Naročnina mesečno 89 Din. zn možem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je » Kopitarjevi ol. 6/111 SJOOVEJSEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 In 2Q5t Izhaja vsak dan sjntraj. razen ponedeljka la dneva po prazniku Ček račun. Ljub-!|Uim lll.hili ia 10."S4l> za inseratei Sarajevo Stv. 756\ Zagreb Stv. VMM t, PraRB-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J Ljubljanski občinski proračun V dolgotrajni proračunski seji dne U. in 12. marca je bil sprejet proračun mesta Ljubljane za leto 1936-37, ki bo predložen v potrdilo finančnemu ministrstvu, 1. aprila letos pa bi moral stopiti že v veljavo Debate v proračunski seji smo bili veseli, saj smo slišali mnogo stvarnih govorov in tudi kritik, dočim vemo, da jc bilo včasih na občinskih sejah drugače, saj so bili gospodje večinoma »sami med seboj«. Skoro vsi govorniki brez izjeme so poudarjali, da jc predloženi proračun v prvi vrsti sanacijski. S tem mnenjem se strinja tudi ljubljansko prebivalstvo, saj vsi dobro vemo, da je ljubljansko občinsko gospodarstvo potrebno temeljite sanacije. 2al je sedanja občinska uprava prevzela slabo dedščino šele pred nekaj meseci in sc jc morala ozirati na to, da še v teku meseca marca predloži pravočasno občinski proračun v potrditev tako občinskemu svetu k.Kor finančnemu ministrstvu. Sedanja občinska uprava se mora tako ukvarjati z grehi prejšnjih uprav, namesto da bi začelo tako izvajati druga velika dela, ki naj bi dvignila Ljubljano na višjo gosoodarsko in kulturno stopnjo ter šc bolj oodčrtala vlogo Ljubljane kot središča slovenskega naroda. To delo bo mogoče šele tedaj, ko bodo občinske finance po-si vljene na zdravo podlago in se bodo popravile vsaj glavne napake in grehi prejšnjih občinskih uprav. Seveda pa bo treba še mnogo dela, da bo prišlo občinsko gospodarstvo v nravi tir, zlasti pa, da bodo urejene na magistratu personalne zadeve. Personalne zadeve bodo zadale občinski upravi veliko dela in je prav, da takoj začne s tozadevnimi ukrepi. Sanacija občinskega gospodarstva je nujno potrebna radi gospodarske politike prejšnjih uprav. Ljudje, ki so vedrili in oblačili na magistratu, so se na eni strani počutili dokaj varne, saj so venomer pripovedovali, da se nikogar nc boje, ker so režimi, ki so jih postavili, trdni itd. Na drugi strani pa jih je le bilo strah, ker so vedeli, da se že dolgo časa pripravlja burja, ki jih bo pomedla. V ta namen so pridno laskali davkoplačevalcem in jim zniževali davke, najemali pa vedno več posojil. Mislili so si pač: izdajajmo denar, saj tako dolgo ne bomo, plačali bodo pa tisti, ki bodo prišli za nami. To je pač usoda vseh pro-tiljudskih režimov, katerih stroške likvidacije mora potem nositi ljudstvo, ki že itak trpi radi njih zavožene gospodarske politike. Prišli smo tako daleč, da je poleg Belgrada Ljubljana relahvno najbolj z dolgovi obremenjeno mesto. Seveda pn so šli velikokrat tudi v namene, glede katerih se sedaj ljubljanski meščani in davkoplačevalci čudijo, da so sploh mogli iti. Zidali so šole iz prihrankov, katerih ni bilo, saj vemo, do je obstojal deficit v občinskih financah že dalj časa, vendar pa se zanj niso dosti brigali, saj so najemali lahko velika posojila, s katerimi so lanno zamašili največje luknje Najemali so posojila, za katere so morali dovoliti hipoteke na mestnih hišah, pa jih porabili v drug namen, kot je bilo določeno in dogovorjeno. Prišli smo celo tako daleč, da si je moralo neko mestno podjetje izposoditi denar pri svojem dobavitelju, kateri res ni računal znatnih obresti, je pa gotovo prišel na svoj račun z monopolom za nekatere dobave do-tičnemu podjetju. Pri vsem tem pa še ni poteklo mnogo let od tega, ko si je dotični podjetnik, kakor ie razvidno iz poročila posebne komisije banske uprave kot nadzorstvene oblasti, izposodil denar pri nekem mestnem uradu. Toda, kaj bi navajali podrobne primere, katerih mislimo, da ne bo tako kmalu konec, ker polagoma prihaja vedno več na dan. Ljubljančani se čudijo, kako to, da že prej niso vsega tega vedeli, in odličen nasprotnik sedanje občinske uprave je odkrito priznal: »Če bo kdo naredil red na magistratu, ga bodo'naredili »klerikalci«!« Prav je, da Ljubljančani za vse to zvedo, da bodo znali soditi »velikopotezno« delo prejšnjih občinskih uprav. Ko je »Slovenec« svoječasno kritiziral marsikatere, sedaj uradno ugotovljene nedostat-ke, smo pa dobivali popravke, na katere pa Ljubljančani niso dali dosti; sedaj pa lahko vidijo, kdo je imel prav. Seveda nalaga vsa ta sanacija nova bremena. Veselili bi se, če teh bremen ne bi bilo, saj vemo, kako zelo je padla davčna moč vsepovsod, pa tudi v Ljubljani Sanacija pa se mora izvesti, ker drugače ni mogoče začeli z nadalinim delom v korist meščanov. Zato tudi marsikdo ne ugovarja sanaciji, ker ve, da je treba obveznosti plačati in da zaenkrat drugega izhoda ni. Predlagano je bilo, naj bi se kritje za najrazličnejše obveznosti razdelilo na več let ter bi se zopet najemala nova posojila. Toda posojil imamo že dovoli in celo preveč. Večina obveznosti pa je, kakor je razvidno iz detajlov, take narave, da ni mogoče več odlašati s plačilom, če nočemo, da pride do takih neprijetnih posledic, kot smo jih že imeli, ko je bil svoičas zarubljen županov avtomobil .. Zato se je mestni svet gotovo s težkim srcem odločil za povišanje davščin, toda odločil se je za to, ker ni mogel drugače in ni hotel uničiti ugleda mestne občine ljubljanske. Komur še ni dovolj razčiščenja v ljubljanski občinski gospodarski politiki, pa naj počaka na splošno revizijo poslovanja mestne občine ljubljanske. Zahtevi po pregledu občinskega gospodarstva se pridružujejo vsi ljubljanski občani, nujno potrebno pa je, da se vsi tisti, ki so kaj zakrivili, pokličejo na odgovornost. Ce so nedolžni, se bo kaj kmalu izkazala njihova nedolžnost, če pa se izkaže, kdo je kriv za zavoženo gospodarstvo mestne občine ljubljanske, pa tudi v podrobnostih, je treba napraviti red in naj nosi vsak tudi posledice za odgovornost, ki jo je imel. Kajti občinski denar ni zasebni denar, ampak javni denar, katerega je potrebno upravljati z vso skrbnostjo in poštenostjo. Trdno pričakujemo, da bo sedanjo občinska uprava z dr. Adlcšičem no čelu še nadaljevala svoje delo sanacije in čiščenja na magistratu ter je gotovo, da bo v tem delu dobila podporo ogromne večine Ljubljančanov, ki so že siti gospodarstva raznih klik in osebnosti v občinski upravi ter zahtevajo, da sc napravi red, krivci p«s v Španija v rokah komunističnih tolp Vse cerkve in samostane! Povelje španske Kominterne Madrid, 12. marca. h. Komunistična revolta, ki je izbruhnila na več krajih Španije pred tremi dnevi, traja dalje. Polagoma prihajajo v prestolico poročila o razdejanjih, ki so jih vprizorili levičarski razgrajači, medlem ko je bila policija »brez moči«, kot razglašajo uradna poročila notranjega ministrstva. V Granadi, kjer je bilo pi edgnočnjiiu proglašeno obsedno stanje, je bila vsa noč prena|>ol-njena s streljanjem, vpitjem, pokanjem in truščeni padajočega zidovja hiš, ki so jih komunisti zavzeli in porušili. Delavstvo je na proglas obsednegn stanja odgovorilo z dvodnevno splošno stavko. Danes je nastopil kolikor loliko že mir, a ljudstvo si ne upa na ulice, ampak čepi vsak na svojem domu. Krvava revolla je dosegla tudi Madrid. Snoči so izbruhnili neredi v predmestju Puente de Valleces, kjer so ljudske množice navalile na cerkve in zasebne hiše ter jih med divjim krikom razkopavale. Mnogo trgovin je bilo izropanih. Proti jutranjim uram je poslalo divjanje najbolj besno pred stanovanjem župana tega predmestja. 2upa-uova družina se je morala sama braniti z revolverji in puškami. Ko ji je zmanjkalo municije, je končno prišla na pomoč policija, ki je družini pomagala, da je pobegnila skozi vrtove. Hiša je bila poleni požgana, ker je bila policija »brez moči«. Komunisti so ustavili tudi vse avtomobile in tramvajske vozove ter jih na mestu zažgali med strahovitim pokanjem bencinskih kotlov. Mrtvih in ranjenih je mnogo. V neki cerkvi je zgorel tudi duhovnik. ki je ravno opravljal božjo službo Notranje ministrstvo objavlja danes, da je dobilo v roke podrobnosten načrt za u a p a il n a prest olico samo. Vodstvo upornikov je dalo povelje 4(100 oboroženim delavcem, da so v treh kojonah hkrati prodirale proti mestu. S seboj so nosili posode z bencinom in petrolejem, ročne granate in bombe z ekrazitom. Imeli so nalog, da za-žgejo brez izjeme vse cerkve in samostane. Na spisku so bile točno zabeležene tudi hiše uradnikov in zasebnikov, ki jih je hilo treba iztrebiti. Komunistične tolpe so zažgalo vsega 9 cerkva in zasebnih hiš, i z r o p a I e pa so popolnoma 50 zasebnih hiš in -samostanskih poslopij, na katerih se je opazilo tudi, da so jih prižigali, a se ogenj ni prijel. V trenutku, ko lo javljamo, gorijo še osrednje pisarne ljudske akcije (Gil Roblesove organizacije). Policija je bila »brez moči« in šele proti jutru, ko 60 prišli oddelki nacionalne garde, je bilo mogoče nekoliko zaustaviti ropanje in razdiranje. Noč je bila strašna. Zjutraj so se vlačili nad mestom sivo-rjavi dimi gorečih poslopij in nebo je žarelo oii, da bo treba drugih jamstev in je tako silila na lokarnsko pogodbo, češ, verssjski mir je Nemčija podpisala prisiljeno, lokarnsko pogodbo pa bo podpisala prostovoljno in svoj podpis — spoštovala. Anglija in Italija bi pa šc enkrat izpovedali svojo voljo, da zaščit na Francija v Porenju, če pride do najhujšega.« »No, danes je tudi lokarnske pogodbe konec.« Lahko bi bili diktirali mir v Berlinu, lahko razdelili Nemčijo v tri države in bi bil> imeli mir za dolga desetletja. Mesto tega smo pristali na nekaj paragrafov v versajski mirovni pogodbi in na lokarnski papir. Nemčija je ratificirala oboje in kot uspeh krvave svetovne vojne, ki nam je vzela poldrugi milijor.' mladih mož in razdejala eno petino naše zemlje, nimamo s edaj nič drugega, kot smo imeli pred svetovno vojno: svojo mejo proti Nemčiji, štrlečo od hitler-j e v s k i h bajonetov in topov... Če to ni tragika naše usode? Morda pa ie bolj zločinska ohlapnost naših polV.ikov!« Konferenca podpisnic lokarnske pogodbe London, 12. marca. c. Danes se je žc zgodaj začelo delo v Londonu. Najprej je imela vlada dolgo sejo, da bi sklepala o Flandinovih pogojih. Vlada pa ni mogla priti do nobenega sklepa, ker jc bilo sklenjeno, da se bodo pogajanja s Flandinom nadaljevala še ves dan. Takoj po seji vlade sta Baldvvin in Eden odšla v Buckinghamsko palačo, kjer ju jc sprejel kralj v dolgo avdijenco. Vlada sprejema torej sklepe ,za katere potrebuje vladarjevega pristanka. Iz dvora je Ldcn odšel v francosko veleposlaništvo, kjer jc Flandin priredil veliko kosilo. Handin je imel dopoldne celo vrsto zasebnih sestankov z angleškimi državniki in vodil ve6 čas pogajanja. Pri kosilu so bili poleg Edcna šc zaklad ni minister Ncville Chamberlain, vojni minister Duff Cooper, trgovinski minister Runciman, podkancler Halifax in Austen Chamberlain. Kosilo se je zelo zavleklo. Takoj po kosilu je Flandin odšel k predsedniku vlade Baldvvimi, loda ludi ta sestanek ni rodil nobenega uspeha in angleška ds 15 popoldne še ni mogla sprejeti nobenega sklepa, kaj naj stori Anglija zaradi nemške kršitve lokarnske pogodbe. Po sestanku z Baldvvinorii se je Flandin odpeljal v svoj hotel, kjer ga jc kmalu nato ob iskal Eden in nadaljeval razpravljanje o pogojih ki so zabledli skorajda žc v evropske nervoze in negotovosti. Po vseh teh sestankih je bila današnja konferenca držav podpisnic lokarnske pogodbe odložena do večera in se je mogla sestati šele ob 18 zvečer v zunanjem ministrstvu. Pred sestankom velesil pa je prišel k Flandinu v hotel še italijanski veleposlanik Grandi in ostal pri Flandinu eno uro Položaj je silno zapleten, ker gre za to, ali je sploh mogoče ustvariti enotnost zapadnih velesil ali pa se bo londonski sestanek razklal na dvoje. Francoski pogoji Angleška vlada vsekakor zavlačuje odločitev. Dasi so okolnosti položaja silno nevarne, hoče Anglija na vsak način zavleči rešitev še za nekaj dni in Flandin očividno nc mara dati novih točnih obljub in obvez. Angleška vlada hoče ustvariti vtis, da bo položaj dozorel šele čez nekaj dni. Tako poroča Reuter, da je verjetno, da bo Anglija šc nocoj predlagala, naj se zasedanje sveta Zveze narodov za nekaj dni odloži. Prav tako pa objavlja Reuter vest o pogojih, ki naj bi jih bil stavil tekom današnjih posvetov Flandin. Ti pogoji bi bili li-lc: 1 Nemčija v simbolični obliki izprazni Porcnjc. 2. Rarprava pred svetom Zveze narodov se mora voditi po čl. 8. locarnskc pogodbe. 