekcija Plesnega kluba Mambo, s plesno koncertnim dogodkom poklonili prvi ptujski plesni učiteljici Anjeti Kralj.
Dogodek je bil pripravljen v počastitev svetovnega dneva plesa, ki ga obeležujemo vsako leto 29. aprila, to je dan, ko se je rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre (1727-1810). Ptujčani smo se odločili, da ga letos posvetimo prvi ptujski plesni učiteljici. V letošnjem letu bo dopolnila osemdeset let in zdelo se nam je prav, da se ji na plesni način oddolžimo za njeno dolgoletno predano delo in ji priredimo plesni dogodek. Tako se je v sproščenem vzdušju Musica-feja plesalo s plesalci plesnega kluba Mambo in DPD Svobode - skupine Empiric movement dance group, pelo s Tejo Le-tonja in Davidom Matičijem in klavirsko spremljavo Toma Hajška.
Na Ptuju ga ni človeka, ki ne bi bil tako ali drugače povezan s plesom, bodisi s folkloro ali družabnimi plesi. Lahko bi trdili, da Ptujčani vedo, kje se je plesalo nekoč in se pleše še danes - v stavbi Narodnega doma, v današnji Jadranski ulici. Tam je, davnega leta 1957, začela obiskovati plesni tečaj Anjeta Kralj. S soplesalcem Aleksandrom Glatzem sta bila začetnika družabnega plesa in prva športna plesalca na Ptuju. Tako se spominja: »Leta 1956 sem se vpisala v začetni plesni tečaj, ki ga je vodil gospod Simončič iz Maribora. Ker mi je bilo zelo všeč, sem se vpisala še v nadaljevalni tečaj. Že takrat je bil moj najpogostejši plesalec Aleksander Glatz. Spomladi leta 1958 je bil poslan iz republiške Zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije razpis za šolanje plesnih učiteljev. Na občinskem svetu Svobode Ptuj, so tedaj odločili, da pošljejo enega kandidata. Sama sem bila takrat zaposlena v podjetju Delta. Na mladinskem sestanku, ki ga je vodil Franjo Vučak, so iskali primernega kandidata za šolo. Ker ni bilo prostovoljcev, se je Vučak odločil sam. V roke mi je porinil prijavnico, saj je menil, da sem dovolj resna. Ko sem prišla v Ljubljano, nas je
bilo 35 kandidatov. Šolanje nas je končalo le 9. Po opravljenem prvem letniku sem dobila potrdilo, da lahko poučujem začetni tečaj. Septembra leta 1959 smo v Narodnem domu na Ptuju razpisali prvi začetni plesni tečaj. Leta 1966 sem diplomirala na Visoki šoli za telesno kulturo kot učiteljica družabnega plesa.«
Ko je bila 6. januarja 1960 ustanovljena Plesna sekcija pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda, je bila članica tudi gospa Kraljeva. Sekcija je imela namen razvijati družabnost, dostojno in lepo vedenje, tovarištvo in popularizacijo družabnega plesa. V letih 1963 in 1971 je bila njena predsednica. V letih, ki so sledila, je plesna sekcija aktivno nadaljevala aktivnosti na področju družabnega plesa. Prirejali so se plesni tečaji za odrasle in mladino, priprave na valeto in maturo, včasih so se prirejali tudi plesi, predvsem v novoletnem ali pustnem času. Seveda je bil plesni bonton bistveno drugačen, kot je danes, in z nasmehom pripomni: »Plesalec se približa plesalki in jo prosi za ples. Plesalka vstane in plesalec ji ponudi desno roko, s katero jo odpelje na plesišče, ki ga obhodita v promenadi. Nato sledi razlaga plesne smeri in drža, ki jo pokaže plesni učitelj, nakar se plesni par postavi v plesno držo. Plesni učitelj šteje korake in par mu sledi. Naloga plesnega učitelja je, da vedno napove začetno nogo in plesalčeve korake, saj je on tisti, ki vodi ples. Ko plesni pari osvojijo plesne korake in ritem, na štetje začnejo plesati po glasbi. Plesni učitelj jim ponovno napove nogo, korake in ritem ter šteje ves čas ob spremljavi glasbe. Po končanem plesu plesalec plesalko za roko v promenadi odpelje na njeno mesto in se ji zalivali za ples. Za tem odide na svoje mesto.
