PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorskr
M	dnevnu 1
Cena 650 lir - Leto XLH. št. 142 (12.467)
Trst, sreda, 18. junija 1i
PP 559 '4 linije)
D 1
'5723
%
o
■>
o
Krut odgovor na proslavo obletnice Sotvela
Policijski rasistični režim v Južni Afriki ubil 11 oseb
jEGS bo ponovno razpravljala o gospodarskih sankcijah
JOHANNESBURG — Južnoafriški rasistični režim je sporočil, da je bilo med demonstracijami ob desetletnici upora črnskih študentov v So-wetu enajst smrtnih žrtev: po uradnih podatkih naj bi štiri osebe ubile policijske sile, sedem pa jih je umrlo v spopadih med črnci. Zanimivo je, da so uradni viri na večer stavke sporočili, da je obletnica Sovreta minila brz žrtev.
Večina žrtev je bila v provinci Eastem Cape. Na dan protesta je bil Soweto povsem prazen in v njem ni bilo nemirov, čeprav so vladne oblasti uvedle strogo cenzuro in so prepovedale neposredne satelitske prenose tujih televizijskih postaj, v svet vseeno prodirajo vesti o poteku pro-
Zmagale so enotne liste
testnega dne. Po agencijskih vesteh so se včeraj črnci vrnili na delo, posebno v Pretorii in Johannesburgu, kjer je bila odsotnost na delovnem mestu največja. Ponovno je stekel avtobusni promei na črnskih progah, po katerih 16. junija ni1 vozil noben avtobus. Tudi oddelke za prvo pomoč v črnskih četrtih, ki so bili na dan protesta zaprti, so včeraj ponovno odprli.
Soldateska je odredila pripor za Winnie Mandela, ženo Nelsona Mandele, voditelja črnske organizacije ANC, ki je v zaporu že 23 let. Policijski načelnik Soweta, kjer Winnie živi, ji je prepovedal srečati časnikarje. Na podlagi tega ukaza borka proti rasnemu ločevanju ne sme iz hiše med 20. in 6. uro zjutraj. Ta prepoved bo veljala do 20. junija.
Vlada rasista Bohte je zavrnila priziv televizijskega snemalca ameriške mreže CBS Wima De Vosa in bo moral zapustiti državo danes o-polnoči. Notranji minister je sporočil, da so iz države izgnali tudi štiri Zahodne Nemce, češ da so kršili določila o izrednem stanju. Tako se
je število izgnanih oseb zvišalo na pet
Neustrašni borec za enakopravnost črncev, nobelovec za mir Desmond Tutu, pripravlja protest proti Veliki Britaniji zaradi njenega umikanja od gospodarskih sankcij proti rasističnemu režimu. Ta protest bo obstajal v tem, da britanskega veleposlanika ne bo povabil na slavnost septembra, ko bo Desmond Tutu postal anglikanski škof v Capentawnu in s tem največja avtoriteta anglikanske cerkve v Južni Afriki.
»Poskušal sem prepričati britansko predsednico Margaret Thatcher, naj sprejme sankcije kot zadnjo možnost za mimo rešitev vprašanja Južne A-frike,« je Desmond Tutu izjavil p)o telefonu, »vendar sem spoznal, da belcem ni mogoče zaupati. Južnoafriški črnci trpijo in gospe Thatcherjeve to ne briga.«
Kot vse kaže, pa anglikanska cerkev ni neobčutljiva za dogajanja v Južni Afriki. Posebni odposlanec nadškofa v Canterburyju, ki je poglavar
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
3
13. nogometno S.
bi
»Azzurri« izločeni
Tako je Platini premagal italijanskega vratarja Gallija
CIUDAD MEXICO — S sinočnjim porazom Italije proti Franciji (0:2) se je nad državo usula prava mrzla ploha. Prvenstvo v Mehiki so ljudje letos spremljali s precejšnjo mirnostjo, ki je izhajala iz vedno pomirjujočih izjav Bearzota in iz prepričanja, da so »azzurri« zmožni precej več od tistega kar so prikazovali med številnimi prijateljskimi tekmami. Sam začetek mundiala je obetal znatno več kot v Španiji in javno mnenje je sprejelo vlogo favorita, ki izhaja iz samega naziva svetovnega prvaka.
Posledica porazu bodo številni »procesi«, ki bodo brez vsakega dvoma potisnih v ozadje potek svetovnega prvenstva in glavna balerina bo postal sedaj Bearzot, ki bo moral odgovarjati o svojih izbirah, s katerimi letos ni imel sreče. Veliko vprašanje pa je, če je imel Bearzot drugačne možnosti izbire, ah je bila garnitura v Mehiki največ, kar premore italijanski nogomet. Zaključek določenega ciklusa odgovora na to vprašanje ne bo dal.
BOGO SAMSA
Na jusarskih nedeljskih volitvah smo zmagali. Z zadovoljstvom lahko zapišemo to osnovno ugotovitev, ki izhaja iz dobrih volilnih izidov, predvsem pa iz dejstva, da bodo v tržaški občini končno v večini primerov upravljali lastno premoženje predstavniki domačinov — resničnih lastnikov.
To je prva in seveda najvažnejša pridobitev nedeljskih volitev, ki pa pomeni še marsikaj. Predvsem utrjeno zavest pripadnosti lastnemu prostoru, materi zemlji, ki jo opevajo pesniki tisočletja, trdni usidranosti v svoji skupnosti in v lastnih koreninah, ki postajajo v sedanjem razdvojenem in razburkanem svetu, ko se vse skuša razčlovečiti, posplošiti na najmanjši možni skupni imenovalec še kako važne in vedno bolj zaželene vrednote.
Zmagale so enotne liste, ki so jih sestavljali po večini slovenski domačini, predstavniki celotnega spektra pisane slovenske politične mavrice in nekateri demokratični Italijani. To ni bilo zapiranje v nekak get, temveč resnično odprt, demokratičen, odločen in jasen volilni nastop. Enotne Uste so bile povsod: v veliki večini so zmagale, v dveh primerih pa je bil naval novih naseljencev premočan in je prevladala logika tradicionalnih množičnih strank. Vendar bodo tudi tu v odborih domačini, zastopniki E-notne liste in bodo tako lahko pove-dah svojo besedo.
Cena bencina nespremenjena
RIM — Spet so dozoreli pogoji za znižanje cene petrolejskih proizvodov. Cena bencina bi se lahko znižala za 5 lir, plinskega olja za avtomobilski pogon za 17 hr, cena plinskega olja za o-grevanje pa za 9 lir. Pocenitev bi bila potrebna, da bi prilagodili italijanske cene petrolejskih proizvodov poprečni evropski , ceni.
Za sedaj se na vsak način cena ne bo spremenila, saj bo treba videti, če bo vlada sklenila o-hraniti ceno nespremenjeno in razhko spraviti v državne blagajne.
Že 2500 milijard od odpustov za črne gradnje
RIM — Ob koncu včerajšnje seje ministrskega sveta je minister za javna dela Nicolazzi povedal novinarjem, da je država do konca maja 1986 iztržila od glob za odpust pri črnih gradnjah približno 2500 milijard lir.
Vlada odobrila osnutek zakona o omejevanju kajenja v javnosti
SANDOR TENCE
RIM — Kadilcem se obetajo težki časi. Ministrski svet je namreč včeraj končno odobril zakonski osnutek ministra za zdravstvo Degana, ki dejansko prepoveduje kajenje v vseh javnih prostorih. Predlog, ki bo stopil v veljavo takoj po odobritvi parlamenta, je že sprožil hude polemike v javnem mnenju ter tudi razhajanja med samimi ministri, ki so se razdelili v dva tabora, v kadilce in nekadilce. Ob koncu pa je vendarle prevladala razsodnost ob upoštevanju znanstvenih raziskav, ki kažejo, da so cigarete krive za določena rakasta obolenja (posebno na pljučih). Proti zelo strogi vsebini prvega Deganovega osnutka sta ostro nastopila strastna kadilca, ministra Vizzini (PSDI) in Mammi (PRI), ki sta bila celo mnenja, da bo zakon o prepovedi kajenja kratil svobodo državljanom. Kot posrednik med obema stališčema je nato nastopil predsednik vlade Craxi, tudi sam kadilec, ki je prepričal ministra za zdravstvo, naj nekoliko revidira prvotni normativ, ki bo kljub določenim »popravkom« v korist kadilcev vseeno med najbolj strogimi v Evropi.
Zakonski osnutek strogo prepoveduje kajenje v bolnišnicah in v vseh zdravstvenih strukturah (tudi v zdravniških čakalnicah), kjer bodo močno omejili prostore namenjene kadilcem. Cigarete ne bodo imele več vstopa niti v letala (državne linije), v taksije, medtem ko bo v vlakih kajenje dovoljeno, kot sicer doslej, le v
posebnih kupejih. Prepovedano bo kaditi v vseh šolskih prostorih, z izjemo sprejemnic in tudi v kinodvoranah in v gledališčih. Prepoved kajenja v kinodvoranah je bila doslej v veljavi le v severni Italiji, na jugu pa so do pred kratkim filmski gledalci lahko nemoteno kadili.
Deganova prepoved bo veljala za vse javne urade (npr. pošta, sodišče, občina) in javne lokale (bare, restavracije itd.). Lastniki lokalov, ki bodo hoteli imeti kot kliente tudi kadilce, pa si bodo morali nabaviti učinkovite aspiratone, ki bodo podvrženi strogemu nadzorstvu javnih oblasti. Prepoved pa ne bo veljala za banke, ki uradno niso javni uradi, ampak uradi odprti za javnost. Kadilci bodo nastradali tudi v zaprtih delovnih prostorih, a to na podlagi neke vrste notranjega referenduma, na katerem si bo lahko samo en nasprotnik cigaret priboril prepoved. Kršitelji zakona bodo tvegali globo od 15 do 45 tisoč, lir, lastniki javnih lokalov, ki se ne bodo držali predvidenih določil, pa globo od enega do pet milijonov lir.