3. Pred začetkom pogajanj se Nemčija obveže, da ne bo nikdar gradila trdnjav v Porenju. » Cunje papirja . Austen Chamberlain o koristnosti z Nemčijo London, 12. marca. AA. V svojem govoru v Canibridgeu se je sir Austen Chamberlain vprašal, I če ima sploh še kak smisel podpisovati pogodbe z Nemčijo, ki smatra take pogodbe samo za cunje papirja. Glede sankcij je izjavil, da Angliji ni prijetno, da je morala pristati na ta korak proti Kanji, s katero ni nikdar imela resnih spopadov. Naše zveze z našimi starimi prijatelji bodo ostale še naprej iste. vendar pa moramo podpreti ZN in utrditi spoštovunje mednarodnih obvez. Hitler zopet razlaga Berlin, 12. marca. c. Danes popoldne je nemška vlada preko DNB objavila nov memorandum, ki je nekak komentar k memorandumu, ki ga je Hitler prečilal v soboto v rajhstagu. V tem memorandumu nemška vlada polemizira s trditvami francoske vlade in ponovno poudarja, da je pakl med sovjetsko Rusijo in Francijo kriv, da nemška vlada odpoveduje Lokamo. Nemška vlado pravi v memorandumu, dn ne more biti govora o tem. do bi izpraznila Porenje. Nemčija ni hotela nikogar postaviti pred »faii accompli« in je zato Porenje zasedla samo »simbolično«. Do dokože svojo dobro voljo, izjavijo nemška vlada, dn ne bo v Porenju nič storilo, dokler bodo v teku pogojonja. Čc pa se izkaže, da so pogaiunia nemogočo, potem bo Nemčija sama znaia zaščihti svojo čast in svobodo Čc se sedaj nc začno več pogajanja, ootcanc nemška vlada lakoi vse predlooe. ki so bili stavljeni v sobolo, nazaj in izjavlja, da se umika v osamljenost in se ne bo več pogojala za ureditev zadev. London, 12. marca. c. V krogih francoske delegacije izjavljajo, da današnji nemški komentar ne more spremeniti francoskega stališča, ker nemška vlada še zmeraj uporablja neresnične argumente. Menijo, da ic nemška vlada opazila, da ic osamljena in se hoče sama izolirati, šc prednr bi bil sprejet kak sklep v Londonu. Poljska se dviga proti Nemčiji London, 12. marca b. »Daily Telegraph prinaša kratko izjavo poljskega zunanjega ministra Becka, da sc Poljska ne bo zadovoljila z obsodbo Nemčije zaradi njenega zadnjega koraka, temveč da sc ho priključila vsem energičnim ukrepom proti Nemčiji. Govori se. da ho poljski zunanji minister Bcck odkrito načel vprašanje, zakaj delu Nemčija razliko med zapadom in vzhodom. Medtem ko je Nemčija podpisala s Poljsko pakt za dobo 10 let, pa predlaga sedaj zapadnim silam pakt za celih 25 let, poleg tega pa jim še nudi jamstvo r sklenitvijo letalskih paktov, medtem ko o lem vprašanju sploh ni hilo nobenega govora pri sklenitvi neniško-poljske pogodbe, kaj šele, da T»T Nemčija ponudila, tla sklene tak pakt s svojimi vzhodnimi sosedi. Zastopniki slovenskih delavcev Dr. Korošec, dr. Kreh in drugi člani vlade so jim obljubili vso podporo in zaščito v Belgradu Jeseniški zastopniki Belgrad. 12. marca. m. Semkaj je prispela de-pulacija z Jesenic, ki jo tvorijo g. Petei Arnež, banovin-.ki svetnik, kaplan Andrej Križman in g. Avguštin Kuhar, uradnik KID. Na merodajmih mestih ho posredovala proti zmanjšanju obratovanja v podjetjih KID na Jesenicah. Deputacija je bila danes sprejeta pri obeh slovenskih ministrih, dr. K orošcu in dr. Kreku, nato pa tudi v ostalih mini-strstviV Kakor znano, so nameravali omejiti obratov r>nje železarne na Jesenicah radi nameravane rozširitve Zer/ice. To bi imelo za posledico redukcijo velikega števila kovinarskih delavcev. Ker bi redakcija obratovanja pri KID zadela vso našo Gorenjsko, je deputacija zaprosila ua vseb merodaj-nih mestih, da se to ne usvrši. Oba slovenska mini. ira sta obljubila vso svojo zaščito jeseniškemu fVIovnemu ljudstvu. Na njuno posredovanje je bila ('eputncija sprejeta pri ministru za gozdove in rudnike Gjuri Jankoviču, ki ji j« naročil, da lahko sporoči jeseniškemu delavstvu, da ne obstoja nekaka nevarnost za Jesenice in naj delavci ostanejo mirni, ker Zenica ne bo podvzela nikake borbe oroti nikomur. Notranji minister dr. Anton Korošec je pa naročil bonskemu svetniku g. Arnežu tudi, naj sporoči njegove pozdrave jeseniškemu delovnemu ljudstvu. Zastopniki jeseniškega kraja se bodo jutri zjutraj vrnili v Slovenijo t najboljšimi vtisi, ki so jih dobili pri sprejemu in z važnimi zagotovili posameznih ministrov. Belgrad, 12. marca. m. Član deputacije z Jesenic g. Križmar- je danes obiskal merodajne čini-telje, da jih zaprosi za omejitev obdavčevanja v je- seniškem okraju. Sprejet je bil tudi pri ministru dr. Korošcu ter mu o teh zadevah poročal. Notranji minister dr. Korošic se je Za to vprašanje podrobno zanimal ter je g. Križmanu obljubil, da bo na vseh mest 'h podpiral njegov predlog, kakor tudi predloge ostalih članov jeseniške deputacije. Rudarii iz Zagorja Belgrad. 12. marca. m. Že par dni se mudi tukaj večja deputacija iz Zagorja, ki jo sestavljajo Anton Prosenc. zagorski župan. Vital Vodiišek. zagorski kaplan, Vinko Ustar, zagorski rudar, Franc Križnik, banski svetnik iz Trbovelj,, ter Franc Pliberšek. načelnik II. rudarske skupine iz Trbovelj. Deputacija je prišla semkaj zaradi posredovanja na merodajnem mestu, da bi železniška uprava naročila premog pri TPD, ker bi se g tem število brezposelnih v Trhovljah, predvsem pa v samem Zagorju zelo zvišalo. Deputacija je bila najprej sprejeta pri obeh slovenskih ministrih dr. Korošcu in dr. Kreku, nadalje pri glavnem ravnatelju državnih železnic Naumoviču in njegovem pomočniku Cugnnisu. načelniku strojnega oddelka Stefanovičii. danes pa je bila sprejeta skupaj z ministrom dr. Krekom pri ministru za gozdove in rudnike Gjuri Jankoviču in ministru za socialno politiko Cvetkovičn. Oba ministra sta obljubila, da bosta povsod zagovarjala in podpirala njih predloge radi težkega stanja, v katerem se nahaja, slovensko delavstvo. Minister za socialno politiko Cvetkovič je obljubil, da bo nakazal delavski kuhinji v Zagorjn. v kateri prejemajo hrano brezposelni rudarji ln delavstvo, znesek 10.000 Din is sredstev, ki jih ima še po dvanajstinah, in pa, da bo poslal tudi vagon hrane. Domači odmevi „Pred novimi nalogami" ♦Samouprava«, glavno glasilo JRZ, je ob znanih notranje političnih dogodkih objavila članek, kjer podaja idejno ozadje tega važnega pokreta, obenem pa govori tudi o bodočih smernicah. »Demokracija in parlamentarizem imata, na žalost, nasprotnike, ki ne vedo, da se s spletkami, grožnjami in revolverji novi duh časa, napredka in razvoja ne da zadržati. V spopadu, ki je dosegel svoj višek šestega marca, so bili na eni strani romantični praznoglavci, nezakoniti oblastiieljneži, diskreditirani politiki m politični igralci, ljudje, ki niso imeli nobenega smisla za državniško pojmovanje težke dobe, na drugi strani pa politični poziti-visti, pravi in rojeni državniki, ljudje, ki realistično, brez samohotenih prevar, gledajo sedanjost in bodočnost. V spopadu takih elementov je bitko izgubil tisti, ki je bil slabejši po številu, po razumu in po morali. Romantika in praznoglavost sta se zrušili sami od sebe, ostalo je samo to, kar je^ bilo dejanskega življenja zmožno. Zmagovalec v tej načelni borbi stoji pred dolžnostjo, da radi države^ in ljudstva izrabi svoio zmago in da narekuje trajne pogoje pravega miru. Ti pogoji pa so: red, delo, zakonitost, demokracija, parlamentarizem in svoboda, zato smo prepričani, da bo mir zares trajen in da se bo moral vsak poizkus njegove kršitve zlomiti ob narodni volji. V Jugoslaviji je končno-veliavno zavržena tista skupina, balkansko razlaganje faJizma, ki se je izcimila iz omejenih, politično neizobraženih in nedoraslih zarotnikov, ki so z brezprimerno drznostjo in mračnostjo naskočil! oblast, z gnevom sebične barbarske tolpe. Jugoslavija gre seda; naprej po pravdnem razvoju k napredku, za seboj pa pušča, in sicer za vedno, težko dobo notranjega razčiščevanja. In kar je najslavnejše, danes je močnejša in bolj se more zanesti na sebe kakor kadarkoli poprej.'< Hrvati in JRZ Vsakomur lV času tako zvane^a avtoritarnega režima« — tako namreč izvaja dalje — »je bila druga situacija; takrat je vel jalo načelo od zgoraj reguliranega političnega živ- ljenja« — ker je danes situacija ravno na« sprotna, seveda načelo »od zgoraj reguliranega političnega življenja« ne velja več. Gospod senator Angjelinovič je torej, kakor vidimo, tudi v politiki pristaš Einsteinove relativitetne teorije, ki jo za naše jugoslovansko politično življenje zares mojstrsko uporablja; kar je danes res, jutri ni več in z vsemi stvarmi in načeli se tudi človek neprestano suče. Na vsak način je danes takšna situacija, da gospod dr. Grga Angjelinovič in ves njegov klub, ki je njegovo teorijo seveda sprejel, »iskreno in odkrito za-merja kraljevski vladi, da ni ustvarila temeljev novega tako zvane^a demokratskega in parlamentarnega življenja v pospešenem tempu, ampak da skuša demokracijo vpostaviti z metodami starega sistema,« zakaj, tako nadaljnje gospod senator, »tudi v politiki je potrebna logika!« S to konstataci|o je gospod Grga Angjelinovič, kojega izvajanja stoje z njegovo dosedanjo politiko v diktatorskih režimih v tako kričečem logičnem nasprotju, brez dvoma samega sebe prekosil. Ta njegova sijajna logika, ki mu dovoljuje, da z neverjetno lahkoto preskakuje vsa protislovja, iz diktature v demokracijo in narobe, kakor je to Že enkrat ad oculos demonstriral, ga tudi žene v želji, da naj bi se poleg svobodnega tiska, katerega so avtoritativni režimi z Angjelinovičevo ideološko in moralno podporo tako kruto davili, čim-preje uveljavile ostale demokratske svobodšči-ne, ki so ob popolni spremembi situacije postale zopet logične in nujno potrebne: moderen voliven zakon in seveda tudi nove volitve, ki morajo danes kajpak biti zopet popolnoma svobodne. Gospod senator Grga Angielinovič je z eno besedo postal bolj stojadinovičevski ko sam dr. Stojadinovič in bolj koroščevski ko dr Korošec ter obsoja v svojem znamenitem intervjuju z žurnalisti tudi vso belgrajsko politiko vseh 17 let, odkar obstoja Jugoslavija, je torej postal cel in popolen separatist, kakor so takim ljudem rekli, ko je gospod Angjelinovič bij z dušo in telesom za integralno jugoslovensko diktaturo. In končno — gospod senator je na koncu svoje izjave tega-le »osebnega mišljenja« — da naj bi se uveljavil popolen demokratičen ro-žim. kakršnega gospod predsednik vlade dr. Stojadinovič ne zna uveljaviti, »v kolikor mogoče pospešenem postopku po svobodnem vplivnem zakonu in svobodnih volitVah, ki bi naj jih pripravila in zajamčila nevtralna ali koncentracijska vlada« — v kateri naj bi, tako zaključujemo mi, na vsak način sedel tudi gospod dr. Angjelinovič kot najboljši zastopnik absolutno politične relativitete ... Schuschnigg v Pesti Budimpešta, 12. marca b. Tukaj se vedno bolj pripravljajo za prihod avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigfja in zunanjega ministra Berger Waldenegga, ki bosta obiskala Budimpešto ter ostala tam poldrugi dan. V glavnem se bo v Budimpešti proučil položaj, ki je nastal po obisku češkoslovaškega ministr. predsednika dr. Hodže na Dunaju in pa bodoča pogajanja med predstavniki Avstrije, Madjarske in Italije, ki bodo v Rimu od 17. do 20. marca. Stališče madžarske vlade v zadevi nove ureditve Podonavja je znan in gre za tem ,da bi se tozadevna rešitev izvedla brez- pogojno of> sodelovanju Italije in Nemčije. Razett tega je znana tudi izjava ministrskega predsednika G&mbOsa, po kateri je neizvedljiva reiitev podonavskega vprašanja, preden se ne konča spor med Italijo m Abesinijo. Ni pa izključeno, da je OBm-bds j>o zadnjih italijanskih zmagah v AtješNwji nekoliko spremenil svoje stališče in da bPfs# pogajanja lahko izvedla še pred koncem vijj&e v Vzhodni Afrfki. Vsekakor pa v BudimpeSti prevladuje prepričanje, da je v srednji Evropi napočil trenutek, ko je treba zvesti končno rešitev. Z abesinskih bojišč London, 12. marca. AA. Reuter poroča: Zdaj se že kažejo konture nove italijanske ofenzive na severni fronti. Maršal badoglio, ki jc bil v Asmari, se je vrnil v svoj glavni stan na fronti. Ofenziva se,bo razvijala v smeri proti jezeru Ašangi in Ko-ramu, verjetno pa je še, da se bo nekoliko kasneje razvila v smeri proti Gonda-rju, ker so italijanski oddelki že prekoračili reko Takaze. Italijansko letalstvo jc zelo delavno na celi severni fronti in čete že zavzemajo svoje položaje, še predno so začele z bitko. Dopisnik pri poveljstvu severne fronte poroča, da so bile italijanske čete poslane južnoza-padno od Amba Alagi, odkoder bodo prodirale v smeri proti mestu Šokoti. Menijo, da bo edina važna operacijo izvršena v tem sektorju. Ostale čete napredujejo onstran reke Takaze južnoza-padno od Sire in Tembijena. Cilj za te čete jc, da bi prodrle v pokrajino Amharo. Italijansko poveljstvo meni, da bi Gondar bilo zelo ugodno mesto kot letališče za italijansko letalstvo. Odtod bi italijanska letala lahko napadala Addis Abebo. To letališče bi igralo vlogo Negelija na iužni fronh, odkoder jc tudi vzletelo italijansko letalo, ki je letalo nad Addis Abebo. Italijani menijo, da jim ne bi bilo treba zavzeli masiv Semijem, ki ie zelo nedostopen Italijanske čete bodo najbrž šle mimo tega masiva in raje prodirale v notranjost Abesinije. Abesinei pa bi lahko organizirali guerilsko vojno in prisilili Italijane, da za njimi pošljejo leteče kolone. Dopisnik iz Addis Abebe poroča, da ie eska-drila 5 italijanskih letal bombardirala odprto mesto Debramarkos. Ob lei priliki sta bila ranjena dva angleška misijonarja Po nepotrjenih vesteh je bilo ubitih 5 oseb, 9 pa je ranjenih. Zgorelo je 38 hiš, mnogo hlevov ie uničenih. V Debramarkosu ie 6 angleških misijonarjev. Naknadno se izve. da je včeraj bilo pri bombardiranju mesto Frgalem ubitih 5 žena in 3 otroci, 20 žena in 12 otrok ie ranjenih. Addis Abeba, 12 marca. AA. V pokrajini Arusi zapadno od Džinira je padlo nn tla neko italijansko letalo. Člani posadke so se ubili. Kraljevi pokal za Planico Pariz, 12. marca. c. Francoski senal jc v svoji popoldanski seji ratificiral pogodbo med sovjetsko Rusijo in Francijo s 233 glasovi proti 52 glasovom. Belgrad, 12. marca. AA. Pravilnik o kraljevem pokalu na mednarodnih tekmah na veliki skakalnici v Planici. 1 Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil pokloniti pokal pod imenom »Kraljev pokal Planici« za zmagovalca na mednarodnih tekmah, ki jih priredi društvo smučarjev Planica na veliki skakalnici v Planici. 2. Pravico do tega pokala ima tisti zmagovalec, ki doseže prvo mesto na mednarodnih tekmah na veliki skakalnici v Planici trikrat po vrsti ali štirikrat siploh. 3. Ime vsakega zmagovalca bo vrezljano na pokal vse dotlej, dokler ne pride v last enega samega zmagovalca. 4. Vsak zmagovalec sprejme posebno listino, ki dokazuje njegovo pravico do kraljevega pokala pod pogoji, navedenimi pod št. 2 tega pravilnika. O izdani listini se obveste uprava dvora in Nj. Vel. krnlj Peter II. ter zimsko-športna zveza tiste države, iz katere ie zmagovalec, in jugoslovanska zim-skošportna zveza. 5. Društvo smučarjev Planica bo hranilo kraljevi pokal vse dotlej, dokler ne preide v dokončno last zmagovalca. 6. Lc 7. najvišiim dovoljenjem Nj Vel. kralja so možne izpremembe tega pravilnika. Važno za potnike čez mero Belgrad, 12. marca. AA. Na vprašanje, ali sme-1 jo naši državljani pri odhodu iz naše države vzeti tuja plačilna sredstva s seboj tudi, če niso zabeležena v potne liste, je finančno ministrstvo izdalo 1 tole pojasnilo: Da se smejo tuja plačilna sredstva I v dovolienib zneskih po čl. 4 pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa vzeli s seboj iz naše države samo. če s« pravilno zabeležena v po'r>o "sMno s st*»ni pooblaščenega denarnega zavoda aH* menjalnice. Olimpiiada v - Ameriko? Newyork, 12. marca. c. Župan mesta Philadel-phije je poslal brzojavko predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora, v kateri ga vabi. naj zaradi dogodkov v Nemčiji odpove olimpijado v Berlinu in da naj se letošnja olimpijada vrši v Philadel-phiji. V Paragvam diktatura Asumpfion, 12. marca. b. Vlada ie izdala velik manifest na narod, v katerem mu sporoča, da se v Paragvaju uvaja popolna diktatura. V tem rn<>-nifestu se trdi. da bo parlament razpuščen, torej bo vlada vodila državne posle brez vsake kontrole. Azana si ie premislil? Madrid, 12. marca. AA. Vlada ej sveto stolico prosila za agreman za novega poslanika pri Vatikanu Lupisa Zulueto. Belgraiskf vesti Belgrad. 12. marca. m. Pri tukajšnjem sodišču je bila danes razprava proti bivšemu uradniku Siemensa Janku Čer netil zaradi poneverb. Čeme je bil obsojen na t leto in pol zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti. Belgrad, 12. marca. m. Predsednik ministrskega sveta je tekom današnjega dopoldneva sprejel » kabinetu zunanjega ministrstva grškega poslanika na našem dvoru g. Konstantina Sakelaropulosa. Belgrad, 12. marca. A A. Po poročilu narodne banke je bil 12. marca t. I. izplačan po nemškem kliringu kot zadnji avizo št. 97W od 8. julija 19*55 Dunajska vremenska napoved: Severni mrzli vetrovi, temperatura čez dan okoli ničle, obilni snežni zameti posebno v višinah. Ljubljanski proračun sprejet Proti so glasovati štirje občinski svetovalci, dva sta pa že prej zapustila sejo Ljubljana, 12. marca. Proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta, ki se je pričela v sredo ob 5 popoldne, sc je končala v četrtek ob četrt na 4 zjutraj. Razen kratkega odmora med pol 9 in pol 10 je bila obravnava ves čas neprekinjena Izredno veliko požrtvovalnost in energijo je pokazal župan gosp. dr. Adlešič, ki ie ves čas stvarno in objetivno vodil obravnavo K našemu včerajšnjemu poročilu navajamo šc: Musar se je obširno bavil s prejšnjim občinskim gospodarstvom ter zahteval odločno revizijo, zlasti pa naj dajo krivci odgovor. Zahteva, nai mestna občina podpre Vajeniški dom v Kersnikovi ulici. Vajeniški dom v šentpeterski vojašnici pa opusti Za klavnico je nujno potrebna ograja. Tržni nadzornik naj bo veterinar. Musar se obširno bavi z tržnimi razmerami ter jih ostro graja, obenem pa govori tudi o potrebi raznih tla-kovalnih del. Važno gasilsko zadevo jc sprožil Salehar, ki jc predvsem poudarjal potrebo ustanovitve ambulantnih reševalcev, kci bolnišnica zaradi prenapolnjenosti rie sprejme vseh ponesrečencev. Zahteva, naj bo mestni dom prepuščen samo gasilcem in reševalcem, reševalna postaja pa naj se loči od gasilske Poklicna gasilska četa naj se v smislu zakona izpopolni. Gasilske čete priključenih občin pa naj mestna občina podpre. O načinu upravljanja mestnih hiš je govoril ravnatelj Stoje, ki je s številkami dokazal dosedanjo absurdnost. V mestne hiše so vloženi ogromni denarji, mestne hiše pa ne nosijo niti minimalnih dohodkov, niti se ne krijejo same. Ni si mogoče predstavljati zasebnika, ki bi na tak način upravljal svojo hišo, kakor jo upravlja mestna občina. Oražem iz Most je govoril o gospodarstvu bivših okoliških občin ter objektivno pripomnil, da so te občinske uprave napravile tudi nekaj dobrega. Posebno Moste imajo veliko davčno moč. Zahteval je, naj bi sc sedanja meščanska šola v Mostah zopet vrnila prvotnemu namenu, to je, da bi postala ubožnica. Kozamernik z Viča se je predvsem bavil z gospodarstvom bivše viške občine, ki je bilo skrajno čudno. Samo na račun inkasa za elektriko je bilo poneverjenih 150.000 Din, toda niti ljubljanska niti viška občina nista ukrenili ničesar, du bi poklicali krivce na odgovor. Zato zahteva primerne korake, da bi krivci odgovarjali za svoj način upravljanja javnega denarja. Dr. Štele je naglašal predvsem kulturne naloge mestne občine in zahteval, naj mestna občina v resnici izpolnjuje postavke, ki jih je namenila kulturnim potrebam, to je, naj v resnici plačuje podpore Narodni galeriji, ki je ponos Ljubljane. Očitke prof. jarca proti zavarovalnicam je zavračal ing. Majce. Predsednik Maloželezmške družbe dr. Ažman je obširno govoril o položaju ljubljansj sej. Kot pomožni organ so pridno delovali odseki, katerih število se je povečali za 2. Tako ima društvo sedaj poleg gospodarskega, literar-no-znanstvenega, ztmsko-alpinskega, foto-ama-terskega, reševalnega in mladinskega še propagandni in poživi jeni alpinistični odsek. Odseki so imeli skupno 88 sej. tako dn jc društvo imela vsega skupaj (25 sej v enem letu. Kako ogromno je bilo delu društva, dokazuje tudi dejstvo, da je društvo v cn-m letu prejelo in odposlalo okrog 9000 dopisov Koncem I. 1955 je imelo osrednje društvo 548"» članov, kar pomeni napram letu 1934 zmanjšanje za 55 članov. Celo društvo z 29 podružnicami vred pa šteje okrog 8000 članov, tako da ima osrednje društvo okrog 47% vseh članov. Društvo se je udeleževalo vseli zborovanj in akcij, ki so po svojih programih posegale \ načrte SPD ter tako povsod skušale povečati zanimanje za naše planinstvo. Lani je bil obisk vstli planinskih postojank precej zadovoljiv V poživitev društvenega življenja in družabnosti pa je društvo organiziralo še več skupnih izletov, med kate-rimi_ je treba omeniti izlet članov SPD v Bolgarijo. Obljubljenega obiska bolgarskih turistov lani sicer ni bilo, pač pa se nam zato za letos obeta večja ekskurzija Bolgarov v slovenske planine. Slovenske planine pa so lani vendar doživele več upoštevanja vrednih obiskov i/, tujine: tuko je l(> francoskih znanstvenikov obiskalo lani nas narodni park pod Triglavom. Univerza v Utrechtu ,o poslala k nam 12 aakdemikov, ki so pod vodstvom našega geologu p. Žurge obiskali ji-lijske alpe leta 1934., lani pa Kamniške planine Tudi 85 češkoslovaških turistov je na pot. na morje obiskalo našo Gorenjsko Bled Bohinj iu Kranjsko goro Razvoju turizmu so nemalo pripomoglo tudi olajšave na železnici. Alpinskih uspehov zaznamuje lansko leto tudi precej Kot posebno važna moramo omeniti vzpona naših plezalcev Vinka Modeca in inž. Aveina v severni steni Maljovice v bolgarski Rili in na -apadni steni Zevsovega tronu v Olimpu. Lansko leto seveda tudi ni prešlo brez žrtev, šest imadih življenj so nuni pobrale nas šili nesreč je bilo. II gično končale. ^ podrobnejšem poročilu |c obravnaval poročevalci delo posameznih odsekov število naročnikov Planinskega vestnika znaša ^415. kur je glede 1111 veliko število članov doku: inhln. \ kratkem numerava društvo izdati album domačih planinskih rastlin. Delo bo izšlo I 1957. Delo v vseh odsekih jc šlo po zaslugi požrtvovalnih članov lepo izpod rok 111 upravičeno jc upanje, da bo vpruv poživljeno delo v odsekih privedlo do lega. da bo nuše društvo pridobilo še več prijateljev in storilo čim \ei' /a širjenje turistike in alpinizma. O podrobnem gospodarstvu dru.-tvu ji nato poročal gospodar g. Marzel Ivo in podal obru čun zu 1. 1955. Dohodkov je imelo društvo 541.000 di 11, od katerih je porabilo skoraj vse, tako da je ostal le dobiček od t(>44 din. Glavni vir dohodkov so bile oskrbnine, ki so znesle 546.000 din. Društvena vpisnina, članarina in darila pa so znesla I2r.000 din. Med izdatki je zahtevala uprava 137.000, odpisi od inventarja in stavb 151.000 din, prispevek Planinskemu vestniku 22.000, vzdrževanje koč 96.000. obresti za dolgove 40.000 din Čisto prenn /enje osrednjega društva pa znaša 1,402.000 din. Preglednika računov g. Ferliuc Emerik in Lindtner Henrik sta nato poročala o pregledu knjig in predlagala vsem odbornikom abso-lutorij. Nato je bil predlagan proračun za leto 1936., ki znaša skupaj 452.000 din Med dohodki jc upoštevana oskrbnina v višini 314.000 din. dohodki iz vpisnine, članarine in daiil v višini 140.000 din in 18.000 din dohodkov od tiskovin in prireditev. Prav tako pa obsega proračun izdatkov 144.000 din za upravo, 100.000 din za obresti in odplačilo dolgov in še večje izdatke za vzdrževanje koč in razne manjše postavke za odseke, propagando itd Ko to poročamo, občni zbor še traja. >Slo. venec« bo o nadaljnem poteku občnega zborn in izidu volitev predsedstva, odbornikov in delegatov za skupščino poročal jutri Velike goljufije in rop kokaina Domžale, 12. marca. Veliki in zapleteni goljufiji oziroma ropu je prišlo na sled domžalsko orožništvo. Gre za steklenico kokaina, vredno 15.000 Din, ki sta jo dva avstrijska železničarja vtihotapila v našo državo, ki so jo nato neki zlikovci z Gorenjskega uropali, nato pa s to steklenico goljufali kar na debelo. Sledovi tega zapletenega kriminalnega primera vodijo od Jesenic do Domžal in do Ljubljane. Pred skoraj letom dni je 29 letni brivski pomočnik Slavko Saračevič 1111 Jesenicah ponudil nekemu domžalskemu obrtniku na prodaj steklenico kokaina. Ta obrtnik je poiskal 28 letnega mesarskega pomočnika Justina Kirherja iz Domžal. Kir-her je odšel s kolesom na Jesenice ter se tam seznanil z 28 letnim sinom posestnice Miho Tičem s Homca. Oba sta se dogovortla s Saračevičent ler z nekim jeseniškim mesarjem, da bodo počakali Avstrijce, ki bodo prinesli čez mejo kokain. — Kirher, Tič in Feliks Cerar iz Domžal so se že prej domenili, da bodo avstrijska tihotapca zvabili na samoten kraj ter ju oropali kokaina. Dne 1. junija lanskega leta so se vsi trije odpeljali z avtotaksijem iz Domžal na Jesenice. Cerar se je posebno lepo napravil, si dal na roke več prstanov, okoli telovnika pa si pripel zlato verižico, da bi izgledal bolj cnobeb. Domenjeni so bili namreč, da bo Cerar fingiral italijanskega kupca kokaina. Na Jesenicah so res kmalu našli oba avstrijska železničarja, ki so ju zvabili v neko gostilno izven Jesenic. Trdili so, da je nevarno sklepati take kupčije ua Jesenicah samih, da pa ju zunaj Jesenic čaka italijanski trgovec, ki se zanima za kokain. Oba avstrijska železničarja sta sicer zasumila, da Kirher in Tič ne po-menjata prav nič mikavne družbe ter sta zato prosila oba Jeseničana, naj ju spremljala do gostilne, kjer ju je čakal «ltalijan», namreč Cerar. V tej gostilni se je začelo pravo pogajanje. Avstrijska železničarja sta bila sicer nezaupljiva, vendar sta priznala, da imata blago, to je kokain pri sebi, nista ga pa hotela izročiti, dokler domnevni Italijan ne položi denarja na mizo. Kirher, Cerar in Tič so postali nasilni ter začeli groziti, da bodo vzeli kokain s silo. Kirher je napravil kretnjo, kakor da hoče oba Avstrijca ustreliti. Šofer je pričel miriti Domžalce, nakar so se vsi odpeljali z obema avstrijskima železničarjema vred proti Jesenicam. Med vožnjo pa je Kirher velel avto obrniti. V gozdičku blizu Lesc je Kirher ukazal ustaviti avto. Kirher, Tič in Cerar so ukazali Avstrijcema. naj stopita iz avtomobila. Nato so ju odvedli v gozd. Eden med temi tremi je z odprtim nožem zagrozil Avstrijcema, naj takoj izročita ko kain, sicer ju zakoljejo. Avstrijca sta bila ludi pošteno pretepena. Končno sta se ustrašila in blago izročila. Pričela sta jokati in kleče prositi roparji-, na j ju izpusti jo in naj jima dajo za kokain vsa i toliko denarja, da lahko odpotujeta na Jesenice. Eden obeh Avstrijcev je bil namreč kurjač ter sc je moral odpeljati že istega dne 7. brzovlakom. Miha Tič je steklenico s kokainom zakopal na skrivnem kraju. Šofer iz Domžal pa se je usmili! obeh Avstrijcev ter ju odpeljal na Jesenice. Strojevodja avstrijskega vlaka je kurjača že dolgo iskal dokler ga ni s težavo res našei. Čez nekaj dni pa se je kurjač vrnil na Jesenice in podrobno opisal, kako so ga trije Slovenci napadli ter ga oropali Jeseniški obrtnik, ki je v, tej kupčiib posredoval, se je zgrozil, kakšne propalice je Saračevič preskrbel za kupce kokaina. Tič je imel steklenico s kokainom nekaj časa skrito, nato pa jo je prodal nekemu Peterci iz Mengša. V neki gostilni blizu Ljubljane se je sestala nato manjša družbica, ki je od Tiča kupila kokain. Pozneje pa se je izkazalo, da v steklenici sploh ni bil kokain, temveč jedilna soda. Kirher in Tič pa sta še naprej iskala kupcev za kokain. Prvi kupci so namreč po dolgih pogajanjih kokain vrnili Tiču. V Podnartu sta poiskala drugega kupca, s katerim sta se sestala nato blizu pokopališča Sv. Križa v Ljubljani, kjer jima je ta kupec izročil znesek 3000 Din, v Figovčevi gostilni v Ljubljani pa še 2000 Din. Tudi ta kupec je spo znal, da v steklenici ni bilo kokaina, marveč le soda. Kakor je dognala preiskava, sta Kirher in Tič ali pa njuni posredovalci steklenico najbrž izpraznili ter pobrali iz nje pravi kokain, nato pa jo napolnili s sodo in apnom. Steklenico so nato zopet zapečatili ter goljufali z njo dalje. Ogoljufa nih je cela vrsta oseb, ki so kupovali kokain, a »o dohili sodo. Kirher pa ima na vesti še neko podobno goljufijo s špiritom. Domžalsko orožništvo je doslej aretiralo pet oseb, ki jih je izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku. Trboveljski slavčki Slika nam kaže »Trboveljske slavčke* v novih oblekah, v katerih bodo nastopili na mednarodnem mladinskem kongresu v Pragi, ki bo, kakor smo že poročali od 4. do 9. aprila. Blago za obleke je kupila Trboveljska premogokopna družba. Najbolj zanimivo je pa to, da so si pevke zbora izdelale same zase obleke pod vodstvom svojih učiteljic. Za dečke so naredili obleke trboveljski krojači zastonj. Največja zasluga gre gospodu Škerbcu. Vse to priča, da so domačini pokazali največ smisla in naklonjenosti »Trboveljskemu slavčku«. V Ljubljani bodo priredili reprezentativni koncert naše sodobne glasbe in sicer v ponedeljek, 16. t. m. ob 8 zvečer v uoionski dvorani. Drobne novice Koledar Petek, 13. marca: Teodora, mučenica; Kristina, devica in mučenica. Novi grobovi ■f V Medvodah je včeraj popoldne umrl ugledni posestnik, lesni in vinski trgovec, gospod Ivan Bohinc, star 68 let. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani: Trofenik Rudolf, Studenci pri Mariboru; Brunšek Jože, Št. Andraž pri Velenju; Vidmar Albin, Gumberg pri Novem mestu. Čestitamo! zz Za stalnega banovinskega cestarja pri okr. cestnem odboru v Ptuju je imenovan Franc Krampi). — Iz banovinske službe. Martin Mavrič, bivši uradniški pripravnik X. pol. skup., je bil postavljen za dnevničarja-praktičnega tehnika pri upravi zdravilišča v Rogaški Slatini. = Odvetnik dr. Andrej Druškovič se je preselil s svojo pisarno iz Skoplja v Ljubljano in je bil vpisan v imenik odvetnikov odvetniške zbornice v Ljubljani. „Katoliški4< kinematografi »Jutro« misli, da na očitke, ki pogosto lete na kina njegove kulturne smeri radi packarij, ki jih z naslado vrte v svrho vzgoje našega naroda — najlažje odgovori s tem. da pokaže na »Slovenca«, češ: kaj pa pravite vi k temu in onemu filmu, ki se pa predvaja v »katoliških kinematografih. O tej stvari smo se že tolikokrat izjavili, da jnserska demagogija ne prime več. Ponovno smo namreč že zapisali, da »katoliškega« kinematografa sploh nimamo, in da resnici na ljubo povedano ti.di ni ne enega kinopodjetja, ki bi se »katoliško« hotelo ali pustilo imenovati in tudi »Slovenec« nobenega za »katoliškega« še do danes ni proglasil. S temi izrazi žonglirajo le Jutrovei iz konkurenčnih nagibov. V Ljubljani in nn ne/eli imamo pač različna kinopodjetja, ki večina dobivajo vsa iste filme, le da nekatera tud na nravstveno plat polagajo važnost in jih po svoje cenzurirajo. »Slovenec«, ki hoče biti Katoliški list tudi ni na nobeno podjetje vezan iu kukor naša publika ve, tudi svobodno izreka o filmih hvalo in priznanje, pa naj jih vrti ia sli oni podjetnik. Od »Jutra« seveda ne bomo kaj podobnega nikoli doživeli, kukor jc tudi njegovo skrivanje za »katoliške« kinematografe navadna hinavšeina. V. Inkišinov veliki ruski filmski umetnik v napetem in mmmmmmmmmmmmm senzacionalnem Ufa filmu _ izstcrJa Sužnji pohlepa za denarjem Samo za ljudi z močnimi živci! — Danes premiera ob 16., 19.15. in 21.15 uri Jutri premierna matineja ob 14*15. uri. - Vsi sedeži po 4'50 Din Neukrotljivi konj z Ken Maynardom -- KINO SLOGA Tel. 27-30 Liubiiana Vsa Ljubljana se je odlično zabavala in prisrčno nasmejala pri včerajšnji premieri burke : ir„ f____*?„; ^^Kdor je rad vesel, kdor se rad smeje, l\ a ROnent postaji naj si burko ogleda ob 16, 19.15, 21.15 Panl Horbiger, Maria Andergast, Hans Moser Pri jutrišnji matineji ob 14*15 poje Jan Kiepura v „Pesmi z neba" Kino Union Telef. 22-2* — Razrešene občinske uprave. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je na podlagi paragrafa 129, odst. 2, razrešil občinske uprave v Slivnici pri Celju, v Limbušu in v Zmincu pri Šk. Loki. — Uredba o občinskih uslužbencih. Te dni side v »Službenem listu« banovinska uredba o občinskih uslužbencih, na kar opozarjamo vse občin-»ke uprave, občinske uslužbence in druge interesente. — Na univerzi 1539 slušateljev. Do včeraj je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih 1539 slušateljev in slušateljic. V zimskem semestru 1935/36 je bilo vpisanih 1776. Največ slušateljev je v starosti od 19 do 24 let, redkejie so stare bajte. So tudi starejši slušatelji, ki so se posvetili vseuči-liškemu študiju že v poznejših letih. V zimskem semestru je bilo 54 inozemcev, večjidel iz Julijske Benečije. Na univerzi študira teologijo en Nemec iz Hitlerjeve države. — Razširjenje banovinske ceste pri Vižmarjih. Dravska banovina je odkupila od cestnih mejašev svet. da razširi banovinsko cesto L reda pri Viž-m riih. Posestnikom-mejašem je izplačala okoli 18 000 Din za svet. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča je bil te dni izveden prenos lastninske pravice na dravsko banovino. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na rav ne »Franz-Josef grenčice«. — Belokranjske pisanice. Mi jim pravimo tudi pirhi, ki so navadno rdeče barvani. Pravi velikonočni pirhi so bili od nekdaj le te barve; vsi drugi so kasnejšega izvora. — Toda belokranjske pisanice so posebnost zase, ki so vredne nekoliko opisa. Videli boste, koliko truda imajo ž njimi, preden gredo iz rok kot kar dovršene umetnine. Delo ni tako enostavno. Sirovo jajce je treba najprej opisati s posebnim črtalom, ki se mora ves čas segrevati, da ostane vosek tekoč. Z voskom se namreč opišejo narodni motivi in napisi, kakršnekoli žele naročniki. — Nato se jajce grundira z zeleno ali kako drugo barvo. Čez to barvo je treba zopet pisati z voskom. Šele potem se te tako opisane, z narodnimi motivi, napisi ali reki opremljene pisanice kuhajo v končni temeljni barvi, ki se lahko izbere poljubno. To kuhanje pa je zopet zase lep, toda težaven del tehnike, ker se lahko pripeti, da se vsa prejšnja slikarija pokvari ter je pisanica potem nerabna. Šele nato se končno dopolnijo in izpopolnijo vse raznolike barvne nijanse. Navedeno kaže, kako je dolgo in zamudno to delo, ki je lastno le Beli Krajini. Znajo pa to umetnijo zopet le nekateri kraji. Zaslužek je prav majhen, saj da eno jajce skoro uro dela. Ljudstvo andi je skrajno revno in bo komaj imelo za Veliko noč kos kruha. Zato bo prav, ako se ga spomni zlasti Ljubljana ter naroči kar največ belokranjskih pisan Le. Notni® v črevih •rootica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne Franz-Josefove grenke vode. lt«W. po intol soc. pol in nnr. «tr. 3-br. Ifrttt, 5S. V. SS. — Za »Materinski dan« priporoča Jugoslovanska knjigama v Ljubljani sledeče igrice in dekla-macije: Savinšek: K mamici, sHka otroške ljubezni v treh dejanjih, Din 4; Meško: Mati, po Anderse-novi pravljici dramatizirano, Din 4; Poljanec: Mati, ilirsko dramatska slika, Din 6, glasbene točke k tej igri uglasbil Vasdtj Mirk, Din 40; Meško: Mati, dramatska slika v treh dejanjih, Din 28; Materi (Dekliški oder) vsebuje razne deklamacije in sedem kratkih igrokazov, Din 10; Bolhar: Materi, zbirka deklamacij in črtic o materi za mladino, Din 18; Bolhar: Knjiga o slovenski materi vsebuje deklamacije in kratke sestavke za materinske dneve: vezano Din 28; Mav: Slovenski materi vsebuje glasbene točke k Meškovi igrici Mati, poleg tega pa tudi razne primerne pesmi za materinski dan, Din 20. — Novo: Hafner: Ne" jokaj. Za samospev s klavirjem Din 2. — Žo'czničkim vpokojenceml Finančna direkcija v Ljubljani nakazuje zaostale pokojninske prejemke prejšnjih let. Ako bi kateri upravičenec svoje zaostale pokojnine iz prejšnjih let ne prejel do 1. aprila t. 1., naj to sporoči našemu društvu in sicer natančno, koliko in za kateri čas ima še v zaostanku svoje pokojninske prejemke. — Društvo žel. vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani: Šalamun, predsednik. — Iščejo se dediči. Naš generalni konzulat v Newyorku sporoča, da je v Ameriki umrl Andrej Belovica, o katerem se ne ve, kje je doma. Even-luelni sorodniki naj se zglase pri izseljenskem l»o-misariiato v Zagrebu, Palmotičeva 59. — V Rim in Neapelj z avtom: 12 dnevno potovanje po Italiji od 7. do 18 aprila. Ogled vseh večjih in znamenitih krajev. Najlepši letni čas — najprijetnejši izlet! Pojasnila pošljemo brezplačno. Veljavno pa se je treba priglasiti vsaj do dne 16. marca. — »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šent-peterska vojašnica. — Zveza absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol sklicuje v nedeljo, dne 15. marca ob 10 dop. v prostorih gospodinjske šole v Marijanišču v Kranju sestanek v svrho ustanovitve podružnice za Gorenjsko. Vljudno vabimo vse absolventke, da se udeleže v čim večjem številu sestanka! Velifta pomladna modna revija v Kazini, 21. 29. marca — Zveza za tujski promet sporoča sledeče prometne vesti: Dovoljena je polovična vožnja po naših železnicah članom Srbskega čebelarskega društva, ki se bodo udeležili svojega občnega zbora v Belgradu 15. marca t. 1. Popust velja od 12. do 18. marca t. 1. Nadalje je dovoljeno 50 odst. znižanje voznine po naiih železnicah članom Združenja p. t. t. zvaničnikov in služiteljev, ki se bodo udeležili svojega V. kongresa v Splitu 22. in 23. marca. Znižanje velja od 18. do 27. III. t. 1. Zaradi poplav je do nadaljnjega ustavljen celokupni promet na progi Šid—Sremska Rača—Sava, in to med postajo Bosut in Sremska Rača. — Nerednosti v drž. zdravilišču Topolščica, V zbirki listin zemljiškoknjižnega urada pri ljubljanskem okrajnem sodišču ee nahaja prepis obširnega revizijskega poročila, ki ga je podala lani jeseni od finančnega ministra imenovana komisija. Ta je pregledala blagajno, skladišče, knjige in dokumente o poslovanju takratnega ekonoma in takratnega .skladiščnika, ki sta bila nastavljena pri državnem zdra-viliššču v Topolščici. Izvršene so bile razne nerodnosti in malverzacije s skladiščnim materijalom, živili in drugimi stvarmi. Izdani materiial in hrana nista bila pravilno uvedena v knjige. Mnogo hrane je bilo izdane brezplačno. Revizijska komisija je po poročilu dognala skupno škodo do zneska 157.336 Din. Za to škodo dela komisija odgovornega v prvi vrsti bivšega ekonoma in za tem njemu podrejenega skladiščnika. Na breme ekonoma pripisuje komisija škodo do zneska 88.085 Din, na breme skladiščnika pa do zneska 61.302 Din .Manjši zneski so vpisani v breme nekaterim privatnikom, ki so tam stanovali na odd;hu in dobivali brezplačno hrano, znesek do 4599 Din pa je vpisan v breme nekemu ljubljanskemu stavbeniku, za kateri znesek se je državni zaklad pretekli mesec vknjižil na stavbe-nikovo posestvo. Proti ekonomu in skladiščniku bo uvedeno pri celjskem državnem tožilstvu kazensko postopanie zaradi uradne poneverbe. O tem govori tudi revizijsko poročilo. — Ne jokajl Za samospev in lriavir zložil Lov-ro Hafner; cena izvodu je Din 2. Na krasno in to-lažilno besedilo naše odlične pesnice M. Elizabete, posebno namenjeno onim materam, kalerim je kruta smrt ugrabila edino dete, je zložil Hafner lepo pesem v F-molu, ki bo materinskim dnevom kar najbolj služila. Samospev je zelo melodijozen in pisan v lahkem slogu, kakor tudi klavirsko sprem-Ijevanje ne bo delalo nikakršnih težkoč. Skladba ne bo učinkovala samo v glasbenem oziru, temveč bo najlepše tolažilo ubogim materam, ki se ne morejo utolažiti ob smrt' ljubega edinčka; saj se glasi: »0 ne jokaj, mlada mati, tvoj otrok je že doma; angelček je v zarji zlati, lebe čaka vrh zvezda.« — Skladbo prav toplo priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju v Preski. Metlika Predavanje o vinogradništvu. Minilo nedeljo, dne 8. marca se je na Suhorju pri Metliki vršilo predavanje o vinogradništvu. Predaval je v poslopju narodne šole [»poldne ob 8 kmet. sreski referent iz Metlike g. Anton Stare o poznavanju podlag in o cepljenju vinskih trt na suho. Zbralo se je 70 vnetih poslušalcev, ki so z zanimanjem poslušali izvajanja sreskega referenta. — Prihodnjo nedeljo, dne 15. marca pa bo enako predavanje v poslopju narodne šole na Hadovici oh 3 popoldne. K temu predavanju so posebno vabljeni tisii. ki letos hočejo na novo vinsko trto zasaditi. Dalje lio g. referent dal ob lej priliki nasvete, ki so |x>trebni posebno sedaj pomladi za čas eventuelne pozebe. Kdor bi si želel nabaviti dobro solčavsko pasmo ovac. naj se po predavanju oglasi pri referentu za eventuelno naročilo. K temu predavanju so torej vabljeni vsi vinogradniki in prijatelji kmetijskega napredka v naših krajih. Učiteljska premestitev. Prestavljena je iz metliške šole nu meščansko šolo na Vič pri Ljubljani gdč. učiteljica žen ročnih del Karolina Frohlich. Dolgo vrsto lel je vzgajala našo žensko mladino v ročnih delih. Na novem službenem mestu ji želimo vse dobro, pa na Metliko naj nikdar ne pozabi! O Čestitka g. bana knezoškofu. Včeraj ob pol 12 je obiskal ljubljanskega knezoškofa dr. Grego-rija Rožmana ban dravske banovine dr. .Viarko Natlačen v spremstvu svojega tajnika Kovačiča. G. ban je knezoškofu čestital k njegovemu godu. Med obema dostojanstvenikoma se je razvil prisrčen, skoraj eno uro trajajoč razgovor. 0 Mostar in okolica je naslov nocojšnjemu predavanju, katerega bo imel prosvetni inšpektor g. Ivan Dolenec ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Že ime predavatelja jamči, da bodo posetniki tega večera odnesli bogate umske darove spoznanja Mostarja in njegove okolice. Zgodovina mesta, življenje med muslimani, ondotne šege in običaji, krajevne zanimivosti, vse to zanima poslušalce. Predavanje bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. 0 Predavanje prof. dr. M. Roša iz Curiha o »Materijalno-tehnični podlagi švicarskih predpisov za železobeton iz leta 1935« bo v petek, 13. t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. © Nad 900 novih knjig slovenske in nemške literature je v zadnjih mesecih uvrstila med svojo izposojevalno zbirko Ljudska knjižnica na Miklošičevi cesti 7. S tem je spopolnjena velika vrzel in tako nudi sedaj knjižnica najnovejša dela na polju beletristike in tudi poljudnega znanstva. Knjižnica ima tudi svoj mladinski oddelek. Odprta je od 8—12 in od 2—7. 0 Kino Kodeljevo igra danes »Golgoto« in revijo Miki-mišk. 0 Obiščite danes veličastni pasijonski lilm »Golgota« v kinu Kodeljevo! 0 Posestne spremembe. Zasebnica Ivanka Pe-trič je prodala Janku Barletu svojo hišo št. 3 v Florjanski ulici za 240.000 Din. — Pavel Kovač, zasebnik v Medvedovi ulici 36, je kupil od trgovca Ivana Rojine pare. št. 137/29 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 736 m! za 60.000 Din. Dr. Albin Smole in soproga sta kupila od Mare Presslove pare. št. 51/8 k. o. Spodnja Šiška za 80.000 Din. — Od društva »Dobrodelnost« je kupil Albin Bajd, Sv. Petra nasip št. 71, pare. št. 457/26. k. o. Petersko predmestje I. del za 71.000 Din. Februarja je bilo sklenjenih prav mnogo manjših kupčij z zemljišči m hišami. V okolici je bilo 5 malih hiš prodanih po 40.000 do 60.000 Din. V mestu so bile razne parcele prodane po 50—150 Din m®. © Poskusno kuhanje. Danes ob 4 popoldne bo na Bregu št. 8 kuhano kosilo na električnem štedilniku. Gospodinje, udeležite se predavanja! 0 Za veliko narodno propagandno modno revijo v Zvezdi od 18. do 31. marca se sprejme še nekaj predvajalk ter dečkov in deklic. Pismene ponudbe na vodstvo modne revije Viktorija 1. 0 Smrt pod vlakom. Včeraj zjutraj so našli za poslopjem »Mladike« v Levstikovi ulici na železniški progi truplo mladega moškega, ki mu je lokomotiva odrezala glavo od trupla. Na kraj dogodka je prišla policijska komisija, ki je ugotovila po legitimaciji, ki jo je našla v žepu pokojnika, da gre za 20 letnega brivskega vajenca in že-lezničarjevega sina Bogomira Gerbca, Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ger-bec je bil zaposlen pri nekem brivskem mojstru na Dunajski cesti. V smrt je šel prostovoljno in sicer baje zaradi nesrečne ljubezni. Cetie a Trgovsko društvo v Celju priredi za svoje člane vsako leto kako strokovno predavanje. Pred leti je društvo vzdrževalo tudi razne jezikovne tečaje, ki so pa zadnje dve leti žal izostali zaradi brezbrižnosti Irgovskega naraščaja. Lansko leto je priredilo društvo predavanje o ieksti-liji in blagoznanslvu, v iorek, dne 10. t. m. je pa v okviru društva predaval v veliki dvorani Obrtnega doma v Celju g Megušar Slane iz Ljubljane »o prodajni umetnosti«. Za to predavanje je vladalo med celjskimi trgovskimi nameščenci izredno veliko zanimanje in je bila velika dvorana napolnjena do zadnjega kotička, nekateri so siali celo na hodniku. Predavanje je bilo posebno za današnje čase posebno aktualno in zelo potrebno. Predavatelj je podal vsa navodila za pravilno občevanje prodajalca s kupcem in o načinu pridobivanja novih strank. V imenu društva se je zahvalil predavatelju za izčrpno in vzorno sestavljeno predavanje predsednik g. Fazarhic. 8 in 5 dinarjev. □ Ljudski oder je pripravil zelo seriozen program svojih predstav. V nedeljo 22. t. m. igra »Stilmondskega župana«, na cvetno ne» deljo pa vprizori Calderonov »Misterij sv. maše«, kar bo za Maribor vsekakor velik dogodek, saj takega igrokaza na naših odrih še niemo videli. Nadalje pripravlja oder »Divjega lovca«. □ Nagle smrti, od kapi zadeta, je umrla na Ruški cesti št. 7 gdč. Marija Medvešek stara % let. Pokojnica je bila izredno dobrega srca in blagega značaja, ki jo je spoštoval vsakdo, ki jo je poznal. Bila je hčerka zaslužnega borca za delavske pravice in organizatorja • krščanskega delavstva v Mariboru g. Martina Med-vešeka. Pogreb se bo vršil v soboto ob pol 4 popoldne na pokopališče na Pobrežje Svetila ji večna luč, težko preizkušenim roditeljem naše globoko in iskreno sožalje! □ SKAS. Drevi ob 8 zvečer nadaljuje dr. Gosar svoje predavanje o socialnih problemih. Predavanje je v mali dvorani na Aleksandrovi št. 6. □ Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva slavi letos 10 letnico svojega obstoja. V proslavo priredi v soboto 2L ob pol 9 v Narodnem domu koncertni nastop s prijateljskim večerom. □ Nogometne nedeljske zanimivosti. Prvenstvo prinese v nedeljo zanimivo srečanje: ISSK Maribor : SK Rapid. Vrši se ob 15.30 no igrišču Rapida. sodnik g. Nemec. V predtekmi se jh>-merita obe rezervi omenjenih klubov, sodi pa g. Jančič. Želenzičar gre no nevaren teren v Celje, kjer bo nastopil proti Atletikom ter skušal rešiti čast mariborskega nogometa □ Za pomožno akcijo mestne občine je darovalo Združenje gostilničarjev v Maribora mesto vence na groii ge. Vogel znesek 200 din. Za lep dar iskrena hvala! □ Malček pod avtomobilom. V Krčevini je povozil neki avtotaksi 9 letnega Eoija Merica. Fantku so kolesa zlomila nogo. no glavi pa so mu zadala tako poškodbo, da se bojijo za njegovo življenje. Taksi je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. □ »črno gostilno« so odkrili občinski organi zopet v Loški ulici. »Črnim gostilnam« posvečajo sedaj vso pažnjo, ker je začel kon/.um vina naglo padati. Mariborsko gledališče Potok, 18. marca: Zuprto. Sobota, 14. marca ob 2(1: Kariera kanclista Winziga. fMoboko znižane cene od 18 Din navzdol. Zadnjič. Nedelj«, 15. marca ob 15: Princeska in pastirček. Znižam« cene. — Ob 20: Cigan baron. Zagorje Sv. misijon. V dneh od 14. do 25. marca 1938 bo v župnj cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju in v jjodružni cerkvi sv. Marjete na Lokah sv. misijon. Vodili ga bodo gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Redna seja občinskega odbora. Na redni seji občinskega odbora je bilo podano poročilo finančnega odseka. Finančno stanje je slabo. Od v proračun vnešene vsote 1,700.000 Din ee je do sedaj prejelo le okrog 850.000 Din. Dobilo se bo do konca računskega leta še 120.000 Din. Primanjkljaj bo znašal okoli 750.000 Din V proračunskem letu 1935-36 je vnesla prejšnja uprava kot dohodek 200 tisoč dinarjev od novih trošarin, katerih pa občina ni uvedla. Dalje je v istem letu vnesla občina kot dotacijo banovine znesek okoli 360.000 Din, tudi od te vsote občina ni prejela ničesar. Samo ta dva primanjkljaja znašata okoli 560.000 Din. Seveda so bile potem doklade lahko nizke. — Sledilo je poročilo gradbenega cestnega odbora. Do konca leta 1935 bi se moral predložiti banski upravi načrt za vzdrževanje in izboljšanje občinskih cest za petletko do leta 1940. To se je sedaj zgodilo. Občina ima nekaj nad 13 km občinskih cest I. reda in nekaj nad 89 km obč. cest II. reda. Vzdrževalni stroški znašajo 150.400 Din. V predvideni petletki bi se postopoma vse te ceste zbolj-šale z dotacijo banske uprave in ljudskim smo-treniin delom. Sedanja uprava je nastavila 10 tre-bilcev jarkov, ki bodo poleg tega vzdrževali tudi ceste po določenih jim okoliših. Za vsako cesto je izdelan matični list, na katerem so razvidni trebni in določeni vzdrževalni stroški in na katerem se bodo vpisovala vsakokratna izvršena dela in strolki. Stev. 61. >SU)YKNECt, dne 13. marca 1ol držav, tiskarne. Sedaj pa objavlja državna tiskarna vsem občinam ler pooblaščenim knjigarnam, da jc tiskanje leh obrazcev v zasebni izdaji z zakonom prepovedano, Objava ima datum 7. marca. Ko smo pregledovali Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, ki je j bil objavljen dne I. januarja v Službenih novinah, ] ni6tuo nikjer zasledili, da so knjige, odn, formu-larji državni monopol. Edino, kar stoji v tem pravilniku je. da morajo biti vse knjige, ki se vodijo v občinah, potrjene od nadzorstvenih oblasti. Zato vprašujemo državno tiskarno, na |>odlagi katerega zakona se sklicuje na svoj monopol, ker niti pravilnik ne vsebuje o tem določil niti po ; zakonu o državnih monopolih iz leta 1931 te knjige niso državni monopol. Borza Dne 12. marca 1936. Den« r Nespremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, , Bruslja, C.uri ha in Prage, uarastel je New York, dočim so popustili Berlin, London in Pariz. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nn ljubljanski borzi popustil na 9.30 9.-10, na zagrebški borzi pa je osrtal neizpremenjen na 9.31- 9.41, t dočjm je na belgrajski bora popustil nn 9.29 do | 9.39. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.90—31.60, v Relgradu 31.65 32 35. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 2-19.20—250.80. -Španska pezeta je noliraia v Zagrebu 6.2350 do 6.8550, v Belgradu 6.50 blago. — Nemški čeki so notirali v Ljubljani 14.04 blago, v Zagrebu za april 13.90--14.16, za ultlino aprila pa 13.89—14.09, ; v Belgradu so notirali 13,»575 14.0575. Za italijansko liro (valuto) so plačevali de-j nami zavodi 3.01 306 za dolar pa 49.20-40.70. Ljubljana — Tečaji s primom. , Amsterdam, 100 hol. gold. . . 2967.43—298*2.03 ] Berlin, 100 marka...... 1747.77—1761.65 j Bruselj, 100 belg...... 735.2*3- 740.32 Curih, 100 frankov.....1424.22—1431.29 I London, 1 funt.......215.09— 217.15 Ne\v York, 100 dolarjev . . . 4V93.C6-4.m28 Pariz. 100 frankov..... 287.78— 289.28 Praga, 100 kron...... 180.61— 181.72 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,088.556 Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.20125, London 15.14, Nevv Yorl; 304.875. Bruselj 51.675, Milan 24.25 Madrid 41.875. Amsterdam 20S.05. Berlin 122 90, Dunaj 56.80 Stockholm 78.075, Oslo 76.075, Ko-penbagen 67.60. Praga 12 69. Varšava 57.75. Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helslugforp 0.6675, Buenos Aires 0.84. Vrednostni nuni rji Ljubljana. 7% inv. pos. 80—82, agrarji 44 46, vojna škoda promptna 353 356, begi. obv. 63 -05, i 8% Bler. pos. 78—80, 1% Bler. pos. 70—72. 1% \ pos. Drž. hip. banke 78-82. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 76.50 den.. agrarji 46 blago, vojna škoda promptna 354 355, begi. obvez. 64.50-65, dalm. agrarji 61 bi.. 8% Bler. pos. 79—80 (79), 1% Bler. pos. 71.50 blaco. — Delnice: Priv. agr. banka 230 -240. Belgrad. Drž. papirji: 1% inv pos. 80.50 do 81.25. agrarji 46 bi., vojna škoda 356 356.50 (356), begi. obvez. 65 («5.25 (65.25. 65); «2.50- 62.75. 8% Bler. pos. 80-81 (80.50). 7% Rler. pos. 71.25 7 2, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50 - 812, 1% slab. pos 79.50—80. — Delnice: Narodna banka 6180 6200 (6150), Priv. agr. banka 230.50 341. Čitni tri! Novi Sad. Pšenica bač.. srem. in slav. 167 169, bač. okol. Sombor 165—167, bač. ladja Tisa in Begej 169 -171, ban. 165 169. Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji. h Aspirin pomaga pri bole- § Jf* i 1 n a h, prehladu In f \ '•umi. 20 Aspirin tablet 1 SJrfitape 20 dinarjev lo r a |: i pi ASpIrln tableta sa ihio 1 dinar 1 OjtM H "llili iwLu ob 'J' v 1'iihar inoniAni dvorani, m> ua sporodu un«dt*lnje Mkttdbe: 1. llaeii Urahtii«<: diftooaiie. 2, Morzrai: Arij« u opor« Kiirarovu Hvuttui- 3. SaiM-£aau«: ltourr«. 4. Ohopm-Oodovski: a etudv. 5. Llszit-Verdi: Porafrarze Iv. itiigo 1 e.LU. G. Iln.-tvilhjU: Parafraza nn S4.rHii**t>v v*lfak. WlttfriHi«lelu je uineltiiik cvetova« .»lav« ter igra samo i levo ritko. Pov«od ima iiajsijajucj&e kritike uv k* priAtevajo uiod luvlboljše piaiiivte wi*taiiji*»ii, igral bo ua novj koncertni klavir OlnAbrate Matic«, ki j« bM dobuvtjon te dni od tvrdlke SeMer. V«toi>nioe v knjl-ffftrtm Glasbeno Matice. 1 Višja fantovska Marijina konpreaaeija na Ko-deljcccm bo imela d-ane« ob JU v SaleflijansVnm nate ditmkoin domu Hostannk. I Kino Koiteljevo iKra dauee ob 'JO «UoUrota« la revijo Miki-nidAk. i Naraščaj lantorskrga krotka nn Kodrljevem iiina itanoH ob 20 sftstanok. 1 yič. Rrevl oli 8 naa ho n« pro«vetn«m veAorn v D ni A; vil om itoinij povedel (ra»p. Zor Vinko tfkmtl Do lomit« v Švico. Pridite! Pobirali »e bodo i« proMo voljni prispovkd. Drugi krail Blat Potočnikova čitalnica r KI. Vidu nad t Juh liano v.pmori 13, marca, na praz.ntk »v. Jolofa, o» pol 4 popoldne v IJudokiuii domu igro 'fivetl Vtd«. Radio Programi Radio Liubliana t Petek, 1.1. marca, ll Soi»ka ura: Siuru Kam, iiv. ljonjska slika (gosp. Mirko Kngter). — 12 Operne fiun-ta/.ije (plofr>re). — 12,45 Vremenska napoved, poročilu. — 13 Napovod časa, objava liporedn, iihvtvtldla. Ul.lft Ho širnem »vetu (rta«l>uui! »liSe nn ploi ali). — 14 Vre men«ko poročiMo, borzni točaji. — 18 Kenskn ura: O ionski polirjji (gospu štolii.PUwko). — IN.31 II Habajid: N"or-na procesija (Himfoničiua pesnitev na ploščah). — 18.40 Starostna prmkrba nafi«Ka ilelavstaa (K'»p. Slavko Ceduovur). — ID Napoved čana, vremotvska naiioved, |)onKvita, objava siuireda, obvestila. — l!).:»l Nacionalna ura. — 'M Akademija oli lOOletniiM n>jslva Josipu Stritarja. (PiMini, rnnltiielje, prizori, rire.lavaii.ie in orke-Ktratmi kmioort. Sodelujejo: Aikadein«ki pevski kvuilei, člani Nar, kI«I„ vroap prof. PVanei- Vodnik in lindij »ki onkoster. — 22 Naftovod časa, vremonaka na.poveoni-ivkadenuije (iz Hrvatskega irla.slieine.Ka zavoda) — 22.15 ,la//z. — Dunaj: lil.,Ki Dunajski olroSki ziior. — 20 iVi Ilrneiknnrjevfl »klndbe. — 21.40 (lla.s!»a /.n dva klavirja. — '5105 Zabavni koneerl. -- HudimncSta: in :tu 1'roiios iz opere, 'i'.:« Cijrain.ska irlas-lia. 23 20 p|e.sna nlaslm. -- Trst Milan: 'JII..KI Pe.sira ulasba. - 21 Simfonični koncert. Iti m Kari: iT IVenos koncerta iz -\ka.l«. lilija »v. Cecilije. - jd.j;, Sitvtwlxyjeva kfnrPla 33.15 Plesna irla«bu. - Prana: 10.:Hi Cohovljova drama /.(rodovitni življenja nepotrebnima ■doveka Urke Mlratni In pov~)kl koncert. 22.2(1 P|o«,"e ('h no- 31 Salonski trio. - 21.40 (Hasba iz v,v do 1 loknui plesnih onki»trov. Berlin: JUin Scltu-rioht dirittlra svoje skladlie. _ 22 30 Kakor rwtjiln Nem eija. Bcramiinster: 1!