Moje vodilo je bilo, da vsi udeleženci plesnega tečaja tako dolgo vadijo, da 'plesno shodijo'. To pomeni, da po
Maj ponudba lignjev
6,90 7,90
toriaranta, ob 4ravi 3a, pttj
Ocvrti ali z žara, s prilogo
Polnjeni s pršutom ali jurčki, s prilogo
eur
eur
Foto: Črtomir Goznik
opravljenem tečaju obvladajo sedem plesnih zvrsti. Na koncu plesnega tečaja je plesno
tekmovanje, na katerega se povabijo plesni sodniki. Prvi plesni turnir na Ptuju je bil
organiziran leta 1962, ko so že prvi ptujski plesni pari plesali v C-razredu.
Leta kasneje smo plesne vaje imeli tudi v Domu upokojencev Ptuj. To je bila vseslovenska akcija. Ob koncu tečaja je bilo razpisano vseslovensko tekmovanje plesnih parov iz domov za upokojence. Bila sem zelo zadovoljna, saj sta moja plesna para dosegla prvo in tretje mesto v argentinskem tangu. Plesni tečaji so v ptujskem Domu upokojencev občasno potekali še od leta 1979 do 1987,« zaključuje.
V zadnjem času je Anjeta Kralj sodelovala pri nastajanju publikacije 50 odplesanih, pomagala organizirati državno prvenstvo v standardnih plesih za leto 2011, odplesala uvodno solo plesno točko v plesni predstavi Ženske (aprila 2012). Za predano delo so se ji Ptujčani oddolžili z veliko oljenko, ki jo je dobila februarja 2012.
Božena Krivec
Ptuj • Romanje don Boskovih relikvij
Še danes nagovarja z zgledom
Danes se v Veržeju zaključuje milostno romanje don Boskovih relikvij po Sloveniji, ki se je začelo 1. maja, 15. maja so obiskale tudi Ptuj. V Slovenijo so relikvije prispele v okviru poti po vsem svetu, ki poteka že štiri leta, do 200. obletnice rojstva „očeta in učitelja mladih" sv. Janeza Boska v letu 2015 bodo obiskale vseh pet celin v 130 državah sveta.
Sprejem je bil pred cerkvijo sv. Petra in Pavla, sledila je maša v cerkvi, somaševanje je vodil salezijanski inšpektor Janez Potočnik, udeležil se je je tudi ptujski župan Štefan Čelan.
V času od 1. do 17. maja so relikvije obiskale vse slovenske škofije in vse glavne Marijine Božje poti oziroma obiskale večino župnij in skupnosti, kjer deluje salezijanska karizma, ki temelji na vzgoji mladih s poudarkom na preventivi, cilj pa je vzgojiti mlade v dobre kristjane in poštene državljane. V mariborski nadškofiji so obiskale Maribor, kjer nastaja Don Boskov center, Radlje ob Dravi in Ptuj. Romanje don Bosko-vih relikvij v Sloveniji, ki so ga organizirali salezijanci, hčere Marije Pomočnice, sotrudniki in Združenje Marije Pomočni-
ce, je potekalo pod naslovom Svetnik med nami. Kot poudarja salezijanski predstojnik Potočnik, „smo danes zelo potrebni Boskove svetosti, tudi njegovih čudežev". Zavrženi in zapuščeni mladi, ki jih je don
Bosko pobral z ulice v svoje delavnice, šole in središča, so si znali zaslužiti kruh, z njim pa mesto in dostojanstvo. S svojim zgledom don Bosko še danes nagovarja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Relikvije sv. Janez Boska, zavetnika, očeta in učitelja mladine so na poti po vsem svetu 15. maja prispele tudi na Ptuj, kjer so jih sprejeli pred cerkvijo sv. Petra in Pavla.