Velike novosti pa prinaša zakon na področju propagande cigaret in drugih vrst tobaka. Doslej je namreč veljala prepoved le za tako imenovano neposredno propagando, Degan pa je v normativ sedaj vključil tudi posredno reklamo cigaretnih in tobačnih firm, ki so za to sedaj spretno izkoriščale oblačila in tudi avtomobilske dirke. Firme, ki bodo kršile zakon, bodo tvegale celo šestmesečno izključitev s tržišča, kot se že dolgo let dogaja v ZDA. Na vseh zavojčkih cigaret bo vsekakor uradni napis z informacijo, da je tobak škodljiv
Odprli tržaški velesejem
Včeraj so pri Montebellu uradno odprli letošnji 38. mednarodni tržaški vzorčni velesejem, ki se kljub težavam, v katerih se nahaja Velesejemska ustanova, ponaša z rekordno mednarodno udeležbo. Vlado je na slovesnosti zastopal minister za znanstveno raziskovanje Granelli.
NA 5. STRANI
Jože Smole predsednik RK SZDL Slovenije
LJUBLJANA — Na seji republiške konference SZDL Slovenije so za predsednika RK SZDL izvolili Jožeta Smoleta, za podpredsednika za področje kulture Cirila Zlobca, za podpredsednika za področje družbenoekonomskih odnosov pa Jožeta Šlandra, za člane predsedstva RK SZDL in hkrati za člane izvršnega odbora za področje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi ter za varstvo okolja pa Nika Riharja.
Za nove člane predsedstva RK SZDL so izvolili Nika Riharja, Valerijo Škerbec in Mitjo Ribičiča.
Jožetu Smoletu, ki je dober poznavalec stvarnosti Slovencev v Italiji, čestitamo ob izvolitvi na pomembno in odgovorno mesto.
□ BEOGRAD — »Depozit ni na dnevnem redu zveznega izvršnega sveta.« To je odločno izjavil predsednik ZK Branko Mikulič na tribuni srbskih novinarjev, ko so ga vprašali o morebitni uvedbi pologa za zasebne prehode čez mejo.
Novinarji so se zanimali, ali je točno — kar se precej šušlja — da bi uvedb ukrepe za omejevanje službenih potovanj v tujino, ki jih je v zadnjem času zelo veliko. Mikubč je odgovori, da ZIS ni podrobneje razpravljal o tem vprašanju, da pa bodo od delovnih kolektivov zahtevali znatno bolj poostreno kontrolo in izbor pri pošiljanju ljudi na službena potovanja v tujino, (dd)
V Doberdobu spet dovoljena zelenjava
DOBERDOB — Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič je včeraj podpisal novo odredbo, s katero je preklical prepoved uživanja zelenjave, ki je za nosečnice in otroke v Doberdobski občini stopila v veljavo pred pribbžno tremi tedni. Na osnovi najnovejših podatkov, ki so jih prejeli iz laboratorija za zdravstveno fiziko pri tržaški KZE, so namreč ugotovili, da omejevalni ukrep za zelenjavo ni več potreben. Listnata zelenjava je zrasla po odhodu jedrskega oblaka in ni bila neposredno izpostavljena padanju radioaktivnih delcev, tako da v njej niso zasledib pomembnih stopenj kontaminacije.
Drugače je z mlekom, ki je tudi po zadnjih analizah še okuženo. Zaradi tega v Doberdobu ostaja v veljavi del prejšnje odredbe, s katero je župan nosečnicam in otrokom prepovedal uživanje mleka iz domačih hlevov.
Medtem ho so sicilske volitve pred vrati
V zvezi z jedrsko okužbo
Polemika med demokristjani in socialisti še zelo ostra
V Jugoslaviji razprava o nadzorstvu nad živili
RIM — Volitve na Siciliji se bližajo, pobtična temperatura v vsej državi pa raste. Krščanska demokracija in socialisti se še vedno zmerjajo, medtem ko manjše laične stranke v petstrankarski koaliciji skušajo pritegniti pozornost nase ter podčrtujejo nevarnost, v kateri se nahaja vladno zavezništvo. Komunisti s svoje strani zavračajo De Mitovo ponudbo o ponovni oživitvi politike tako imenovane nacionalne solidarnosti ter polemizirajo v enaki meri tako s sociabsti kot z demokristjani.
V tem vzdušju so videti sicilske volitve res kot pomenljiv in koristen preizkusni' kamen, kot je rekel socialdemokratski minister Romita, za celotno italijansko pob-tično življenje. Iz sicilskih volitev skušajo razhčne politične sile tudi razbrati, kakšne pobtične smernice se bodo izplačale v bližnji bodočnosti. Spadolini je na včerajšnji seji republikanskega vodstva na dolgo in na široko razlagal, da je trenutno mogoče razpravljati prav o vsem. Če bi se polemika omejevala samo o tem, kdo bo nasle-db Craxiju in sploh sociabstom v palači Chigi, bi bilo iskanje kompromisne rešitve mnogo lažje.
Vendar pa je videti, da se sociabsti in demokristjani ne menijo kaj prida za ta svarila. V imenu krščanske demokracije je včeraj posegel v polemiko o zamenjavi v palači Chigi načelnik demokristjanske skupine v senatu Nicola Mancino, eden najzvestejših privržencev tajnika
De Mite: Mancino poziva socialiste, naj ne pustijo, da bi se polemika sprevrgla v poubčm pretep.
Posegel je tudi Andreotti ter opomnil, da v teh dneh ni mogoče razpravljati o odnosih strank na vsedržavni ravni ali o vprašanjih Sredozemlja.
Sociabsti pa nadaljujejo svojo polemiko z demokri-stjanskim glasilom »II popolo« ter vatikanskim časopisom »Osservatore romano«: Današnji »Avanti« se pritožuje, da sploh ni več mogoče polemizirati s »Popolom«, saj takoj odgovori »Osservatore romano«, če pa polemizirajo s tem, jim odgovarja »n popolo«. Kje je pri vsem tem odgovornost vatikanskih oblasti, katerih glasnik je »Osservatore romano« od nekdaj, ni bilo težko uganiti. Tokrat je bil odgovor vatikanskega glasila najbrž zadovoljiv: molk je namreč, pravi »Avanti«, v mnogih primerih mnogo bolj zgovoren od vseh besed..
Oglasih so se tudi komunisti. Achille Occhetto, edini koordinator komunističnega tajništva, trdi, da je prepir med demokristjani in sociabsti jasen dokaz pobtičnega bankrota, ki ga je doživela petstrankarska koalicija. Occhetto obtožuje Craxija in De Mito, da v teku sicilske volilne kampanje nista nikoh povedala, da se v tisoč dneh Craxijevega predsedstva ni nič spremenilo v odnosu med Sicilijo in ostala italijansko stvarnostjo.
G. R.
MARIBOR — »V okvir kontrole živil, ki jih uvažamo, sodi po Černobilu tudi preverjanje ožarčenosti«, zatrjuje dr. Nikola Georgijevski, pomočnik predsednika zveznega komiteja za zdravstvo. »Zvezni sanitarni inšpektorji so dobih navodila, da v primeru, če sumijo, da je katero živilo kontaminirano, pošljejo vzorce laboratorijem, ki so usposobljeni za tovrstno kontrolo.
Inšpektorji so dobib tudi mejne vrednosti ožarčenosti — za primer — za mleko in hrano za dojenčke ne sme biti več kot 370 namerjenih be-kerelov na hter, pri drugih živilih pa so te mere bistveno manj stroge«.
»Naši inšpektorji so dobib tudi sta-bšče zveznega izvršnega sveta, po katerem uvajamo za uvoz iz 12 držav Evropske gospodarske skupnosti reciprocitete kontrole, kakršna je veljavna pri njihovi kontrob našega iz-
voza«, pravi dr. Georgijevski, »enaka merila pa so v veljavi tudi za blago iz drugih držav«.
O govoricah, da se kontrole niso bili lotih zaradi vprašanja, kdo bo poravnal stroške, češ — uvozniki niso krivi, če je živilo bilo ožarčeno — dr. Georgijevski pojasnjuje: »Zakon natančno pravi, kdo mora plačati stroške kontrole — uvoznik. Ne gre za to, kdo je kriv, saj tudi pri preveliki sevnosti pesticidov ni kriv u-voznik, a mora kljub temu plačati stroške kontrole. Ugotavljanje ožarčenosti uvoznega blaga je vključeno v skupno zdravstveno kontrolo živil«.
Zvezni sanitarni inšpektor v Mariboru je doslej poslal osem vzorcev v pregled in sicer meso iz NDR, mleko iz Avstrije, Francije in Nizozemske ter sir iz ZRN. Pri vzorcih so name-rih poprečno 10 bekerelov, torej zanemarljive vrednosti.
Dobroslav Čulafic o ukrepih za zagotovitev popolne varnosti
LJUBLJANA — »Popolna varnost naših občanov in tujcev je poglavitna naloga vseh družbenih dejavnikov, pri čemer imajo organi notranjih zadev veliko odgovornost.« To je poudaril zvezni sekretar za notranje zadeve Dobroslav čufabč po včerajšnjem pogovoru z vodstvom primorske regije v Portorožu. Izrekel je prepričanje, da bodo to nalogo uspešno opravib, zagotovilo za to pa je tudi dejstvo, da je v samozaščito in varnost na tem območju neposredno vključenih okob 2000 ljudi, da je okob 10.000 ljudi dobilo osnovne informacije, kako naj ravnajo v določenih razmerah in da so na tem področju angažirane vse družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in organi ter posebne službe.
Dobre pobtične razmere na tem območju so rezultat uspeha v gospodarstvu in družbenem življenju, relativno dobre življenjske ravni delovnih ljudi in občanov in dobrih mednarodnih odnosov. Velik prispevek k temu, je poudarb čufabč, daje tudi konkretna in vsebinska dejavnost družbenopolitičnih organizacij, (dd)
□ BEOGRAD — ZIS je sprejel sklep, da iz sredstev sklada sobdarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju dodeb nepovratno pomoč Peruju, Madagaskarju, Čadu, Nigru in Ugandi. Peruju bodo poslali pomoč v hrani in gradbenem materialu, da bi odpravil posledice katastrofalnih poplav, republiki Madagaskar pa za odstranitev škode, ki jo je povzročil ciklon. (dd)
Nezadovoljivo gibanje gospodarstva v Jugoslaviji
BEOGRAD — Novi' generalni direktor zveznega zavoda za načrtova nje Žarko Papič je včeraj govoril o gospodarskem gibanju v Jugoslaviji v petih mesecih letos.
Ugotovil je, da je stanje nezadovoljivo in poudarb odločno opredeb-tev ZIS, da bo z vsemi možnimi u-krepi podpiral večjo proizvodnjo in izvoz. To je hrbtenica ofenzivne u-smeritve, ki jo napovedujejo za izhod iz težav, ki so se v minulih mesecih še bolj nakopičile v gospodarskem življenju države.
Inflacija, ki je v petih mesecih letošnjega leta glede na enako lansko obdobje dosegla 84 odstotkov, je že skoraj dvakrat višja od načrtovane, poraba vrtoglavo narašča, posebej splošna in skupna (nominalna rast je kar 111 odstotkov) izvoz se
je, namesto, da bi naraščal znižal za odstotek in pol, varljiva rast industrijske proizvodnje in velike izgube resno opozarjajo, da na ključnih točkah procesa reprodukcije ne potekajo razvojni in stabbizacijski procesi, ki jih določajo planski dokumenti, oprti na dolgoročni stabihza-cijski program, če dobesedno citiramo analizo, tokrat je pogojno imenovana majska, je rečeno, da se letos krepijo neugodna gibanja v primerjavi. z letom 1985, čeprav bi morali letos zagotoviti pozitivna gibanja. Proizvodni rezultati so manjši iz meseca v mesec, torej grozi bolj izrazen zastoj kot v minuhh letih. Po mnenju Papiča, to pa je tudi stališče ZIS, je izhod v odločnem preprečevanju destabilizacije, ki se izraža skozi navedena negativna dejanja.
• Južna Afrika
NADALJEVANJE S L STRANI
te cerkve, Terry White je včeraj prišel v Johannesburg. White je svoj čas posredoval, da bi izpustih nekaj ujetnikov v Libanonu. Ob prihodu je izjavil, da bo »dalj časa ostal v Južni Afriki v družbi novega poglavarja anglikanske cerkve v tej državi«.
Ravnanje rasističnega režima je privedlo odbor »dvanajsterice« za politično sodelovanje, ki ga sestavljajo direktorji za pobtične zadeve zu-nanj ih ministrov EGS, do sklepa, da na sestanku v petek v Haagu »zaostri« lani septembra sprejete ukrepe proti Južnoafriški republiki.
V Hararteeju in v drugih krajih Južne Afrike pa se vedno bolj širijo trditve, da bi imele države na jugu cehna, ki mejijo na Južnoafriško republiko, manj škode, če bi mednarodna skupnost uvedla gospodarske sankcije proti Južni Afriki, kakor pa jih imajo sedaj zaradi destabilizacijske pohtike Pretorie.
Sl OBVEŠČEN O VSEH STORITVAH, KI Tl JIH NUDI POŠTA?
Poznaš razliko med
PRIPOROČENO IN NAVADNO ZAVAROVANO POŠILJKO?
Za PRIPOROČENO pošiljko poštna uprava izda potrdilo o oddani pošiljki in ob predaji zahteva podpis od naslovnika.
Za navadno ZAVAROVANO pošiljko v najvišji vrednosti 10.000 lir poštna uprava nudi nekaj več: spremlja pošiljko v vseh fazah transporta, a pri tem ne zahteva posebnih načinov pakiranja pošiljke.
Zagotovi si varnost!
UPORABLJAJ NAVADNO ZAVAROVANO POŠILJKO!
Seja Glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze
Odpiranje ob krepitvi lastne identitete in samozavesti
TRST Slovenci kot narodnostna skupnost moramo biti odprti do someščanov italijanske narodnosti, iskati moramo z njimi dialog in sodelovanje. To je edina pot, ki lahko pelje v rast in razvoj. Vendar ta pot bo tem bolj uspešna in tem bolj tvorna kolikor bolj bomo samozavestni, kolikor bolj bomo subjekt in protagonist svoje rasti, kolikor bomo v svojem delu kakovostni, kolikor bolj bomo tvorni in zavestni povezovalec kultur in svetov, ki se v tem prostoru srečujejo. Glavni adut pa je in mora biti vsekakor kakovost.
To so glavne smernice, ki so izšle v ponedeljek zvečer iz razprave na Glavnem odboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestal v Trstu, da bi razčlenil problem odnosa Slovencev do večinskega naroda in torej vprašanje odprtosti in zaprtosti oziroma dialoškega in monološkega odnosa do Italijanov, če naj uporabimo termina, ki ju je predlagal eden od diskutantov. Odnos manjšine do večinske skupnosti je vprašanje, o katerem se že vrsto let razpravlja in o katerem 'je prav v zadnjih časih velikokrat govor. To je po eni strani odraz dejstva, da gre v našem prostoru za eno ključnih problemov, ki je odločilnega pomena za prihodnost tega pro-
stora, po drugi strani pa sad rasti slovenske skupnosti in zorenja njene samozavesti. Očitno pa je tudi, kot je poudaril v uvodni besedi Darko Bratina, da je to problem, na katerega ni mogoče dati absolutnih odgovorov, ki naj veljajo enkrat za vselej, pač pa so odgovori ali smernice dela in razmišljanja pogojeni od časa in razmer, v katerih živimo in delamo. Seveda pa je odgovor odvisen tudi od zornega kota, s katerega problem obravnavamo: so deli naše skupnosti, ki sta jim odprtost in miselna širina absolutno potrebni, so pa drugi, ki bi jim preveliko odpiranje z narodnostnega vidika bilo lahko nevarno. Predpogoj za odpiranje, za dialoški odnos pa sta seveda kakovost in samozavest. S prispodobo Darka Bratine če vsak dan plavamo v morju večinskega naroda, moramo imeti veliko kakovostnih otokov slovenstva, ki naj nam kažejo smer, utrjujejo zavest, da ne bi v večinskem morju utonili.
Bistveno vprašanje, ki se je pojavilo v uvodnem referatu in razpravi, je tudi v odnosu do koga naj se odpiramo, s kom naj iščemo in spodbujamo dialoški odnos? S tukajšnjo stvarnostjo, z našim ozkim prostorom, ali pa naj se izpostavljamo, odpiramo širše-
mu prostoru, miselnim tokovom širše italijanske, evropske in svetovne družbe? Problem ni samo taktičnega značaja, pač pa vsebinskega, saj odgovor pogojuje širino nastav in pristopov. Splošna ocena pa je vsekakor bila, da je treba v še večji meri kot doslej vzpostavljati dialoški odnos s širšim prostorom vendar v povezavi z vsemi odprtimi in naprednimi krogi krajevnega prostora ter s skupnimi močmi premagati in preseči tisto "kulturo spopada", tisto liberalnacionalno ozko in nazadnjaško parazitsko miselnost, ki že desetletja ali celo dobro stoletje dominira nad Trstom, pa ne samo nad tem mestom. Taka miselnost, taki krogi so doslej vsilili ožjemu prostoru zaprtost in spopad s Slovenci, da bi ščitili svoje sicer zelo omejene interese. S tem pa so dejansko zavrli rast celotne krajevne skupnosti in so preprečili, da bi naši kraji svobodneje zadihali, da bi se drugače odzvali izzivom časa in družbe. V koristi celotne skupnosti pa je, da se tako stanje preseže.
V teh naporih, v tej bitki pa je glavna priložnost za našo narodnostno skupnost, seveda ob krepitvi njene identitete, ob povezovanju s slovenskim in širšim jugoslovanskim prostorom. V tej vlogi posredovalca lahko slovenska narodnostna skupnost po
eni strani krepi svoje vezi z matičnim narodom, utrjuje lastno identiteto in samozavest, po drugi pa širi in bogati svojo "ponudbo"" , postaja bolj zanimiva za sobesednika iz drugih prostorov. Očitno je namreč, da v iskanju dialoških odnosov ni mogoče osnovati vsega zgolj na načelnosti, češ dolžnost sobesednika je, da se odpira do nas. Treba je tudi računati, in to na vseh področjih, tudi na tržišče, na dejstvo, da mora imeti sobesednik interes do odnosa z nami, od tega mora nekaj imeti. Preprosto rečeno, naša ponudba mora biti kakovostna, pestra in bogata, da bo sobesednik imel od tega korist, da bo nekaj odnesel. V bistvu tudi v kulturi mora veljati isto kot v gospodarstvu, ko morata imeti oba partnerja vzajemni interes in vzajemno korist od sodelovanja. Življenjska perspektiva naše skupnosti pa je, da tako vlogo tvornega povezovalca, ki ima kaj ponuditi, razvije na vseh področjih.
Predpogoj za tako uspešno vlogo pa je kakovost, kakovost za katero mora skrbeti vsa skupnost in ki naj temelji na učinkovitih inštitucijah, na šoli pa v prvi vrsti. V tej zvezi je bil v ponedeljek tudi govor o šoli, ki trenutno ne ustreza v zadostni meri potrebam. Nujen je zato napor vseh, da sloven-
ska šola v Italiji kakovostno zrase, da bo še bolj zajemala iz zakladnice obeh kultur, da bo v še veliko večji meri temelj rasti celotne skupnosti. Ob šoli pa morajo seveda kakovostno rasti tudi vsi oporniki slovenske narodnostne skupnosti in njene zavesti, kajti ta skupnost bo lahko tem bolj odprta in tem bolj tvorna čim močnejša bo. Za to pa so potrebne vsestranske naložbe energij, kadrov in sredstev.
V nadaljevanju seje je glavni odbor na predlog izvršnega odbora potrdil sestavo področnih in območnih odborov SKGZ.	(VT)
Hrvaški dnevniki bodo dražji
ZAGREB Danes bo Izvršni svet hrvaškega Sabora odločal o novih cenah dnevnikov. V primeru, da bodo odobrili predlog založnikov, bodo od 1. julija dalje hrvaški dnevniki stali 80 din, sobotne izdaje pa 100.
Stroški založniških hiš so se v zadnjih mesecih tako povišali, da založniki ne vidijo druge rešitve kot to, da sorazmerno povišajo ceno dnevnikov.
Obisk srbskih kulturnikov v Furlaniji-Julijski krajini
VIDEM — Te dni se v Furlaniji-Julijski krajini mudi delegacija SR Srbije, ki jo sestavljajo tudi člani komiteja za kulturo ter njegov predsednik Branislav Miloševič. Goste spremljata jugoslovsnski konzul v Trstu Vlasta Valenčič in deželni odbornik za kulturo Barnaba.
Po obisku v našem mestu se je delegacija odpravila v Videm, kjer sta jo sprejela tamkajšnji župan Bressani in odbornik za kulturo Barbina. V pozdravnem govoru je župan Bressani gostom orisal kulturno bogastvo mesta, predsednik Miloševič pa je v svojem odgovoru dejal, da je kulturno bogastvo celotne Furlanije vedno občudoval, kot si to zasluži prebivalstvo, ki svoje okolje spoštuje in ščiti.
Jugoslovanski gostje bodo obiskali še Vilo Manin v Passarianu, nakar si bodo ogledali Gradež, Tignano in nekatere druge kraje v deželi.
Srečanje na videmskem županstvu so prisostvovali tudi člani furlanskega združenja za medkulturne raziskave, v progranu pa je bil tudi obisk srbske delegacije pri nadškofu Battistiju.
Černobilska nesreča
še vedno glasno odmeva
VIDEM Černobilska nesreča še vedno odmeva, pa čeprav v drugačni luči. Tako je predsinočnjim Videmski občinski svet razpravljal o jedrskih centralah, vzporedno s tem pa še o naraščajočih količinah jedrskrega orožja ter o vojaških oporiščih, ki so marsikje le streljaj daleč od obljudenih krajev. Nenazadnje je na zasedanju prišla do izraza zahteva, pravzaprav želja, da bi enkrat za vselej naredili konec takemu in podobnemu smrtonosnemu arzenalu.
Kot rečeno je Videmski občinski svet razpravljal o možnostih denukleariza-cije videmske pokrajine ali bolje o predlogih, ki bi lahko privedli do take miroljubne rešitve. Zanimivo je zlasti dejstvo, da med pobudniki to pot niso izrecno politične stranke, temveč trije zdravniki, ki bivajo v kraju Palazzo d"A-ronco in ki, kot občinski svetovalci, pripadajo vsak svoji politični struji.
Podpisniki dokumenta v bistvu zahtevajo prepoved vnašanja jedrskih instrumentov na občinsko območje. Do podobnih pobud je prišlo tudi v nekaterih drugih furlanskih občinah, kar odraža veliko željo prebivalstva po miru in miroljubnem sožitju med narodi. V predlogu o denuklearizaciji je namreč poudarjena želja, da bi se pobudi pridružile vse demokratične, politične in kulturne sile iz Avstrije, Jugoslavije in Madžarske. V dokumentu je nadalje omenjen tudi Videm kot kraj, kjer naj bi se vršila ena od dvanajstih predvidenih konferenc OZN na to temo.
Ob zakčljučku zasedanja je videmski občinski svet odobril večinski dokument, ki v bistvu združuje predloge vseh treh predstaviteljev.
V Ljubljani se bodo srečali sodniki iz Trsta in Slovenije
Letošnje srečanje sodnikov tržaškega Prizivnega sodišča s kolegi Vrhovnega sodišča SRS in Sodišča ZD SRS bo v Ljubljani v dneh 27. in 28. junija; prireja ga, po dogovoru na lanskoletnem srečanju v pozni jeseni v Trstu, Vrhovno sodišče ob sodelovanju Sodišča ZD.
Na povabilo predsednice VS Francke Strmole se bodo srečanja udeležili: dr. Giovanni Jucci, predsednik Prizivnega sodišča, dr. Filoreto D'Agostino, generalni pravdnik republike, dr. Sebastiano Cossu, predsednik prizivne sekcije za mladoletne, dr. Gaspare Salerno, prizivni svetnik civ. sekcije, dr. Stefano Petris, predsednik sodišča za mladoletne, dr. Carlo Alberto Presta, sodnik za delovne spore ter odvetnik dr. Franc Škerlj; ljubljanske kolege pa bodo zastopali oba predsednika in člani VS in SZD SRS.
Prvi dan seminarja bo potekal v Ljubljani; zajel bo v glavnem dve temi: problematiko rodbinskega italijanskega in jugoslovanskega prava (kot zakonska zveza, sklenitev in neveljavnost, ločitev in razveza, preživljanje, posvojitve) ter problematiko iz delovnega prava ter zakona o socialnem skrbstvu in zavarovanju (odškodninska odgovornost za nastale poškodbe pri delu). O posameznih temah pa bodo nastopili: dr. Salerno ter dr. Cossu o zakonski zvezi in z njo povezani problematiki, dr. Petris o posinovlje-nju (s posebnim ozirom na mednarodno posinovljenje), dr. Presta o socialnem zavarovanju v italijanski zakonodaji, dr. Boris Strohsack o rodbinskem pravu v SFRJ in SRS, dr. Damjan Mozetič pa o odškodninski odgovornosti pri delu; beseda bo še o pravni pomo-
či sodišč v luči italijansko-jugoslovanske konvencije.
Naslednjega dne se bodo nadaljevali delovni razgovori na Brdu, seminar pa bo sklenila razprava o nadaljnjem sodelovanju. V popoldanskih urah bodo prireditelji pospremili tržaške kolege na turistični izlet po Sloveniji.
Ker gre že za tretjo tovrstno prireditev v treh letih, je primerno, da se ob tej priložnosti vsaj pomudimo ob samem nastanku pobude in o njenih namenih.
Vse se je torej začelo proti koncu leta 1983, ko se je, po prihodu na službeno mesto iz Milana v Trst, odločno zavzel za medsebojno sodelovanje sodnikov dr. Giovanni Jucci, predsednik Prizivnega sodišča v prepričanju da jezikovne in narodnostne pregrade ne morejo preprečiti obojestranskega koristnega sodelovanja, ki po eni strani omogoča boljšo strokovno poklicno pripravljenost sodnikov, po drugi pa prispeva k sožitju na obmejnih področjih.
Svoj del pri uresničenju teh posvetov so prispevali tudi stanovski kolegi predsednika Juccija; pobudo so pozdravili tudi ljubljanski kolegi, saj je že v juniju 1984, prav na povabilo predsednice VS Francke Strmole, prišlo v Lipici do prvega srečanja. Navezani so bili prvi stiki, bili so pa tudi sporazumno sprejeti sklepi za sodelovanje.
In tako se je lanskoletno srečanje v Trstu, na gradu Sv. Justa, v priredbi tržaškega Prizivnega sodišča, odlikovalo tudi po prijateljskem vzdušju. Poročila in razgovori so zajeli zanimivo problematiko iz italijanske in jugoslo-
vanske zakonodaje, omenjena je bila še ureditev in pristojnost sodišč v obeh pravnih redih; o visoki ravni srečanja je zgovorno pričala tudi poglobljena razprava, ki je sledila. Priznanje prirediteljem pa so s svojo podporo in prisotnostjo poudarili tudi predstavniki državnih in drugih oblasti, tako gen. vladni komisar dr. Eustachio De Felice, gen. konzul SFRJ Drago Miro-šič in drugi.
Kot kaže, pa je pričakovati, da bo napovedano srečanje v Ljubljani po pomenu še prekosilo dosedanja; saj gre, kot že omenjeno, za dvodnevni seminar, ki se odlikuje po bogati izbiri iz italijanske in jugoslovanske pravne problematike; najavljena pa je navzočnost vidnih predstavnikov slovenskih republiških in občinskih oblasti, med temi sekretar Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo (RSPU) Janez Zajc in Nuša Kerševan, predsednica SM Ljubljana. Iz Zagreba pa bo prišel pozdravit udeležence seminarja generalni konzul Republike Italije dr. Sandro Maria Siggia.
Šk
Nadzor nad zasebniki, ki oddajajo stanovanja
PULJ Vse kaže, da bo številnim zasebnikom, ki v puljski regiji oddajajo sobe v turistični sezoni, letos trda predla. V občinski skupščini so namreč odločili, da bo nadzor nad neprijavljenimi gosti letos strožji, padale pa bodo tudi visoke globe. Doslej so se »pozabljivi« najemniki sob še kolikor toliko izmazali, v letošnji turistični sezoni pa bodo v njihovo škodo dodelili večje število inšpektorjev, ki bodo vsak prekršek prijavili.
5.
Philipp Vandenberg
Hetera
Dober ducat žensk, lepih kot Afrodita, dve izmed njih mladi kot Dafne, je sedelo, ležalo in se pretegovalo na belih feničanskih blazinah. Nad vsem tem pa je visel omamni vonj kadila, tlečega v lepih, majhnih pečicah, ki so stale povsod naokoli. Čeprav je bilo v šotoru toplo, je Dafne stisnila roke pred prsi, kakor da bi jo zeblo kakor da bi bila popolnoma gola.
Zdelo se je, da je Melisa uganila dekletove občutke. Pokazala je na zastor v kotu šotora, za katerim so stali veliki črnordeče pobarvani keramični vrči, napolnjeni z dišečo vodo. »Tu si lahko spereš s telesa prah bojišča, kopalne sužnje ti bodo pri tem pomagale.«
Brez volje je Dafne dopustila, da so naredili za njo, kor je bilo ukazano sužnjam. Slekle so ji raztrgano obleko, vlile nanjo dišeče vode in masirale njeno kožo od nog do Slave z mehkim lojevcem. Obrisale so jo z mehkimi brisačami, potem pa je morala Dafne poklekniti, da so služabni-ce lahko počasale njene dolge lase in spletle številne drobne kitice. Goli Pozejdon pred njenimi očmi je stopil k svoji lepi ženi Amfitriti, ki se je obdana z valovi predajala Pogledom morskih bogov. Slika na enem izmed vrčev je nenadoma oživela in Dafne se je izgubila v nekakšne sanje,- dvom jo je prevzel: je bilo resnica ali slepilo vse tisto, kar se je dogajalo okoli nje?
Daleč, tako daleč za njo sta ležala njeno otroštvo in njena mladost onstran sončnega morja na skalovitem otoku Lesbosu, kjer se je v krogu lepe Gongile iz Kolofona-naučila pesnitve in načina življenja bajeslovne Sapfo. Lepe umetnosti muz, izbrane navade in domača dela so bili vsebina njenega življenja in so noč in dan izpolnjevali njeno šolarsko bivanje, ki ji je obetalo veliko prihodnost ob kakšnem moškem. Potem pa so se nenadoma z juga pojavile na obzorju visoke ladje barbarov,- grozovit dež sovražnikovih puščic se je ulil nad otok in pomoril polovico prebivalcev, žalostni ostanek je postal vesel plen morilskih moških tolp iz brezkončne Azije. Njihova usoda je bila videti zapečatena.
Toda njene vroče molitve k Zeusu so bile uslišane. Po napotkih Moir, ki pletejo usodo ljudi, je Dafne z očesom skočila z ladje ujetih Lesbijcev. V vrvežu, hrupu in zmedi maratonske bitke je dosegla atiško obalo, Artmid, njen oče, pa je postal žrtev Pozejdona. Po dolgih urah strahu, žalosti in brezupa je bila zdaj brez solz. Kakšno usodo ji je namenila Lahesis, boginja usode? Ali pa je »neodklonljivi« Atropos že zdaj prerezal njeno življenjsko nit?
Z nežno obarvanim peplosom na rokah je stopila Melisa za zaveso. Ko je zagledala nemočni pogled dekleta z Lesbosa, je spregovorila tolažilne besede: »Bodi pogumen, otrok moj, Atene so dobile bitko, ki je bila po mnenju vseh že izgubljena, vsa Atika vriska. Miltiad je razbil milijonsko vojsko Perzijcev!«
Dafne ji ni odgovorila. Kakor da bi gledala skozi Meliso, je sedela tam togo in negibno bilo jo je strah. Tedaj je stopila ženska bliže, stisnila golo dekle lepih udov k sebi in jo nežno pobožala po hrbtu. Melisa je čutila, kako se je krhko telo privilo k njej, najprej uporno, nato obotavljajoče in končno popolnoma predano.
»Ne boj se,« je rekla Melisa, »Aristid te je obvaroval usode suženj, ko te je rešil iz krempljev hoplitov.« Stopila
je korak nazaj in si ogledala Dafne. »Je pač spoznal, da je dekleta, kakršna si ti, veliko preveč škoda za enega samega moškega.«
Dafne je vprašujuče gledala Meliso. »Naučili so me služiti enemu moškemu v ljubeči navezanosti. Znam igrati flavto, znam plesati in peti ter nositi kratki peplos enako ljubko kot dolgo svečano obleko.«
»Ravno to je tisto, na kar mislim,« ji je segla v besedo Melisa, »ti nisi dekle, ki bi ga v skrbnem spremstvu Gine-koma kar tako srečali na agori. Alenke so večinoma mlahave kot Medijke, neumne kot kakšen rokoborec v galestri in brezkoristne kot paflagonske sužnje. Ti pa imaš telo kot izurjena Špartanka, tvoje govorjenje je pametno kot Sapfi-na oda,- bogovi ne bodo dopustili, da bi svoje dni preživela v ženski sobi kakšnega pohlepnega pohotneža, ki bi te skrival pred vsem svetom in bi v tebi videl zgolj žensko, ki bi mu rodila stanu primerno število kričavih otrok seveda, če bi prinesla v zakon doto, ki bi presegala njegovo premoženje!«
»Moj oče je zbral precejšnje premoženje, ki mi ga je nameraraval dati za doto; toda zdaj, po perzijski katastrofi...«
»S tem si nikar ne delaj skrbi. Mlada si, tvoja glava in tvoje telo sta kapital, ki bi zadoščal za financiranje vojn.«
»Toda ne želim se prodati!« ji je ugovarjala Dafne. »Doma na Lebosu so me naučili vseh življenjskih čednosti.«
Melisa se je smehljala. »Čednosti! Mar je čednost žrtvovati življenje kateremukoli moškemu samo zato, da bo zate skrbel, te oblačil, te hranil, upravljal tvoje premoženje? Kot ženska imaš enake pravice kot moški,- nisi namreč nič manj pametna, nič manj močna kot kakšen efeb. Kar poglej si jih, te mehkužne mladeniče. Vsakega spremlja v šolo praznoglavi pedagog, ki mu nosi pisalno tablico in sodeluje pri pouku, da se fantek ne bi preveč utrudil.
pismo uredništvu
S pismenimi nalogami v slovenščini
Danes prvi dan zrelostnih izpitov za 137 slovenskih maturantov
Tržaški slovenski višješolci se bodo danes spoprijeli s prvo pismeno nalogo letošnjih maturitetnih izpitov. Vsega skupaj se letos muči s pisanjem slovenske naloge kar 137 dijakov. Na trgovskem zavodu "Žiga Zois" 46 in 11 na oddelku za geometre, na poklicnem zavodu "Jožef Stefan" 27 - 13 na oddelku monterjev RTV, 7 na oddelku kemijskih operaterjev in 7 na oddelku orodnih mehanikov. Na učiteljišču "Slomšek" je 18 maturantov, na znanstvenem liceju "F. Prešeren" 29, 10 pa jih je na "klasični". S temi dijaki se pripravlja na diplomo tudi 11 kolegov vzgojiteljske šole, ki se ne bodo sicer kosali z "maturo" v pravem pomenu besede, pač pa z usposobljenostnimi izpiti.
Po današnji pismeni nalogi, ki je skupna za vse šole, se bodo morali maturanti lotiti drugega pismenega predmeta. Na klasični gimnaziji bodo jutri prevajali iz latinščine, na znanstvenem liceju pa si bodo belili glavo ob matematiki. Z istim drugim pismenim predmetom se bodo spoprijeli tudi učiteljiščniki. Na Trgovskem zavodu bodo jutri pisali nalogo iz knjigovodstva, geometri pa se bodo merili v znanju topografije. Dijaki poklicnega zavoda bodo preverjali svoje znanje v nalogi iz fizike, na oddelkih za kemijske operaterje in orodne mehanike pa bo pomemben del pismene naloge v... risarski spretnosti kandidatov. Prvi bodo namreč "risali" nalogo
o kemijskih napravah, drugi pa o tehniki proizvodnje.
Po pismenih nalogah čaka slovenskega maturanta še ustni del zrelostnega izpita. V tem primeru so si, kot vedno, dijaki sami izbrali prvi predmet, o drugem, za katerega so sicer lahko izrazili svojo preferenco, pa bodo odločale posamezne komisije.
Tako izbiro prvega predmeta kot delo komisije pa pogojuje ministrska predhodna izbira možnih predmetov. Na "realni" lahko izbirajo med italijanščino, slovenščino, zgodovino in fiziko, na "klasični" pa imajo namesto
zgodovine filozofijo. Na učiteljišču sta možna, kot ustna predmeta, poleg italijanščine in slovenščine še latinščina in pedagogika. Za sekcije poklicnega zavoda pa pridejo v poštev še matematika, elektronika in elektrotehnika za sekcijo RTV, fizika in laboratorij, namesto matematike, pri orodnih mehanikih, matematika, kemija in fizika pa so ustni predmeti za bodoče kemijske tehnike. Na trgovskem zavodu bodo odgovarjali še iz bančne tehnike, finančne vede, s tretjim tujim jezikom namesto slovenščine, na oddelku za geometre pa iz cenitve, gradbeništva in o osnovah prava.
O prisotnosti na raznih prireditvah
Spoštovano uredništvo Primorskega,
dovolite mi, da Vam izrazim svoj protest v zvezi z Vašimi kriteriji poročanja o tukajšnjih političnih dogodkih. Že dvakrat ste zamolčali mojo prisotnost. Prvič, na shodu v Bazovici, kjer smo govorili o sinhrotronu, drugič pa v delegaciji, ki je šla k prefektu, da bi protestirala proti fašistom. Seveda, ne gre za mojo osebo. Če bi bil zgolj privatnik bi bil srečen, da me Vaš časopis ne omenja. Toda mene so Slovenci izvolili v tržaško občino, kjer sem med drugim tudi član občinske vlade. Pravica volivcev bi morala biti ta, da jih dnevno časopisje obvešča o tem, kaj delajo njihovi predstavniki.
Smo manjšina v težkem položaju, ki se bori z vsemi štirimi, da bi preživela, a med sabo smo tako sprti, da edini dnevnik ne poroča o tem kar dela edini tržaški občinski odbornik. Mislim, da če bi nekomu od drugod skušal vse
Prekinitev dobave vode
Uprava občine Dolina sporoča, da zaradi nenadne električne okvare na vodovodnih črpalkah bo prekinjena dobava vode v Mačkoljah, Prebenegu, Križpotu in na Dolgi Kroni danes, 18. junija, od 22.30 do 5.30.
to razložiti, mi ne bi verjel. Ko se bi pa prepričal, bi mislil, da vsi skupaj nismo prav »pri ta čisti«.
Dejstvo je, da vsak dogodek vedno obrnete in predstavite tako, da pade v ospredje osebnost iz Komunistične partije Italije. V shodu o sinhrotronu je bil to Ugo Poli, tajnik tržaške sekcije partije, ki med drugim izraža o tej zadevi stališča, ki so nasprotna tistim, ki jih izraža naše prebivalstvo (Kam pes taco moli? Mislim, da kakšen majhen sum ni povsem neupravičen). V delegaciji, ki je šla k prefektu, je bila to predsednica rajonskega sveta Kal-čeva. Nič nimam proti njej, toda kaj pa vsi ostali, ki smo tudi s svojo prisotnostjo pomagali? Mislim, da je bila v tistem trenutku prisotnost nekega tržaškega občinskega odbornika pomembna, ponavljam, ne zaradi osebe, ampak zaradi položaja.
Ni res, da se samo KPI v Trstu bori za naše pravice: volitve v jusarske odbore je dosegla Skupnost in jaz osebno prav s svojim sodelovanjem v odboru.
Toda, pri vsem tem, si lahko predstavljate kakšno veselje do dela ima lahko nekdo, ki se znajde v takšnem položaju brez odmeva. Italijanski časopis ga ignorira iz narodnostnih razlogov, slovenski pa iz ideoloških. Večkrat se zdim sam sebi kot neodmevna senca, ki se pomika na dnu nekega blaznega pandemonija.
Ali je pot do objektivnosti tako strašno težka?
S prošnjo, da bi mi objavili to pismo, po možnosti brez kakega »zlobnega« pripisa.
S spoštovanjem prof. Aleš Lokar
TPPZ gostoval v Kanomljah pri Idriji
V nedeljo je bil Tržaški partizanski pevski zbor gost prvoborcev Primorske, krajanov Kanomelj pri Idriji in Skupnosti borcev zaščitne čete pokrajinskega komiteja komunistične partije Slovenije za slovensko Primorje. Na partizanskem slavju v teh krajih, kjer so v vojnih dneh divjali najhujši boji z okupatorjem in ko se je pisala nova stran zgodovine naroda je TPPZ Pinko Tomažič še posebej zagnano izvajal pesmi Revolucije in glasbe pred tistimi poslušalci, ki so bili v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja in ki so še danes zvesti idealom naše zgodovine in aktivni soustvarjalci socialistične družbe. Na zborovanju, na katerem sta govorila Jurij Beltram in narodni heroj Zvone Florjančič, je partizanski zbor požel laskava priznanja.
Na koncu koncertnega programa »Revolucija in glasba« so krajani Kanomelj podelili priznanji Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič za njegovo dejavnost in dirigentu Oskarju Kjudru za nepretrgano 40-letno kulturno dejavnost. V imenu TPPZ P. Tomažič se je gostiteljem zahvalil Angel Hafner.
(O. K.)
Skupina 85 predstavila delo »Trst, razdvojeno mesto«
Knjiga Donatelle Zazzi objektiven in originalen mozaik o našem mestu
Skupina 85, kulturna organizacija, ki združuje člane slovenskega in italijanskega porekla, je za zadnjo točko svojega letošnjega kulturnega delovanja predstavila knjigo tržaške avtorice Donatelle Zazzi z naslovom »Trieste, città divisa« (Trst, razdvojeno mesto). Ob tej priložnosti se je v Časnikarskem krožku v ponedeljek popoldne zbralo lepo število ljudi. Knjigo bi morala predstaviti dr. Ferruccio Fòlkel in prof. Marija Pirjevec. Ker pa se Fòlkel vabilu ni mogel odzvati, je v ta namen poslal v Trst krajši tekst o knjigi Donatelle Zazzi, v katerem je izrazil vse svoje odobravanje in navdušenje nad tem delom, kjer je znala avtorica prikazati podobo mesta izredno objektivno in z zelo originalnim pristopom. Pisateljica skuša namreč osvetliti podobo našega mesta s pomočjo znanih osebnosti tako na političnem, kot na literarnem področju, kot so: Antonio de Giuliani, Angelo Vivante ter pisatelji Italo Svevo, Umberto Saba ter Scipio Slataper.
Motil bi se, kdor bi mislil, da gre tu za literarno kritiko. Kot je poudarila prof. Marija Pirjevec, predstavlja knjiga Donatelle Zazzi zanimiv mozaik, ki ponazoruje zgodovinsko podobo Trsta od druge polovice osemnajstega stoletja do prve svetovne vojne. Obenem je prof. Marija Pirjevec opozorila prisotne na možnost, da bi se morali po tej knjigi zgledovati tudi slovenski avtorji, ki bi se pri izbiri bibliografije za svoje delo naslanjali predvsem na slovenske pisatelje v Trstu.
Prof. Pavle Merku, predsednik skupine 85, ki je duhovito povezoval točke srečanja, je nato prepustil besedo avtorici sami, ki je predvsem opozorila na dejstvo, ki velja za največjo odliko njene knjige. V delu »Trieste, città divisa« ne postavlja nikakršnih absolutno veljavnih trditev, Trst ne idealizira, pač pa se zaveda vseh kontradiktornih zgodovinskih okolij, v katerih je naše mesto živelo in v katerih še živi. Zaveda se, da je mogoče problem našega mesta rešiti le z medsebojnim razumevanjem in sprejemanjem razlik, ki postavljajo večkrat visoke pregrade med prebivalstvom. Kot je poudaril tudi prof. Merku, je knjiga »Trieste, città divisa« res zanimiv primerek dela, v katerem avtor ne skuša vsiljevati svojih trditev in prepričanj. Delo odpira veliko dvomov, ki so kot taki
povsem prepuščeni bralcu, ki so ga prisilili k temu, da o nekaterih vprašanjih podrobneje razmisli. Knjiga predstavlja torej zanimiv psihološki pogled v zgodovino Trsta, ki jo ponazarjajo misli, podobe, utrinki in osebnosti iz dobe pred prvo svetovno vojno, ter čudovite fotografije iz obdobja »starega« Trsta, s katerimi je knjiga bogato opredeljena.	(HJ)
Na sliki (z leve): Pavle Merku, Donatella Zazzi in Marija Pirjevec.
Na ponedeljkovi seji v Jamljah
Deželno tajništvo SSk o tekočih vprašanjih
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
»V ponedeljek je zasedalo v Jamljah deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Posvečeno je bilo političnemu položaju v naših krajih, pobudam v korist globalnega zaščitnega zakona in razpravi o položaju v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Nedavnim razgovorom z vodstvom socialnodemokratske stranke v Rimu je sledil v nedeljo sestanek s predstavniki Južnotirolske ljudske stranke. Deželni predsednik SSk Marjan Terpin in deželni podtajnik Miro Gradnik sta se v Tridentu udeležila proslave 40-letnice posebne dežele Tridentinske - Južne Tirolske, ki jo je pripravila avtonomistična tridentinska stranka, ki jo vodi senator Fontanari, prvi podpisnik zakonskega predloga SSk o globalni zaščiti v italijanskem parlamentu. Ob tej priložnosti sta imela dolg in prijateljski razgovor o vprašanju globalne zaščite in o splošnem manjšinskem položaju s sen. Fontana-rijem in z zastopniki Južnotirolske ljudske stranke posl. Rizom, bivšim posl. Benedikterjem in predsednikom deželnega sveta ter strankinim podpredsednikom Achmullerjem. Obljubili so še nadaljnjo podpro slovenskim zahtevam in se zavzeli za tesnejše stike med manjšinskima strankama.
Ob ponedeljkevem obisku ministra za industrijo in vsedržavnega tajnika
liberalne stranke Altissima v Trstu je imel deželni svetovalec SSk Drago Štoka priložnost, da je pozdravil ministra in mu prikazal naša odprta vprašanja. Altissimo je poudaril zavzetost za njihovo rešitev.
Deželno tajništvo SSk je z veseljem pozdravilo uspešno izvedbo Kulturnih dnevov Slovencev iz Italije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rojakom iz videmske pokrajine izraža čestitke in voščila za nadaljnje uspehe. Ravno tako je izrazilo zadovoljstvo nad izidi jusarskih volitev na Tržaškem, ki so pretežno dobro izpadle v znamenju enotnega in samostojnega nastopanja domačinov.
Glede finančnih težav Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je imelo deželno vodstvo Slovenske skupnosti v preteklih dneh razgovore tako s predstavniki upravnega sveta kot umetniškega ansambla. Ob poudarku, da je treba napeti vse sile za premostitev sedanjih težav in dosego rednega in gotovega finansiranja iz javnih skladov, pri čemer je SSk že v preteklosti izbojevala nekaj pomembnih uspehov, je tajništvo razpravljalo tudi o kulturnem poslanstvu gledališke hiše, o njeni vlogi v našem prostoru in nujnosti, da se še bolj zasidra zavest, da gre za ustanovo vse naše skupnosti v njenem kulturnem, idejnem, družbenem in zemljepisnem razponu.
Žal brez pripisa ne gre. Ne zato, ker bi želeli biti zlobni, prav obratno, izključno zaradi objektivnosti:
Vi navajate tri primere, žal dva povsem netočna, tretji je vprašljiv:
1.	O zborovanju o protosinhrotronu v Bazovici smo objavili daljše poročilo na prvi strani. Pozitivna mnenja govornikov smo strnili in nismo navedli nobenega imena. Izrecno smo omenili tajnika KPI Polija zato, ker je njegovo stališče bilo v jasni oporeki s stališči vseh ostalih in se je torej od njih distanciral in to od stališč članov KPI in nečlanov KPI, ki so številni posegli v razpravo.
2.	Delegacijo domačinov pri prelek-tu je vodila predsednica rajonske konzulte Anamarija Kalc in to v tem svojstvu, uradno ni bilo predstavnika občine, občinske uprave ali župana, temveč so delegacijo domačinov spremljale nekatere vidne osebnosti in med njimi poleg dr. Aleša Lokarja tudi svetovalec KPI Stojan Spetič, tajnik SKGZ Duško Udovič in drugi. Mi smo navedli samo ime voditeljice delegacije Kalčeve.
3.	Zasluge za volitve v jusarske odbore so različne. Prav gotovo tudi vaše, morda v zadnji lazi odločilne, toda nihče nima monopola.
Pot do objektivnosti je zelo težka, toda dejstva so dejstva in ko z dejstvi razbiješ namigovanja in izkrivljene obtožbe se logično - po našem skromnem mnenju - izničijo tudi protesti o krivičnih kriterijih poročanja o političnih dogodkih.
S spoštovanjem
odgovorni urednik
V petek premiera v Kulturnem domu na Proseku
Pregarčeva »Šagra« v izvedbi Amaterskega odra Jaka Štoka
Amaterski oder »Jaka Štoka« KD Prosek - Kontovel se bo v petek ob 20.30 predstavil občinstvu z novo premiero ljudske igre Rada Pregarca »Šagra«.
Na premiero, ki bo v Kulturnem domu na Proseku, se igralci skrbno pripravljajo, saj bi želeli, da bi pritegnila starejše občinstvo, ki se še spominja starih običajev in navad ob nekdanjih porokah na vasi, in seveda tudi mlade, ki bi se tako preko njih seznanili z vsem, kar predstavlja našo preteklost, a tudi naše kulturno bogastvo in izročilo.
Našli smo igralce in njihovega režiserja Branka Kraljeviča, ko so se zbirali na vajo. Če povemo, da jih v igri nastopa kar 20 (deset fantov in deset deklet), da bodo v igri nastopili tudi godci - člani godbenega društva Prosek, da so tu še šepetalka, pa lektorica za kontovelski dialekt, pa tisti, ki bo skrbel za luči in tisti, ki je pripravil scene, potem lahko razumemo, za kako veliko predstavo gre in da ni lahko voditi takih vaj, kjer sodeluje toliko ljudi, ki so vezani še na svoje poklice, skrbi itd.
Vedno so bile težave pred premierami, nam je v razgovoru dejala Neda Cijak, pa še vedno smo potem vse dobro izpeljali. Tudi sedaj imamo skrbi z oblekami, predvsem z ženinovo poročno obleko, a na koncu bo vse steklo.
Za kakšno igro pravzaprav gre, smo jih vprašali. Delo je Rade Pregare napisal pravzaprav za Skedenj in Bolju-nec. Zato so morali domači igralci, skupno z režiserjem in lektorico Elvo Danev najprej poskrbeti, da so vso zgodbo prenesli v kontovelski in kriški dialekt. Potem so poiskali še stare domače pesmi, ki sta jih za predstavo priredila Marko Štoka in Robi Čuk. Predstava ima štiri dejanja ter je bilo treba izdelati tudi veliko scen, ki jih je napravil Rado Starec, za razsvetljavo pa bo pokskrbel Bruno Sosič.
Zgodba je preprosta in je ne bomo razlagali, da bo za gledanje bolj zanimiva. Zato pa só vanjo vpletli veliko starih običajev, skozi katere so želeli obuditi spomine na stare poročne obrede, ovrednotiti narodne noše, izvirno glasbo in pripraviti na odru vzdušje nekdanje vaške šagre.
Amaterski oder na Proseku deluje neprekinjeno od leta 1961 in se je svojemu občinstvu predstavil vsako sezono z eno predstavo. Tokratna predstava je zahtevna, ker sodeluje pri njej toliko igralcev, godcev in še drugih sodelavcev. Prepričani pa smo, da bo vsem všeč, so nam dejali, da se bodo nazabavali, da bodo poslušali lepo domačo glasbo. Tega, kakšen bo konec te ljudske igre, pa so nam rekli, da ne smemo zapisati.
N. L.
Bogata zaključna prireditev nabrežinske šole Igo Gruden
Bogat kulturni spored na zaključni prireditvi je v nedeljo popoldne sklenil letošnje delo na nabrežinski srednji šoli. Na prizorišču prireditve - tokrat je bila v bljižnji občinski telovadnici - so v izvedbi šolskega zbora najprej zazveneli akordi Grudnove Sinku v Maličevi priredbi. Sledila je uprizoritev Mišjega karnevala Daneta Zajca, mišjemu direndaju pa je z domačimi vižami na harmoniki napravil konec mladi godec Igor. Tretješolec Matej pa je nato temperamentno prebral krajši narečni sestavek zadržanega sošolca o prednosti kontovelske mularije: vendar ni bilo časa, da bi se zgražali nad njenimi potegavščinami, saj sta drugošolca Samanta in Andrej takoj užgala s prešerno Po zeleni cesti, ki nas je popeljala v Belo krajino širokih hlačnikov in slikovitih plesov. Iz Larinega pripovedovanja pa smo lahko izvedeli, kako so včasih zaradi svojih otrok cerovski starši siveli in stradali. Zbor, ki je že na začetku prireditve dal slutiti napredek v primeru s prejšnjimi nastopi, je to solidno izpričal s štirimi pesmimi v prav toliko jezikih, ki jih je zapel pod vodstvom vztrajne prof. Edith Canziani.
Hvaležno občinstvo, ki je živo spremljalo vse točke, je na koncu prisluhnilo še krajšim priložnostnim mislim ravnatelja prof. Legiše, o poslanstvu šole in vzporedni vlogi staršev. Ravnatelj je nato izrekel priznanje vsem, ki
so prispevali k uspehu te in drugih prireditev: gospe Anki Kocjančič za folklorne dejavnosti, prof. Veri Tuti kot koordinatorki prireditve, prav tako pevovodkinji za vztrajno piljene zbora. Podčrtal je tudi naklonjenost občinske uprave - prisotna je bila občinska odbornica za šolstvo Marinka Terčon - in plodno sodelovanje z društvom »Igo Gruden«, katerega predsednika Antka Terčona smo tudi opazili med občinstvom. Prisoten je bil tudi bivši župan Albin Škerk.
D. K.
Brezplačne delnice za člane Friulie
Deželna finančna družba Friuliaje prva tovrstna ustanova v Italiji, ki je med svoje delničarje brezplačno razdelila delnice. To je bilo ob priliki nedavnega povečanja glavnice s 70 na 80 milijard lir, ki je bilo izpeljano deloma s posegom po rezervah (tako da delničarjem ni bilo treba vplačati niti lire), deloma pa proti plačilu.
Friulia je nastala pred dobrimi 14 leti in je soudeležena v 128 družbah, ki zaposlujejo skupno blizu 8.500 delovnih moči. Med njene najpomembnejše finančne posege sodi »operacija Zanussi« s pristopom švedskega Elec-troluxa.
Včeraj v navzočnosti ministra Granellija
Uradno odprtje tržaškega velesejma v znamenju novega zaupanja v razvoj
Minister za znanstveno raziskovanje Luigi Granelli je včeraj zastopaj italijansko vlado na slovesnosti' ob odprtju 38. mednarodnega tržaškega vzorčnega velesejma, ki so se je udeležili vidni predstavniki tržaškega in deželnega gospodarskega, političnega in upravnega življenja ter številni tuji diplomatski in gospodarski zastopniki. Tudi letošnji velesejem potrjuje neprekinjeno politično gospodarsko usmerjenost tržaške velesejemske prireditve z izrazito mednarodnim značajem in tesno vezano na temeljne storitvene dejavnosti pomorsko-pristaniške, trgovinske in turistično-kongresne narave.
Novejšega datuma pa je pečat, ki ga je velesejem v zadnjem času dobil kot odraz razvijajočih se znanstveno - raziskovalnih dejavnosti, od koder tudi pogosta prisotnost ministra Granellija v Trstu. Njegov govor na včerajšnji slovesnosti je ponudil panoramo gospodarskega položaja v svetu in v Italiji in postavil v ospred je proizvodnost kot pogoj gospodarske rasti, ki je danes ni več mogoče doseči brez tehnološke inovacije. Doseženi uspehi pa po njegovih besedah obvezujejo italijansko gospodarstvo h krepitvi njegove vloge in udeležbe v mednarodni blagovni menjavi, na-znotraj pa k strogi politiki omejevanja javne zadolženosti. Preostala polovica letošnjega leta ponuja u-
godne perspektive za reševanje in omejevanje problema brezposelnosti, za sanacijo javnih financ in za italijansko udeležbo v predvidenem svetovnem gospodarskem oživljanju — še zlasti v državah v razvoju — z ozirom na priložnost, ki jo ponuja velika italijanska politična angažiranost in široka mobilizacija vseh razpoložljivih virov, je zaključil minister Granelli.
Po zaključku uradnega dela odprtja letošnjega velesejma, se je Granelli v spremstvu predsednika deželnega odbora Biasuttija, senator-
ke Jelke Gerbec, začasnega predsednika Velesejemske ustanove Her-meta in drugih osebnosti, podal na ogled razstavišča. Zelo prisrčen sprejem so gostje doživeh tudi v jugoslovanskem paviljonu, kjer so jih sprejeli gospodarski predstavniki in generalni konzul Drago Mirošič in jim poleg zdravice podarili tudi priložnostna darila. To pa je bil hkrati tudi nekakšen uvod v današnji dan, uradno posvečen prav jugoslovanski udeležbi na tržaškem velesejmu, o kateri posebej poročamo v naši prilogi.
CONFESERCENTI proti centrali na premog
Tudi pokrajinski odsek strokovne organizacije CONFESERCENTI se je izrekel proti namestitvi termoelektrarne na premog v območju tržaške pokrajine. Tako trgovci kot turistični operaterji našega mesta menijo, da je hipoteza namestitve TE pi Orehu, oz. področju bivšega industrijskega objekta ESSO, v popolnem nasprotju z interesi obeh kategorij.
Strokovna organizacija CONFESERCENTI je v celoti sprejela pomisleke, ki jih je izrazila deželna strokovna komisija v svoji študiji o namestitvi termoelektrarne na premog v neposredni bližini Trsta. Iz te študije pa je, med drugim razvidno ,kako je TE v tržaški pokrajini vse prej kot utemeljena izbira, še posebno v luči obljubljenega turističnega razmaha in ob prenovi mestnega terciarnega sektorja.
CONFESERCENTI poziva zato deželno upravo ,naj ne presliši tistih glasov, ki se v mestu dvigajo proti namestitvi termoelektrarne na premog, še posebno glede na to, da je lokacija nesprejemljiva tako za Trst kot za vso deželo.
Posrečena pobuda ob sklepu sezone'
»Pesem na domačem bor jaču« pevskega zbora Igo Gruden
»Pesem na domačem borjaču« je naziv sklepnih celovečernih koncertov, s katerima bo konec tega tedna mešani pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine zaključil svojo glasbeno sezono. Z njima se bo zbor poslovil od letošnje sezone, ki je z razliko od nekaterih prejšnjih, še posebno pa od lanske, bila uspešnejša. Tudi o-kvir, ki so ga izbrali za omenjeni prireditvi, je dokaj posrečen, saj bosta pobudi potekali kar na odprtem in sicer na dveh izrazito kraških dvoriščih. Najprej, in to jutri, se bo zbor predstavil na borjaču Škerkove domačije v Trnovci, dva dni zatem pa še na dvorišču grafične delavnice »Atelier« v starem jedru Nabrežine.
Povedati gre, da je izbira krajev koncertov nekakšna novost; pobudniki obeh sklepnih večerov so pri tem želeli, da bi se zaključek zborovske dejavnosti ne osredotočil — kot narekuje navada —• v običajnem kulturnem hramu (dvorani »Igo Gruden«), temveč da bi bil v drugačnem okolju, obenem pa tudi izven Nabrežine. Z omenjenima koncertoma je zbor želel torej nekako stopiti do ljudi in to ne samo v ožjem smislu; kajti pevci in pevke, ki se v njem udejstvujejo so doma iz različnih vasi,-zato so koncerti po okoliških krajih tudi hvalevredni. Kar se pa tiče sporeda koncertov (ki bo oba večera predvidoma isti) naj povemo, da bo dvodelni: v prvem delu bo glasbeni program obsegal umetne pesmi od obdobja renesanse do sodobnosti, v dru-
Zaradi vrste okolnosti je ugotavljanje volilnih izidov sila težavno
Se vedno neuradni podatki o jusarskih volitvah
Ugotavljanje izidov nedeljskih in ponedeljkovih jusarskih volitev je sila zamotano in težavno iz najmanj treh vzrokov. Prvič zato, ker so sorazmerno številni volivci delali napake pri glasovanju. Drugič zato, kor so skrutinatorji pogosto delali napake pri štetju glasov. Tretjič zato, ker Tržaška občina ne uporablja svojega računskega centra za ugotavljanje volilnih izidov kot na drugih volitvah.