>.55 SvMe.ar«ki tde^f j) m ftvl-c-arske narodne. — 21.10 Pn»(er večer Kulturni obzornik Sedemdesetletnica kiparja-vzgofitelia V sredo, dne 11. t. m., je preteklo sedemdeset let, kar se je rodil akad. kipar Alojzij R e -p i č , upokojeni profesor ljubljanske srednje tehnične šole. Malo je v zgodovini novega,slovenskega kiparstva imen, ki bi bila bolj znana in večkrat imenovana od njegovega. Rodil se je jubilant 1. 1866 v Vrhpolju pri Vipavi kot kmetski sin. Po prizadevanju za umetnost vnetega bližnjega župnika Dejaka je mladi Repič prišel najprej za mizarja v Ljubljano, odtod pa k podobarju Trnovcu v Polhov Gradec, kjer si je s trdim delom pridobil podlago za kasnejše strokovne nauke na pravkar ustanovljeni ljubljanski obrtni Soli, Ko jo je dovršil, si je skušal z delom pri podobarju Kr^šovcu v Celju prihraniti dovolj denarja za pot na Dunaj, kamor ga je vleklo na akademijo, Leta 1890 se mu je končno, že štiri in dvajset let staremu, izpolnila ta vroča želja. Sprejeli so ga ?ele po dveh letih čakanja kot rednega dijaka. Splošno šolo akademije je dovršil v predpisanem času, nato pa delal v specialni šoli prof. Karla Kundmanna, tvorca raznih dunajskih spomenikov. Po dovršenih študijah je bil leta 1905 postavljen za profesorja na ljubljanski obrtni šoli, kjer je po pok. kiparju Alojziju Ganglu prevzel kiparski oddelek. Polnih 26 let, do leta 1931, je deloval kot profesor na istem zavodu. Poučeval je anatomijo in modeliranje, zlasti pa se je posvetil rezbarstvu in figuralnemu ter dekorativnemu obdelovanju lesa. v čemer je bil pravi mojster. V svojem dolgoletnem vzgojiteljskem delovanju je dal pWe temelje in poglavitne smernice neštetim slovenskim kiparjem, deloma tudi slikarjem. Njegovi učenci so bili kiparji Ivan Napotnik, Tine Kos, Lojze Dolinar, pok. kiparja Povirek ln Jur-kovič in slikar Franjo Sterlč, pa France Kralj, France Gorše, Božo Pengov, Boris Kalin in še dolga vrsta drugih, ki se prof. Repiča s hvaležnostjo spominjajo kot strogega in natančnega učite- lja, ki je pa skušal vsakega učenca razumeti in ga individualno oblikovati do popolnega razvoja vseli njegovih umetniških sil. 0 njegovem načinu poučevanja piše prav podrobno in nazorno Fr. Kralj v svojem avtobiografskem spisu »Moja pot« Ker se je prof. Repič tako vsega predal svojemu vzgojiteljskemu poklicu, da mu «koro ni ostalo nič časa za lastno izvirno umetniško delovanje, je število njegovih kiparskih del iz poznejših let manjše, kot bi sicer smeli pričakovati. Najbolj so znane njegove plastike, ki jih je izvršil še kot dijak umetn. akademije. To so zlasti skupine > Adam in Eva«, »Borca« in »Boreča se dečka«. Prvo delo je zdaj v ljubljanskem Narodnem muzeju, kjer je tudi njegov Slepec«. Za drugi dve je prejel nagradi. Znan je njegov močno realistični Prešernov portret. Tudi Repičeva poprsja nekaterih drugih slavnih slovenskih mož so bila časih razširjena v stotinah mavčevih odlitkov. Profesor Repič je izvršil tudi več portretov In nagrobnih kompozicij po vsej Sloveniji. Za Postojno je Izdela! doprsni kip pesnika Vilharja, katerega so po zasedbi Italijani odstranili. Ko praznuje te dni svoi sedemdesetletni jubilej. zre profesor Repič na dela in truda prepolno življenje nazaj, starost in njene težave mu pa lajša zavest, da je pomsgal vzgojiti celo vrsto odličnih slovenskih upodabljajočih umetnikov, ki so prav iz njegovih rok prejeli prve in najvažnejše vti.«e i" pojme o oblikujoči umetnosti in dobili ravno od njega tisto trdno in solidno osnovo za vse svoje kesnejše umetniško delo. Zato bo Repičevo ime, ostalo neločljivo zvezano z usodo naše mlade kiparske umetniške generacije, s katero mu k lepemu življenjskemu jubileju prav iskreno čestita vsa slovenska kulturna javnost. .—a. A. Zischka: Abesiniia Založila v Dom c. Prevel Pavle Debevec. Str. 143. Anton Zischka je hotel podati samo kratek oris moderne kolonialne politike s lo svojo zanimivo knjigo o Abeelnijl. ki ji je dal podnaslov: Zadnji nerešeni problem Afrike . Knjigo, ki je bila napisana lani septembra meseca, še pred vpadom Italije v Etiopijo, je izšla že v 6rbr,kem prevodu v odlični monumentalni zbirki »Kozmo«<. Pri nas nastopa v skromnejši obliki ter se hoče z njo uvesti novo založništvo »Dom«, ki hoče prinašati same dnevne aktualnosti. In Zischkova knjiga je zanimiva: je na pol znanstvena reportaža o deželi, ki igra ta hip najvažnejšo vlogo v mednarodni politiki ter je od nje odvisno več kot se nam samo zdi. V Abesiniji se odigrava drama, katere posledice so svetovnega pomena. »Ali bo Japonska prodrla do Nilskih izvirov? Ali bo Anglijo zadela v živo? Ali se bo uresničilo Musso-linijevo prerokovanje iz.za aprila I. 1935. da bo Italija, ki je Aziji in Afriki najbližja, obvladala ta dva kontinenta in da bo. sledeč nekemu 60-letnemu načrtu, v začetku 21. stol. najpomembnejši narod na zemlji?« Vea ta vprašanja se rešujejo ta hip v Abesiniji, zato zanima vsakega izobraženca. kaj je prav za prav ta Abeeinija. kako zgodovino ima in kakšen notranji razvoj ter kakšen je ustroj njene uprave in njene vojske, kt zdaj stoji nasproti milijonski, do zob oboroženi armadi belokožnega kulturnega naroda"? Zischka poda v uvodu kratke zgodovinske in zemljepisne pojme o deželi, ki je znana že iz sv. pisma pod imenom ^Dežela Kuš- (Kuš — vnuk Noetov) in je dva In polkrat tako velika kakor Nemčija ter ima samo eno železnico, ki je imela do zadnjega (1933) eno samo ce6to ter poklicno vojsko, ki jo vežbajo švedski in švic.ar«ki oficirji. V predgovoru pa poudarja, da je elara Abesinija kot državna tvorba mrtva in zato hoče opisati nje politično zgodovino zadnjih trideset let ter svetovno politiko sploh, ki se bori za njeno nasledstvo. Zalo ne opisuje favne in flore ter pokrajinskih slik, temveč ga zanimajo konkretni podatki števila ter notranja zgodovina, kratko — gospodarske, dinastlčne, politične in vojaške posebnosti dežele, ki je danes v središču svetovnega zanimanja. V sedmih poglavjih |e v jasnih slikah podal vzroke prvega vpada Italijanov pred štiridesetimi leti ter njih poraz pri Adui ter vlado Menelika II. Opisuje notranje razmere za časa Menellkovih potomcev. borbe za prestol, zlasti pa ga zanimajo motivi, zakaj velesile Anglija, Nemčija. Japonska in Italija skušajo razširili svoj vpliv na Ahec nijo. Vse te tendence so svetovno politični položaj tako zaostrile, da je dane« prišlo do oboroženega nasprotja med Abesinijo in Italijo in smo tako priča reševanju zadnjega nerešenega afriškega problema. Zischka je mnenja, da je Abesinija mrtva. Ob zaključku stavi veliko in važno vprašanje: »Ali pa bo to. kar bo prišlo na njeno mesto, bel ali rumen branik?« Knjiga je zanimiva ir v resnici sodobna. td. * Paleolitik v Jugoslaviji. Pred dnevi je predaval prof. S. Brodar (Celje) o kulturi stare dobe kamna (paleolitik) v Jugoslaviji (mineraloška dvorana Univerze). Predavatelj je najprej podal pregled paleolitiških kultur v sosednjih državah, to je v Grčiji .Bolgariji, Ogrski in Avstriji, na to p« je prešel k prikazu jugoslovanskih postaj. Med temi stoje danes na prvem mestu slovenska najdišča, ki tvorijo, kar je Brodar naznačil žal šele proti koncu predavanja, ko je bil za čas te v »tiski, že kolikor-toliko opredeljivo posebno skupino prehodnega značaja med severovzhodno ležečimi češkomoravskimi postajami in med južneje ležečimi mediteranskimi, kakor tudi med zapadnimi in vzhodnimi najdišči. Poleg slovenskih postaj prihajajo v poštev še hrvatske (Krapina), ki pa značilno leže vse ob robovih slovenskega ozemlja in jih je predavatelj z razlogom spravil z našimi v zvezo. Če o kaki atvari, velja prav gotovo o raziska vanju paleolitske dobe na Slovenskem, da se je za čelo šele po voijni in to z odkritjem Olševske Potočke zijalke. Poleg nje imamo še od prej znane jame in poljame, ki bodo dobile v zvezi z novimi odkritji pravilno osvetljavo, Brodar sam pa je do gnal v zadnjem času še nekatere kot postaje paleo-Htskega značaja (Njivice, Huda Luknja. Špehovka itd.). Kakor hodi ž« v tem ermiranju najdišč nova pot«, tako polaga tudi z znanstveno obdelavo istih temelje naši paleolitski arheologiji in njegova predavanja so vselej zanimiva tudi radi strokovnih terminov, katerim skuša najti pristno slovensko ime namesto dosedanjih tujih. Predavanje j« bilo tedaj snovno jako zanimiv in zaslužen pregled najslarej šib kultur v Jugoslaviji in Sloveniji, poslušalci, med katerimi bi bilo upravičeno pričakovati več ljudi od historičnih strok, so nagradili prof. Brodarja c zasluženim priznanjem R. L. Jadranie aa ledu. Na jezeru pri Angerburgu na vzhodnem Pruskem so priredili tekmo s sankami katere imaio iadra in iih tfoni veter. Slon je ušel. V Hamburgu jc iz cirkusa »Sarrasani« ušel tale slon, ki je na svojem pohodu vse podrl. Zmenil se ni za noben plot in za nobena vrata na vrt. Ljudje so bili zelo preplašeni, loda k »reči so slona uieli, ne da bi bil kakemu človeku storil kaj ialega. Žrtve Himalaje Idila iz Abesinije. Mali Abesinčki si ogledujejo prvo italijansko motorno kolo, s katerim se je pripeljal v vas sel italijanske armade. Sedaj, preden začne pihati veter »monsum«, je najugodnejši čas za naskok ua najvišje gorovje sveta, na HimaJajo. Nekaj visokih vrhov tega gorovja so ljudje že premagali, toda najvišji še vedno kljubujejo. Najvišji himalajski vrh je Mount F.ve-resl, ki se nanj letos zopet odpravlja velika angleška ekspedicija pod vodstvom Angleža Rutledgeja. Zgodovina poskusov, priti na vrh Himalaje, jc še mlada. Prvo ekspedicijo je organiziral najslovitcjši hriholazec sveta Anglež Mummery, ki jc bil tudi pionir v evropskih alpah. Ko mu je bilo evropskih alpskih vrhov že premalo, je pred 41 leti z dvema tovarišema, Coolie in Hastings sta se pisala, odšel v Indijo, da bi prilezli na vrh gore Nanga Parbat, ki je 8116 in visok. Ta vrh jc tudi iz novejšega časa znan, ker so ga zaman poskušali zavzeti. Po večmesečnih pripravah je Mummery napravil zadnje taborišče v veliki višini, nakar sc je ločil od svojih obeh tovarišev ter jc 6700 m visoko v družbi z dvema nosačema sam odšel proti vrhu. Niti Angleža Mummeryja, niti obeh nosačev ni bilo več nazaj. Najbrž jih je zasul snežni plaz. Nato je bilo do leta 1922 končano raziskovanje Himalaje. Tega leta pa so se odpravili trije angleški častniki, izurjeni hribolazci, vnovič na Himalajo. Ekspedicijo so vodili generala Mallory in Bruce ter polkovnik Strutt. Ko se jim je nekega dne čas zde! ugoden, je Mallory s Sommerwelloni in Cravvfordoni naskočil vrh. Plaz pa je zasul 7 nosačev, vsled česar so drugi nosači odpovedali pokorščino. Skušnje teh treh so pozneje uporabljale vse naslednje eltspedicije. Leta 1924 sta Bruce in Mallory, katerima sc je pridružil še mladi Irvine, vnovič poskusila svojo srečo. Dne 8. junija sta se Malory in Irvine iz najvišjega taborišča, ki je bilo že tik pod vrhom, hotela povzpeti na vrh. Pustila sta v taborišču vse nosače in vso nepotrebno opremo. S seboj sta nosila le cepine in posode s kisikom. Nikdar več se nista vrnila. Eden izmed članov te ekspedicije se je bil medtem povzpel na drug vrh, ki je bil 7900 m visok. Ta jc pozneje pripovedoval, da je tistega jutra videl pod vrhom najvišje gore dve temni piki. Zdelo se mu je da sta to Mallory in Irvine. Leta 1930 je 9 članov monakovskega akademskega planinskega kluba pod vodstvom dr. Baucr-ja naskočilo 8603 m visoki vrh gore Kančen Čenga. Ves čas so pridno trenirali in se pripravljali. Spomladi nato so poskusili priti na vrh, a so se morali vrniti potem, ko so izgubili enega tovariša in enega nosača. Vrh gore Kančen Čenga je naslednja leta zahteval še druge žrtve. Ekspedicija Jacot-Guil-lermont je imela 4 mrtve, med njimi enega Švicarja Nemiška ekspedicija Diihrenfurta ic zopet imela dva mrliča, enega Švicarja in Američana Farneria Že zgoraj smo omenili vrh gore Nanga Parbat. L,'ta 1 °32 je tam obtičala ameriško-nemška ekspe-rV.ija. Leta 1934 so Nemci hoteli naskočil ta vrh a >e je zelo žalostno končalo Že 8. junija je umrl Nemec Drexel. Kljub temu pa se drugi niso dali prestrašiti in so lezli dalje. Prišli so že 79CO m vi- soko .Lc še 200 m je bilo do cilja. Toda megla jih je pregnala. Morali so se vrniti in med povratkom so zmrznili še trije Nemci ter 7 nosačev. Tudi Angleži niso imeli sreče. Leta 1933 je 14 najboljših angleških hribolazcev naskočijo Mount Everest. Prilezli so 8520 m visoko Tako visoko dotlej ni priplezal šc noben človek. Toda zaradi slabega vremena so se inorali vrnili Izmed teh so se naslednje leto vrnili znova štirje, da bi naskočili Mount Everest, loda brez uspeha. Istega leta je Američan WiLson sain holel priti na vrh Mount Everesta. Čeprav so mu angleške oblasti to prepovedale, je vseeno, preoblečen v Tibetan-ca, s tremi nosači odšel na goro. Prilezel jc 6300 m vsoko. Tu pa so nosači rekli, da brez vrvi in drugih pripomočkov ne morejo naprej. Wilson jc dotlej upal, da bo v zapuščenih taboriščih prejšnjih ekspedicij našel vse potrebno. To upanje pa ga jc ogoljufalo' nobenih vrvi ni našel. Nato jc velel svojim nosačem, naj ga čakajo 14 dni, ter sam odšel naprej. Nosači so ga čakali mesec dni, dokler jim niso pošla živila. Wilson se pa nikdar več ni povrnil. Zato moramo zelo previdno presojati uspehe letošnje ekspedicije in biti pripravljeni na največje neuspehe. A '.-leški major Burgoyne, kaleri je bil ubit pri italijanskem zračnem napadu na angleški Rdeči križ v Abesiniji. Moderna zakonca. »Ločiva se, Metka, jaz sem zadovoljen. Upam pa, da me boš zapustila brez jeze.« -Brez jeze že, ... ampak ne brez tvojega avtomobila« On: »Vi, gospodična, ste pa res čedni... Ona: »To bi vi najbrž rekli tudi, ko bi drugače mislili.« »Prav! Sedaj sta bot! Vi bi tudi mislili, da ste čedni, čeprav hi vam tega jaz ne rekel.