Črna kronika
Izurjeni tatovi na počivališčih
15. maja okoli 4.30 je neznani storilec na parkirnem prostoru na počivališču Dravsko polje, na avtocesti A4, Ptuj-Maribor, pristopil do parkiranega kombiniranega vozila in vozniku, bosanskemu državljanu, pokazal, da je nekaj narobe na zadnjem delu njegovega vozila. Medtem ko je voznik preverjal, kaj je narobe, je drugi neznani storilec iz kabine vozila odtujil jakno črne barve in denarnico z dokumenti ter gotovino. Materialna škoda znaša okoli 400 evrov.
11. maja okoli 00.30 je neznani storilec na počivališču Dravsko polje, na avtocesti A4, Ptuj-Mari-bor, na voznikovi strani pristopil do odklenjenega kombiniranega vozila, izkoristil nepazljivost in odsotnost voznika, tujega državljana, in mu iz vozila odtujil moško torbico z dokumenti, gotovino in tri mobilne telefonske aparate. Materialna škoda znaša okoli 2.000 evrov.
Prijeli vlomilca
11. maja okoli 21. ure je 34-le-tni Mariborčan na Jezdarski ulici v Mariboru vlomil v kombinirano vozilo in iz njega odtujil avtoradio in USB-predvajalnik. Policisti so ga prijeli, ko je zapuščal vozilo, v katerega je vlomil, in ga pridržali. Prisvojena predmeta in vlomilsko orodje so mu policisti zasegli. Ob pregledu okolice so policisti ugotovili, da je isti osumljenec vlomil tudi v osebni avtomobil, parkiran v bližini. Policisti ga bodo kazensko ovadili pristojnemu Okrožnemu državnemu tožilstvu.
Najprej se je ustrelil, zdaj ga čaka zapor
11. maja okoli 10. ure je 58-le-tni Mariborčan v svoji garaži ob večstanovanjski hiši v Mariboru čistil svoje orožje, ki ga je imel nezakonito v posesti. Med čiščenjem se mu je zaradi nepazljivosti sprožila pištola, kal. 7,65 mm, izstrelek pa ga je zadel v desno koleno. Drugi ljudje ob tem niso bili ogroženi. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v UKC Maribor, kjer je zaradi hudih telesnih poškodb ostal na zdravljenju. Policisti so v garaži, ob ogledu kraja opisane nesreče, našli in zasegli tri pištole in skupno 276 različnih nabojev. Vso zaseženo orožje in naboje je imel poškodovani v posesti nezakonito. Še isti dan so policisti na domu poškodovanega Mariborčana, na podlagi pisne odredbe dežurnega preiskovalnega sodnika, opravili hišno preiskavo in zasegli še 56 različnih nabojev in več delov različnega orožja. Policisti bodo zoper poškodovanega podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva. Zagrožena je kazen zapora v trajanju od šest mesecev do 5 let.
Napoved vremena za Slovenijo
13/20
15/20
w
02 788 00 28
Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. A
•Cjt
M n .....
.Jf	^ 13/18
14/19
mH c^j^i 13/23 12/17 11/19
n 15/20	tjt
V19 \
12/15
12/19 13/22 11/20
12/22
Danes bo pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji bo čez dan še povečini suho, drugod pa se bodo pojavljale padavine, deloma plohe in nevihte. Proti večeru bodo nastale krajevne plohe in nevihte tudi na severovzhodu države. Ponekod bo pihal južni veter, ob morju pa bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 14 do 21, v vzhodni Sloveniji do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto bo povečini sončno, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo več oblačnosti. Tam bodo možne posamezne plohe. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo na severovzhodu delno jasno in povečini suho. Drugod bo spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte.