—   330   —
Pravila za slovensko uradovanje.
Slovenski kazensko-pravdni zapisniki.
(Min. ukaz z dne 26. maja leta 1886., št. 2668.) Št. 2088.
Visoko C. kr. pravosodno ministerstvo je z ukazom z dne 26. maja t. 1., št. 2668 glede spisavanja sodnih zapisnikov s slovenskimi strankami v kazenskih rečeh opazilo, da se po došlih poročilih pri okrajnih sodiščih v narodno mešanih okrajih zapisniki s pričamiin obtoženci slovenske narodnosti napravljajo vedno le v laškem ali nemškem jeziku in to, ne da bi bil navžočen
*) Glej „Slov. Pravnik", 1889 št. 8.
—   331   —
VI.
Slovensko pismeno občevanje.
(Prezid. ukaz c. kr. višj. dež. sodišča Tržaškega z dne 22. novembra 1886, št. 4206.)
Št. 2130.
Za nekega slučaja je visoko c. kr. predsedništvo višjega deželnega sodišča opazilo, da nekatera sodišča v okoliši tega višjega deželnega sodišča nimajo v čislih določil v ukazu pravosodnega ministerstva z dne 15. marcija 1862, št. 865, glede rabe slovenskega jezika v pismenem občevanji s strankami, ki so zgol tega jezika zmožne, ker se celo vabila strankam, kakor tudi drugi, v odstavku 5. omenjenega ukaza navedeni dekreti, zapisniki in tudi sicer vedno si jednaki odloki, za katere se je uže
tolmač, ter da se zapisnik spisuje v slovenskih okrajih z nemškim ali laškim jezikom tudi tedaj, kadar se je, zaslišavalo v slovenskem jeziku.
Če tudi je lahko priznavati, da pozivanje tolmača včasih zadevlje ob zapreke, ki bi se težko odstranile, vender ne sme postati redno ali pravilno tako postopanje, ki je protivno predpisom §§. 163 in 198 kaz. pr. r., in če se ne pczove tolmač, je pa na vsak način zahtevati, da se po točki 1. ukaza pravosodnega ministerstva z dne 15. marcija 1862, št. 865, dokler sodni uradniki ne znajo zadosti jezika in to zavira napravljanje zapisnikov v slovanskem jeziku, vsaj odločilni oddelki slovenski storjene izpovedbe zapišejo tudi v zapisnik v slovenskem jeziku. Zanemarjanja tega predpisa ni moči opravičiti s tem, da jezika ne znajo zadosti sodni uradniki, ker mora uradnik, ako je zmožen, da umeje slovenski zasUšane izpovedbe, biti tudi zmožen, da vsaj bistvene dele izpovedbe da na zapisnik v slovenskem jeziku ali pa, da si to zmožnost prisvoji, ako je količkaj v to voljan.
To prizadetim okrajnim sodiščem naznanjamo ukažoč, naj za naprej vedno natančno izpolnjujejo ta ukaz pravosodnega ministerstva.
V Trstu, dne 11. julija 1886.
Od C. kr. deželnega nadsodišča.
—   332   —
VII.
Slovenska rešila in vpisi zemljeknjižnih prošenj.
(Prezid. ukaz c. kr. višj. dež. sodišča Tržaškega z dne 5. julija
1887, št. 10.)
Št. 10.
V zadnjem odstavku tuk. prezidijalne okrožnice z dne 26. januvarija 1880, št- 353 je ukazano, naj se sodna rešila zemljeknjižnih nemških prošenj pri tistih sodiščih v okoliši tega višjega deželnega sodišča, koder se zemljiške knjige vodijo v laškem jeziku, spisujejo zgol laški. Ta ukaz je dosegal jednakoličnost zemljiških knjig glede jezika in bil izdan sosebno zategadelj, ker je pri nekaterih sodnih oblastvih, katerim je notranji službeni jezik poglavitno laški, bilo več sodniških a tudi pisarniških uradnikov, odnosno uradnikov deželne knjige in zemljiških knjig, ki so le laškega jezika bili popolnem zmožni, in bi torej lahko nastopale pomote in pogrešni vpisi, ako bi se pri takih sodiščih
takrat izrecno priporočalo pribaviti potrebnih tiskovin, še vedno in po največ izdajejo v laškem jeziku, katerega prebivalstvo posamičnih okrajev semtertja celo nič ne umeje.
Vsled visokega višjesodnega ukaza z dne 22. novembra .1886, št. 4206, priporočam slavnemu okrajnemu sodišču, naj ga resna skrb, da se pri njem natančneje izpolnjujejo predpisi omenjenega ministerskega ukaza, da se sosebno vabila vsake vrste, varstveni odloki, obljubni zapisniki, smrtovnice, oklici in drugi mali odloki slovenskim odnosno srbsko-hrvatskim strankam izdajejo s slovenskim odnosno srbsko-hrvatskim jezikom, da se pri razpravah v civilnih, sosebno pa v vseh kazenskih rečeh, bodi samo v uvodni preiskavi ali pa tudi pri glavnih razpravah po smislu zgorajšnjega ukaza jemlje pravi ozir na narodnost strank, da se imajo v čislih opravičene zahteve strank, ki so le slovenskega ali srbsko-hrvatskega jezika zmožne, ter da se s postopanjem, ki ugaja tem zahtevam, v okom hodi slehernemu povodu za utemeljene pritožbe.
V Trstu, dne 10. decembra 1886.
Od C. kr. deželnega sodišča.
—   333   —
zemljiške knjige vodile tudi v drugem in ne samo laškem jeziku.
Ker pa so zadnja leta bili imenovani mnogi sodni in tudi pisarniški ter zemljeknjižni uradniki, ki so zmožni deželnih jezikov in ker je tako navedeni poprejšnji nedostatek po največ odpravljen tudi pri sodiščih, ki zemljiške knjige vodijo z laškim jezikom, nedostatek namreč, da zaradi pomankanja uradnikov, jezika zmožnih ni bilo moči reševati zemljeknjižnih prošenj, ki niso bile laški nego v drugem jeziku pisane, niti z njimi poslovati ali vpisavati jih, — onda se sedaj kaže, da je tudi pri teh sodiščih moči brez kvare za pravosodje nemške zemljeknjižne prošnje reševati in vpisavati z nemškim jezikom in ni zatorej nikakega razloga, da bi še zanaprej veljal ukaz, da mora biti izključljivo laški jezik v narodno mešanih sodnih okoliših, ukaz, ki je bil izdan zaradi nedostatnega jezikovnega znanja pri uradnikih za prejšnjega časa, da bi bih bolj varni vpisi.
To mi torej kaže predrugačiti zgorajšnji ukaz ter zapove-dati, da je rešila zemljeknjižnih prošenj, ki so vložene v deželnem jeziku, kolikor moči, kolikor namreč to dopušča znanje jezikov pri sodniških in poslovnih uradnikih, vselej spisovati v jeziku pismene ali ustne zapisniške prošnje, ter da je v zemljiško knjigo vpisavati z istim jezikom. (Min. ukaz. z dne 13. junija 1887, št. 190.)
V Trstu, dne 5. julija 1887.
Od C. kr. deželnega nadsodišča.