« Oporoka bogate beračice Sporni n iz časa krvavega Tcmurja Najbolj krut in krvoločen osvajalec, kolikor jih pozna zgodovina sveta, je bil mongolski knez 1'iinur. ki je vladal od leta 1336 do leta 1405. Zavrel je skoro pol Azije ter premagal velikega turškega sultana Bajezida I. V lem krutem in krvoločnem Mongolu Timurju sta bili menda dve duši. Pri Sivi ie ujel 4000 Armencev, vse jc dal žive pokopati. Pri Bagdadu je dal posekati glave 90.000 ujetnikom. Iz teh glav je dal zgraditi veliko zmagoslavno piramido. Koder je hodil in zmagoval, je tekla kri v potokih in le razvaline sežganih mest in vasi so pričale, da je tu mimo korakala Timiirjeva vojska Prizanašal ni ne možem ne ženskam, ne otrokom. Za njim je hodila le strašna tibota smrti. Ta strašni človek pa je bi! obenem velik podpornik in prijatelj umetnosti in znanosti Kakor poroča znani orientalist Jožef baron Ham-mer-Purgstall, ki je umrl leta 1856 je ta krvolok posebno dobro poznal arabsko in perzijsko slovstvo. katero je rad prebiral v svojem prostem času Svojo prestolnico v Samarkandu je okrasil s krasnimi zgradbami, izmed katerih so nekatere še danes ohranjene Kakor poročajo sedai ruski listi so znanstveniki preiskali arhive bivšega emirja v Btihari. Pri tem so našli znamenite ostanke iz Ti-murjevih časov V emirjevih arhivih so namreč našli natančne načrte univerze, katero jp Timur dal zgraditi v Samarkandu. Načrti so silno natančno narisani na svilen papir Poleg gradbenih skic so našli tudi načrte mozaikov na zunanjih zidovih univerze. Ta najdba ie zaradi tega posebno važna, keT so doslej vedno mislili, da so Timur-jeve gradbe gradili posebno talentirani arhitekti brez posebnih načrtov. Iz tiste velike dobe mesta Samarkand je ohranjenih le še nekaj malega zgradb, med katerimi je najbolj sloveča univerza »Bibi Hanun«. Podzemeljska proga v starem veku Na svetu menda res ni nobena reč uova Pri izkopavanju egiptovskih sturin so odkrili ostanke preprostih tehničnih naprav, kalere, sicer močno izpopolnjene, poznamo šc-le v najnovej-j šem času tudi pri nas v naših dneh. Ko so ko-I pali blizu piramid, so pod zemljo naleteli na j podzemeljske hodnike, ki so bili zgrajeni kakor I zelo dobre ceste. Iz kolesnic v teh podzemeljskih cestah je razvidno, da tc ceste niso bile le ; za pešce, ampak da so po njih pod zi-mljo tudi 1 vozili vozovi Doslej so priskali in odkrili 2 km j te ceste med Keopsovo in Kefrovo piramido. Po i dosedanjih dognanjih sklepajo, r.a je bila pod i zemljo izpeljana cela mreža cest ki so bile med seboj v zvezi. Zato bodo še naprej vneto kopali, saj upajo odkriti še zanimive stvari. Iz i odkritih napisov so ugotovili, da jc ta egiptska | »podzemeljska železnica« bila zgrajena že leta ' 2766. pred Kr. r. Arheologi mislijo, da so po tej ! podzemeljski cesti egiptski kralji lahko dova-; žali in prevažali svoje zaklade in živila, ne da bi se jim bilo treba- bati kakega sovražnega j najiada. ♦ Sovjetska tujska legija Po vzorcu francoske tujske legije so sovjeti na Daljnem vzhodu ustanovili tudi boljševiško tujsko legijo s sedežem v Habarovsku. Imenujejo jo »legijo tretje "internacionale«. Ta legija je pod posebnim pokroviteljstvom sovjetskega maršala Bliicherja ter sprejema v svoje vrste komuniste vseh narodov, emigrante itd. Sedaj služijo v njej ljudje 22 narodov. Poveljuje v tej legiji neki Kitajec. Kakor pišejo francoski listi, so ti sovjetski legionarji zelo drzni in sc jih prebivalstvo daleč naokoli zelo hoji. Zato pa so sovjetske voiaške oblasti zelo ponosne na to najnovejšo svojo četo. V dunajskih listih beremo tale roman, ki pa jc baje resnična zgodba, katera se bo menda končala nred sodiščem: V dunajskem notranjem mestu jc v neki trafiki prodajala gospa Frančiška. Nekega dne je stopila v trafiko silno stara in slabo oblečena ženska, ki je gospo prosila za star papir, da bi si doma lahko podkurila Oospej se je siromašna starka smilila, začela jc z njo klepetati in ii je nazadnje podarila košček kruha. Starka ic kruh hvaležno sprejela in je poslej večkrat prihajala. Prodajalka ji je dajala jesti in bcračica je vse hvaležno pojedla. Tako sc jc godilo 6 let, nakar pa jc prodajalka v tisti trafiki izgubila službo. Ko ic beračici potožila svoje gorje, ii je beračica rekla, da ji ona lahko preskrbi stanovanje. Dala ji je svoj naslov in ji velela, naj se tam zglnsi. Ko jc prodajalka prišla v označeno stanovanje, je s čudom opazilo, da beračica stanuje v razkošnem in velikem slanovanju. Starka je prodajalki Frančiški velela, naj kar pri njej ostane ter naj ji pomaga ter streže, beračica je še pristavila, da se ne bo bo kesala, čc uboga. V teku časa pa sc jc izkazalo, da ima beračica v neki banki naloženih 15.000 šilingov, da ima prav toliko denarja tudi doma ter da dobiva na mesec 270 šilingov (okrog 2500 Din) pokojnine. Frančiška je starko koma) pregovorila, naj s svojim denarjem začne pravilno gospodariti in gospodinjiti. S časom se je starka navadila novega reda O božiču je Frančiška dobila od nje celo novo obleko za božič in pa še 100 šilingov. Ko je bilo razpisano loterijsko posojilo, je starka kupila 4 deleže po 500 šilingov in jih darovala Frančiški s pogojem, da si bosta denar razdelili na polovico, ako bi kaka srečka zadela. Polefl tega ji je obljubila, da jo bo za njeno zvesto službo nagradila s tem, da jo bo postavila za glavno dedinjo svojega premoženja. V banki pa, kjer je imela starka naloženo svoje premoženje, je pri okencu za slranke opravljal svojo službo uradnik Edvard K. Pri njem je starka iskala nasvetov za svoje bančne transakcije. Uradnik Edvard jo je obiskoval doma in jo končno pregovoril, da je vse premoženje prepustila njemu v upravo. Ko je uradnik Edvard prevzemal upravo, je starka določila, da je že sedaj last Frančiške loterijsko posojilo v znesku 2000 šiilngov, zavarovalna polica za 10.000 šilingov in pa več hranilnih knjižic. Poleg tega je takrat starka naredila oporoko v korist Frančiški. Vendar pa je uradnik starko pregovoril, da tega testamenta ni dala legalizirati notarju. Pozneje je sestavila drugo oporoko, v kateri je bila Frančiška še vedno glavna dedinja, uradnik K. pa je dobil večji legat. Noto je uradnik pregovoril starko, naj se da operirati. Starka je ubogala in je umrla za posledicami te operacije Sedaj se bančni uradnik Edvard K. brani izplačati Frančiški najmanjši denar. Vzel ji jc ključe od stanovanja, pri sodišču pa je pokazal oporoko, da je on edini dedič, trdil ie, da druge oporok« ni ler je takoj nastopil dediščino. ' rfalan Ta zgodba se bere kakor pravljica, jc po točno posneto po spisih tožbe, katero ic odvetnik vložil. Tole )e ena sama veriga! Več sto stotov tehta veriga, za katero je pritrjeno sidro novega angleškega oceanskega parnika »Queen Mary«. En sam člen te verige je tako težak, da ga en mož ne more nesti. Gospodinja beraču, ki stoji med vrati: »Tako znani se mi zdite. Ali vam nisem že oni teden podarila en dinar?« Berač: »Seveda ste mi ga, ljuba gospa. Pa mi gotovo ne boste mogli verjeti, če vam povem, da sem ga že zapravil.« »Ali imate nevidne mrežice za lasi" -Da, gospodična.« »Pokažite mi eno.« »O svojih razmerah ti moram vendar enkrat natočiti čistega vina.« »Kar bo gotovo grda brozga.« Spoti Gledališče in koncerti Mladinski koncert Da so mladinski koncerti, ki jih je v okviru ljubljanske Glasbene Matice zamislil in jih vodi prof. Karel Jeraj, zelo umestni in da vsebujejo ■nogo vsestranske vrednote, to dejstvo je neizpodbitno. škoda le, da so take matineje lako poredko in da smo v tej sezoni doživeli šele drugo tako prireditev. Toda kakor prvi. tako se je tudi ta drugi mladinski koncert lepo obnesel. Zelo privlačna je že zamisel enotno sestavljenih sporedov, ki imajo namen, prikazati glasbeno umetnost zaključeno z različnih strani. Tako je ta dani spored objel operno arijo, kot je nastala koncem 17. stol. (Scarlatti) in kot se je potem oblikovala do predzadnjega časa v raznih smereh: v neapolilanski, klasični, romantični, veristični in novoromantični. Spored sta izvedla dva naša priljubljena operna pevca, sopranietka gdč. Župevčeva i-i leno- -g. J. Gostič. Oba pevca sta lepo vzpostavila svoje pevske odlike Sopranietka je s svojim mehkim, lepo izoblikovanim koloraturnim glasom še zlasti v okviru akustične koncertne dvorane sprožila iskrena občutja in poklonila mnogo umetniškega užitka. Tenorist pa je prav tako s svojim lirskim glasom, ki postaja vse bolj kremeni!, upravičeno navdušil poslušalce. — Oba pevca je spremljal na klavirju g. Marjan Lipovšek, čigar pianistične odlike so se uveljavile v pravi podobi. Z zelo umestnim predavanjem je številno poslušalstvo uvedel v koncert skladatelj Emil Adamič. Koncert, ki se je vršil v Filharmonični dvo- rani, je lepo uspel in naklanja prirediteljem priznanje. Masarvkova prodava je bila povezana tudi s koncertnim sporedom, ki so ga tvorile razne skladbe ruskih, češkoslovaških in slovenskih skladateljev. namenjene različnim vrstam izvedbe. Nastopili so trije pevci - solisti, Akademski oktet in Ljubi janski godalni kvartet. Barilonist Cveto švi-gelj je zapel Čajkovskega zaneseno arijo iz opere ».lolanta. in Novakovo i Pri Dunaju šaty peru<. Njegov mehko barvani glas bi hotel za svojo pravo učinkovitost še več topline in moči doživetja. — Sopranistkn ga. Pavla Lovšetova more še vedno umetniško učinkovati s svojim zvonkim glasom, kot je dokazala v dveh Novakovih pesmih. — Tenorist Jože Gostič pn nam je s svojo poznano pevsko izrazno silo predstavil dve mlajši, romantično barvani pesmi Mirka Poliča, od katerih se druga Naš maček«) slavnostnemu razpoloženju ni kaj prilegala. — Soliste je spremljal na klavirju priznani pianist Marjan Lipovšek. — Akademski pevski oktet je zapel štiri moške a capella zbore, dve originalni skladbi Foersterja in dve narodni češke, odnosno slovaške tipike. ki ju je priredil France Marolt. Oktet sicer ni bil brezhibno ubran, vendar je s svojo lepo zvočnostjo in z mladostno zanešenostjo osvojil poslušalce. — Končno je nastopil Ljubljanski godalni kvartet z Dvorakovim >Lentoui< iz godalnega kvarteta v f-duru in z Bo-rodinovo »Serenado«. Izvajalci so s svojimi umetniškimi sredstvi izvabili marsikaj umetniškega • učinka, čeprav igra ni bila povsem zgoščena in prav zanesena. V. U. Pripombe k celjskemu proračunu Novi proračun celjske mestne občine gospodi s Pohorja nikakor ni po voljL Na proračun so se spravili z zelo preračunano in na človeške instinkte računajočo taktiko. Odkrito jim moramo priznati, da so v tem oziru neprekosljiri mojstri in da bi znali s primernimi naslovi ter zavijanjem resnice vzbuditi med občinstvom nerazpoloženje proti delu sedanjega mestnega sveta — seveda, če bi te skupine ljudi občinstvo ne poznalo. Pa preidimo rajši takoj k stvari. Po poročilu v »Novi dobi« bo morala bivša mestna občina radi zvišanja občinskih doklad za 10% plačati okrog 600.0C0 Din več. Ker pa znaša podlaga v Celju za prejšnji mestni teritorij 1 milij. 965.000 Din, znaša to povišanje menda samo 196 tisoč 500 Din, ne pa 600.000 Din. Radovedni smo, če bo poročevalec popravil svoje napačno poročilo, da je lansko leto znašala cestarina samo 20.000 Din, namesto 200.000 Din, kakor bi se moralo v »Novi dobi« pravilno glasiti. Po logiki poročevalca »Nove dobe« bo prejela občina na gostaščini šestkrat več, ker se ta vpelje v bivši okoliški občini, kakor znaša izpadek pri občinskih dokladah, če bi te ne bile zvišane za 10%, To bi znašalo šestkrat 600.000 Din, torej 3,600.000 Din. Gostaščina je v lanskem mestnem proračunu znašala 400.000 Din, v združeni celjski občini pa je predviden dohodek na gostaščini v znesku 520.000 Din, kar je samo po sebi umljivo, ker se je teritorij povečaL Iz navedenega pa sledi, da,je precej velika razlika po pohorski matematiki i»Jotr,ib lieje, v nasurotnain slučaju naj se isto oddn nihsaču, ki bo n« željo spremLInl nn celi poti. Predvsem naj v-zamejo udeležemol s selo.i očal«, kremo zoper sončne opekline, stekleniilco, 2 para rezervnega lahkeirn perila in nogavic, pleteno joniieo .rokavice, kape preko nše«. Od smuSke opreme kože /n vzpon, re/.ervun Jermen« ter nd tnnž kli»ler, brnetly. /ti nov sneg, ro'-ovd lini-versal ter milo v tubi. On I. ko nuvžnosli odidejo dva rlul ore.i. Rndl nosača se je obrniti ua trosn. Gregorja Ln h n v Molst.rnjii. T«rifn za nosn,V ji' Ril Din, zn vodnika pa 120 Din. Prehran«, prenočnlnu in prijav nlna v znesku 10 Pln le ntnčn.t! oh pri,l«vi v pisarni nli pn vodji fečnin. SK ilstra• Jetica. Dhiio.n se Isi vrSil članski msilanek ob 10 30 pri llelicn nn Tvrflovl cesti (nasproti «rt vo.infinlee Sestanek je slrogo obvezen /a vse tiourometnSe radi nedeljske treninc-takme r SK Mladiko. Postava se lwi delala nn sestanku. Vremens a poročila Jnposlnvanske zimsko-športne zveze in 7,re-< ta tujski promet z dni It. t. m, 1936. Ilateče tw> stanju danes: -to C, barometer padn, i pooblačilo se je, mirno, 20 ein srenja nn lil cm podlagi, i Smuka prav dobra Kranjska gora po stanjn danes: —lo r, harometor pada, pooblačilo s,' Je- mirno. 30 cm srenja na 10 cm podlagi. Smuku dobra. I'r.4ič, Krnic in Tamar po stanju danes: 150 cm sretfn, Mnti.ka prnv dobra. Planica, Dom Ilirije im> stanju 11. mnre-a: —1® C, barometer pndn. Jasno, Jugoz,apndnl veter, S3 om so; nntega sueg«. Smiiika prav dobra. Skakalnice miiorabne. Ttistricn-Bnhinjsko jezero po stnn.iu danes: 3*> C. dežuje, snegn v lolini ni. Bled-Jezero ihi stanju danes: .lo C, deAiije. OirrjuSe po stanju 10, U tn.: —G° C. stmčno, jnim veter, 50 e.m srenjn Smuk« prav dobrn. Zch>nica po stanju 11. t. m.: —I«C, Jnsno, nilrno, 200 do 500 cm snegn, zgorai solnnt. Smirkn prav dobra. Kofce po stanjn U. t. m.: —("C. podlage 130 em, zrnat sneg. sončno, smuka prav dobrn. Mozirska koča na Golteh po stanju 11. t. m,: —3o C deloma jsmio. mimo. eircn so om srež«. Smuk* j prav dobra. Pohorje. Senjorjev dom po st&n.iii dainee: O, jaeno. mirno. 65 em srež«. Smuka prav dobra. L. Ganghofer: 37 | Srnd Mubscbis Roman Tedaj se je grof obrnil in zarjul: »Jezik za zobe!« Niso te besede zaprle lovcu sape, temveč grozeča jeza, ki mu je gledala iz gospodovih oči nasproti. Molče je nadaljeval pot za grofom z eno puško na hrbtu in z drugo čez prsi. S pestjo je tako krčevito stiskal palico, da so mu prsti po-beleli, grizel si je blede ustnice in glasno pihal skozi nos. Ko je opazil, da začenja grof Egge vedno previdneje postavljati desno nogo, je priprl oči in se zlobno nasmehnil predse. 10. poglavje. Grof Egge in Schipper sta bila že davno v gretju, ko je stal France še vedno na istem mestu, mrtvaško bled in trepetajoč po vseh udih. Zmedeno je gledal na divjačino, ki so ji s krvjo zalite zenice stopile iz razbite glave; potom je pobral puško s proda in prijel za palico. Komaj se je pa preril nekaj malega skozi cretje, je čul rahlo cviljenje in našel v senci med rušjem grofovega psa, ki si je lizal krvavečo rano na stegnu. »Res, zdaj je moral tudi ubogi psiček dobiti svojo!« Jezno je stisnil pesti. »To že več lov ni, to je mesarija I« Pes je dvignil glavo. France se je spustil oh njem na tla in hotel pregledati poškodbo; teflaj je pes šavsnil jio njecovi roki, a ni ga vgriznll, lemveč je samo 7. zobnti trdno držal lovca za prste. France ni umaknil roke in je božal z drugo psa ! po glavi In vratu. *Toda, Jelenko, kako le moreš bili tak, da me grizeš. Vidiš, dečko, midva oba sva jo danes enako slnbo izkupila, ti in jaz! Tedaj I je Jelenko izpustil lovčevo roko in stresel z ušesi. 1 Voljno je trpel, ko mu je France otipaval rano in je samo cvileč sunil s smrčkom lovca v roko. če ga je preveč zabolelo. Rana je bila globoka in se vlekla doli po vsem stegnu. Tako ranjen je pes še storil svojo dolžnost in olajal mrtvo divjačino. Nežno ga je praskljal France za ušesi. »Vidiš. Jelenko, je že tako! Krivici ne uideš. Toda svojo dolžnost moramo opraviti v redu, drugače nismo za las boljši, ko drugi k Vzel je psa v naročje in se nameril na pot proti lovski koči. A ustavil se je že po nekaj korakih in zmajal z glavo. »Ne, zdaj ne! Premagalo bi me. Najprej se moram izletati, da se mi jeza razkadi.« Obrnil se je na pot proti pol ure oddaljeni Zgornji planini. Pes je bil težek, da je imel France vse trde roke, ko je prišel do koče. V izbi je položil Je-lenka na pograd in planšarka je prinesla lovcu, kar je potreboval, da bi rano zašil in namazal. Dočim je France strigel in šival in mazal. je držala planšarka psa za glavo in klepetala vsevprek. Ko je France svoje ne posebno umetno ojieracijo končal, je natrl obliž še s jx>prom. To je imelo svoj pomen; čim se je namreč Jelenko oprostil iz planšarkinih rok. se je že zatekel k svojemu privajenemu zdravljenju in je začel liznti rano. Pa ga je trpko speklo. Zlovoljno je stresel z glavo in začel opletati s pekočim jezikom. Bilo je zelo smešno; planšarka je vreščala od veselja in celo France se je trudno nasmehnil. Pogladil jo psa. segel planšarki v roko in se nameril nn odhod. Cvileč je dvignil Jelenko glavo, ko je videl odhajati lovca. Pred kočo je vzel France svojo puško s klopi in strahoma zapazil škodo, ki jo je utrpela, ko jo je zagnal na prod. Pravi lovec ima svoje orožje rad v najlepšem redu. Ir. kakšna je hila zdaj njegova puška. Ološčeno kopito so preplezale trščene praske, drugače bleščeče svetli cevi sta bili zamazani in razpraskani in enemu obeh petelinov sp je odlomilo kladivce. "Pes, puškica in jaz! Vsak je ujel svojo I « Čez odprte planine je stojal proti gorskemu gozdu. Uro za uro je begal okoli, zmedene misli so se mu podile po glavi in jeza ga je kuhala, da je samo mehanično opravljal svojo službo. Obšel je vsa prehodišča rdeče divjadi, vsa lizališča in napajališča. preštel sledi lovnih jelenov in si za-čečkal njih število v beležnico. Ko je kazalo solnce na poldne, se je začel spet vzpenjati po gozdu tja gor proti golim stenam, da bi za mraka prišel v ganizja lovišča. Preden je bilo gozda kraj, se je hotel nekoliko odpočiti. Ob stezi, ki je vodila na Mitterkaserjevo planino, se jo spustil na deblo. Iti Ka je bil vrgel vihar Ko je njegovo utrujeno telo počivalo, je skušal pomiriti tudi viharno zmedo v glavi in začel premišljevati, kaj se je dogodilo snoči in davi. Toda njegove misli so ga samo še bolj vznemirile. Gotovo je bil nedolžen ko beli dan. Toda čutil je: cela vrsta naključij je pričala proti njemu in vedel je, kako nezaupljiv jc grof Egge v vsem. kar se je tikalo lova. Da je krivična suninja grozila tudi njegovi službi, nato še mislil ni. Peklo ga je samo. da je omadeževana njegova lovska čast. In za izredno lepe roge bi dobil gotovo ležke denarje — kar po tatvini že diši! Prijel se je z obema rokama za razbeljeno čelo. .»Bog v nebesih, kaj naj le storim?!« In spet je začel tuhtnti. Dejal si je: grof Egge nekaj sumi in no bo nehal prej. dokler no najde pravega krivca. France si je pritisnil roke nn obraz. Dan zn dnem naj torej leta okoli s tem težkim bremenom in naj se nič več ne sme ozreti v svojega gospoda brez strahu, dn si on na tihem no misli: lat si! Moral je najti človeka, ki je to zagrešil. Tako kako. saj niti najmanj ni vedel, kdaj se je tatvina zgodila, in zakaj so rogi viseli med rušjem. Kar je menil Schipper tako urno. je bilo prazno blebetanje. Schipper? — Schipper — France se ni mogel več otresti misli na 'o ime. Toda knr >nu io jiroM volil prihajalo na t um, se jc obručalo proli njoiuu samemu, da ga je i grabila že jeza. »Slab človek moram biti, da mo-I rem prisojati tovarišu, česar se otre«un sam.« Ze je hotel vstati, ko sta mu od zadaj zakrili oči dve topli dlani. France je menil, da utegne biti Mitter-ka6erjeva planšarka. vendar ga ni bilo volja, da bi ugibal. Nejevoljno si je oprostil glavo. Ko je dvignil oči, mu je vesel strah skoraj vzel glas. »Mali!« Dekle se je zasmejalo in se opustilo ob lovcu na deblo. »Kajne, zijaš?« Kar zbrati se ni mogel. Odkod si se |>a vzela ti kar na lepem?« »Z Mitterkaserjove planino prihajam. Potegnila si je z glave belo ruto, ki naj bi jo bita branila preti solncem. »Davi — moj brnt je že odšel na delo. drvari ne daleč tam stran — davi pride stara soseda k nam in tarna. češ. da ji je zbolelo njeno dekle na planini.« »Planšarka?« »Da. In soseda je vrei iz sebe od samo skrbi. Pa som rekla: popazi tu na otroko jaz pa skočim tja gor in pogledam, kaj je.» Mali so jo zasme-jnla. »Dokle je že sjiet čisto zdravo. Par dni jo je črvičilo po želodcu. Mislim, dn se je preobjedla mastnih rezancev.« »Sam Bog daj, da bi ji drug« skl"dn duSro teknila. Zaslužila je to že zaradi mene. Nikoli bi ne mogel biti bolj vesel, ko danes, da mi pride« na pot. In Bog si je moral naravnost misliti: danes jKitrebujo tolažbe!' Ze njegov glas jo je dirnil m ko je videla, kako je bled, se je zares ustrašila.* »Zn božjo voljo, kaj pa je?« Težko je dihal. »Tako j»ač. veš — ne morem govoriti.« »Ah. glej ga! Kro|iko ga jo jirijeln Mali zn roko. »Prestraši kogn najprej do kosti in potem so skriva! Tvoja stara tovnriširn sem. Zdaj ven 7 besedo!' France je odkimal i. glavo Tinček in lončeL Loi detektiva 7. Skrivnost cerkvenega stolpa. Ko je bil debeli Peter na vrhu lestve, je posvetil z vžigalico na vse strani in zaklical: »Halo! Halo! Ali je kdo tukaj?« Odgovora ni dobil. Vse je bilo tiho, tako skrivnostno tiho, da je debelega Petra obšla smrtna groza. Veliki zvon, ki je šc pravkar na vse pretege zvonil in spravil vso vas pokoncu, je negibno visel na svojem prostoru in molčal kot grob. Tu imajo gotovo strahovi svoje prste vmes! si je mislil debeli Peter in se z največjo naglico spustil po lestvi navzdol. Domske pomladne mm w w plusie kostume in komplete nudi najceneje 7.1. Sotiioe, £)ufeliaaa, Sv. Petra cesta 29 Ako ne morete izbrati iz zaloge, izgotovimo točno po naročilu v najkrajšem času. Na zalogi velika izbira modnega blaga za plašče in kostume, na pr.: Cloque, Fresko, Gabardin, Tweed, in drugi najnovejši volneni artikli od 24 dinarjev naprej. M ALI O G L A S I V malih oglasih velja vsaka besede Din 1*—; ienltovanjskt oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10-—. Mell oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm 'isoka petltna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiitl znamko. »No kaj je?« so ga spraševali vsevprek, ko je stopi! z lestve na tla. »Zgoraj ni žive duše,« je s pridušenim glasom odgovoril debeli Peter. »To je več kot čudno. Rad bi vedel, kdo je potem tako zvonil.« Najbolj presenečen nad Petrovim odgovorom je bil seveda Tinček. Zamišljeno je sklonil glavo in srce mu je napolnila huda tesnoba. Bog ve, kaj se je zgodilo s kodrolasim Janezkom? Ali so ga strahovi odnesli? Metka je začudeno gledala svojega prijatelja. Na noben način si ni znala razlagati njegovega molka, ko sta se vračala nazaj v vas. 12. zvezek ELIKEGA je tu! V petih letih je bil ustvarjen ta veliki nemški leksikon 12 zvezkov 1 ollcis 180.000 pojasnil v tekstu nad 20.000 slik Naročite pri najbližnji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekt „ Brucke ins Leben", ki Vam ga dopošljejo zastonj in brezobvezno. Službodobe Prodajalko spretno, pošteno, dobro računarico, sprejmem za prodajo mlinskih izdelkov. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Prodajalka — Uljudnost« št. 3084. (b) Restavrac. kuharico dobro moč, sprejme restavracija v Ljubljani. — Ponudbe upravi »SI.« pod »Prvovrstna« št. 3444. (b) Dobro službo dobi zanesljiva in poštena oseba, vajena prodaje sadja. Wolfova 10. (b) ;»i«r.iit[i: Trenčkote vsa oblačila, perilo itd v ogromni izbiri • kupite poceni pri Preskeriu Sv. Petra cesta 14. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi iiaiannmbi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Sveža jajca zajamčena, debela, zaboj 720 komadov 330 Din, 400 komadov 185 Din, franko voznina razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. (1) Naprodaj 3 v platno vezani zvezki Platen neueste Heilmetho-de, 1 zvezek v platno vezan Mayers' kleines kon-versations Lexikon, Band Nr. 5. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3423. (1) Kupimo Kupim vsako količino čistih belih jesenovih hlodov od 30 cm naprej in 2 m dolžine naprej. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Gotovina« št. 2667. (k) Sobe Sobo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu event. tudi gospodični. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3443. (s) II Radio ii Dynamo stroj 6 KS 220 voltov, še nov, poceni naprodaj. Naslov v upr »Slov.« pod št. 3461. (1)' ka, Jernejeva 53 Radio aparat 220 voltov, pod ceno prodam. Vzamem tudi staro tipo v račun. Hešik, Šiš-(i) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10. Denarne zadeve bančne, hranilniške in po-sojilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje, Vojno škodo Vam kupi in proda izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive nasvete in inlormacije glede naložbe kapitala v go tovini in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne po sle Alojzij Planinšek i Ljubljani, Beethovnova ul. 14/11. Telefon 35-10. Za odgovor znamko. Pozabite KUR|A OČESA v J minutah Odstranite jih naslednji dan Ako Vas kurja očesa tako peko in bole, da ste že napol blazni od muk, tedaj pomočite vnete in bolne noge v loplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz mleka. Kakšno olajšanje v najkrajšem času! Sproščeni kisik raznosi zdravilne soli v globoke znojnice ter oblažuje in ozdravlja kožo in kožno tkivo. Bolečine prenehajo, obtok krvi pa »e uredi, da se popolnoma dobro počutite. Kurja očesa se omehčajo do korenin, da jih lahko odstranit« že naslednji dan. Trda koža in otekline popolnoma izginejo. Lahko nosite čevlje manjše za celo številko. Saltrat Rodell je naprodaj po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ... •>,<:.>!t: "'/V . Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2" Opozarjamo na MALI OGLASNIK našem dnevniku. - Poslužujte ob vsaki prilki! Narnritfflica Podpisani prosim, da mi založništvo Herder, Frei-naiUMIHlMla jjUrg jm Breisgau brezplačno pošlje polom knjigarne prospekt „Briicke ins Leben* Točen naslov: Brez posolmeea obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, srčno dobri in nad vse skrbni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod STERLE JOSIP mestni upravitelj v sredo, dne 11. marca ob 19. uri, po kratki in mučni bolezni, v 57. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v soboto, 14. marca ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, dne 12. marca 1936. Mirni, soproga; Norbert in Hiltruda, otroka; Avrelija pl. Braun in Amalija Giuletti, sestri; Maks in Avgust Sterle, brata ter vsi ostali sorodniki. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobrosrčni mož, oče, stari oče, stric, tast, gospod lesni teoouec, ocsUlnitac In posestnik, odlikoutin z redom sit. Snve V. stopnje po daljši mučni bolezni, danes ob pol 15 v 69. letu starosti, za večno zaspal. Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v soboto ob V2 3 popoldne na farno pokopališče v Preski. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 16. marca 1936 v farni cerkvi v Preski. Medvode, dne 12. marca 1936. Marjana, žena. Ivan, Anton, Filip, Andrej in Stanko, sinovi; Ivanka, Anica, Mici in Amalija, hčerke. Rodbine: šušteršičeva, Kolinčeva, Wrischejeva, Benetova, Jesikova, Marinškova in Trampušova ter ostali sorodniki. Za >.Tucoslovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Čet. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Viktor Cenčii.