Prvi dve okolnosti je mogoče razumeti in v dobršni meri celo opravičiti: volitve so potekale po večinskem volilnem sistemu, kakršnega u-porabljajo za izvohtev občinskih svetov v občinah z manj ktot 5 tisoč prebivalci in ki ga torej v tržaški občini niso vajeni. Težje je razumeti in še bolj opravičiti dezorganizacijo, s katero se je tržaška občinska uprava lotila ugotavljanja izidov, saj gre končno za volitve, ki so hočeš nočeš pomemben trenutek v demokratični družbeno-političnd ureditvi. Izgovori uprave, češ da gre za volitve zgolj upravnega pomena in da bi uporaba računskega centra pomenila velik strošek v b.reme srenj, se nam ne zdi zadovoljiv.
Spričo dejstva, da bodo uradni rezultati znani šele čez približno teden dni, bomo morali tudi danes posredovati neuradne in nepopolne podatke, ki smo si jih v glavnem izpisali iz zapisnikov predsednikov volišč in ki bi torej morali biti kolikor toliko zanesljivi. Najprej naj objavimo razpoložljive podatke o volilnih izidih v tistih katastrskih občinah, za katere so bili do včeraj podatki povsem ali deloma neznani. V glavnem gre za število glasov, ki so jih posamezni kandidati prejeli.
BARKOVLJE
V	katastrski občini Barkovlje so se močno uveljavili kandidati Enotne lista, peti član jusarskega odbora pa bo demokristjan. Izvoljeni so: 1. E-DOARDO GODNIK (EL) s 602 glasovoma, 2. DEMETRIO PERTOT (EL) s 601 glasom, 3. LIVIO PERTOT (EL) s 600 glasovi, 4. GUALTIERO SERI (EL) s 594 glasovi in 5. GIULIO DE-LISE (DC) s 402 glasovoma.
Neizvoljeni so: Salvatore Ticali (D C) s 376 glasovi, Nevio Millo (DC) s 336 glasovi, Gerardo Padula (DC) s 318 glasovi, Marco Bartoli (MSI) s 160 glasovi in Luciano Dezorzi (PRI) s 130 glasovi.
OPČINE
V	openski jusarski odbor so bili iz-Ypljeni štirje kandidati liste Jus-Op-čine in en demokristjan. Popravljajo in dopolnjujemo podatke, ki smo Jih včeraj objavili, glede števila gla-sov za posamezne kandidate.
Izvoljeni so: L GUIDO COBEZ (E L) s 1.902 glasovoma, 2. PAOLO MILIČ (EL) s 1.876 glasovi, 3. IGOR DOLENC (EL) s 1.799 glasovi, 4. ALBINO SOSIČ (EL) s 1.763 glasovi in 5- GIOVANNI COLA (DC) s 1.259 glasovi.
Neizvoljeni so: Riccardo Cemecca
(DC) s 1.243 glasovi, Tarcisio Zucca (DC) s 1.180 glasovi, Paolo Stopper (DC) s 1.173 glasovi, Fedora Cremo-nini vd. Serpi (MSI) s 432 glasovi, Elis Dotti (MSI) s 427 glasovi, Leo-harbara Serpi (MSI) s 416 glasovi in Furio Pinzi (PRI) s 322 glasovi. PROSEK
Pri ugotavljanju volilnih izidov v katastrski občini Prosek je najbrž prišlo do napak. Objavljamo številke, ki smo jih deloma tudi sami preračunali. Izvoljenih bi vsekakor moralo biti vseh 5 kandidatov, ki so se tu predstavili, in sicer: L IGOR ŠTOKA (EL) s 560 glasovi, 2. DUNJA ALBI (EL) s 559 glasovi, 3. CLAUDIO CERNIAVA (EL) s 557 glasovi, 4. CARLO CIBIC (EL) s 543 glasovi in 5. LUCIO ROSSO (DC) s 161 glasovi.
ROCOL
V rocolski jusarski odbor so bili izvoljeni 4 kandidati Krščanske demokracije in en predstavnik Enotne liste. Izvoljeni so: L ROLANDO BAR-NOBI (DC) s 3.303 glasovi, 2. GIORGIO DENDI (DC) s 3.300 glasovi, 3. GIANFRANCO TOMMASELLI (DC) s 3.145 glasovi, 4. FULVIO MAGAZZENI (DC) s 3.040 glasovi in 5. GIUSEPPE GERDOL (EL) s 1.849 glasovi.
Neizvoljeni so: Luisa Papo vd. Ferro (MSI) s 1.724 glasovi, Anita Micheli por. Rabbito (EL) s 1676 glasovi, Pietro Ren Kaiser (EL) s 1.605 glasovi in Giuseppe Požar (PRI) s 1.251 glasovi.
SKEDENJ
škedenjski jusarski odbor bodo sestavljali štirje predstavniki Krščanske demokracije in en predstavnik Enotne liste. Kandidati DC so le za malenkost prekosili kandidate EL. Izvoljeni so: L SERGIO FAVARETTO (DC) z 2.497 glasovi, 2. VINICIO MONTEGAN (DC) s 1.951 glasovi, 3. MARCO MALAGOLI (DC) s 1.932 glasovi, 4. LUCIANO GOMEZEL (DC) s 1.927 glasovi in 5. RUGGERO PAGHI (EL) s 1.892 glasovi.
Neizvoljeni so: Armida Zobec (EL) s 1.869 glasovi, Fulvio Hrvatič (EL) s 1.824 glasovi, Igor Pauletti (EL) s 1.769 glasovi, Roberto Cappellina (MSI) z 892 glasovi in Aldo Leghis-sa (PRI) s 665 glasovi.
* * *
Ponovimo naj še imena kandidatov, ki so bili izvoljeni v ostalih katastrskih občinah. Podrobnejše podatke o volilnih izidih v njih smo objavili že v včerajšnji številki našega dnevnika.
Jusarski odbor katastrske občine MEDJA VAS sestavljajo:	Silvana
Hvalič (Želod), Boris Pernarčič (Želod), Paolo Ferfoglia (Želod), Maurizio Pahor (Želod) in Patrizia Capo-licchio (Vodomet). Odbor se bo prvikrat sestal v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v prostorih medvejske osnovne šole. Tako je po posvetovanju z izvoljenimi odločil devinsko-nabre-žinski župan Bojan Brezigar. Na dnevnem redu prve seje je, kot pred-
videva zakon, izvolitev predsednika.
V	katastrski občini BANI so bili v jusarski odbor izvoljeni: Fabio Kre-vatin (EL), Agostino Vidau (EL), Paolo Leone (EL), Roberto Covacio (EL) in Giovanni Pro (Bani).
V	katastrski občini BAZOVICA so v jusarski odbor bili izvoljeni: Carlo Mezgec (EL), Stojan Metlika (EL), Giuseppe Žagar (EL), Mirjan Žagar (EL) in Luigi Križmančič (Bazovica).
V	katastrski občini PADRIČE so v jusarski odbor bili izvoljeni vsi štirje kandidati enotne liste, ki se je tu kot edina predstavila, in sicer Carlo Grgič, Pietro Gregori, Igor Gre-gori in Dario Gregori.
Tudi v katastrski občini LONJER se je predstavila samo Enotna li sta. Volilna udeležba je bila več kot 50-odstotna, zaradi česar bi morali biti izvoljeni vsi štirje njeni kandidati, in sicer: Luciano Malalan, Albino Čok, Odo Kalan in Stanislao Škrinjar. Toda že včeraj smo pri navajanju podatkov sumili, da je bilo nekaj narobe s štetjem glasov, zaradi česar bo treba štetje ponoviti. Da bo do tega prišlo, bodo morali prizadeti kandidati vložiti priziv na Deželno upravno sodišče (TAR).
Vtis imamo, da lonjerski primer ni edini, v katerem je prišlo do napak pri ugotavljanju volilnih izidov. Kandidati, ki se čutijo prizadete, imajo vsekakor možnost, da zahtevajo preveritev volilnih izidov s prizivom na že omenjeno Deželno upravno sodišče.
gem pa bo zbor zapel različne priredbe ljudskih pesmi jugoslovanskih in drugih narodov. Posebno zanimiv bo še zlasti prvi del v katerem bo zbor »Igo Gruden« krstno izvajal dve najnovejši skladbi dirigenta Alda Kumarja, ki je vodil nabrežinski zbor v prejšnji sezoni.
Pod vodstvom Matjaža Ščeka bodo obe skladbi izvajali v posamični zasedbi, najprej moški del zbora, zatem pa še mlade pevke.
IV.
Zbor Zdravilišča Rogaška Slatina na junijskih večerih
Pod vodstvom spretnega pevovodje Franca Plohla je v petek zvečer, v mali cerkvi sv. Martina v Dolini nastopil moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina. V pozdrav mu je zapel dolinski MPZ Valentin Vodnik, po uvodni pesmi še veličastno Zdravljico. Sledil je kratek uvodni nagovor v imenu organizatorjev, KD Valentin Vodnik, nato pa so drugi glasbeni večer junijskih kulturnih prireditev nadaljevali gostje iz matične domovine.
Spored, ki ga je sproti izčrpno napovedovala njih stalna spremljevalka Tanja Jurjec, je bil dvodelen, klasična razporeditev na zahtevnejše polifonske skladbe in priredbe narodnih pesmi, madžarske, koroške, beneške, belokranjske in druge. V prvem delu se je moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina res izkazal. Izbor skladb je zahteval veliko pripravljanja, pozornosti in natančnosti, saj je zbor zapel dve Gallusovi umetnini, Srebotnjakom) priredbo črnske duhovne Deep River, Simonitijeve, Foersterjeve in Pahorjeve skladbe. Posebno natančnost je zahteval prav Očenaš hlapca Jerneja, ki ga je na čudovito prozo Ivana Cankarja napisal Karol Pahor. Velika odlika tega zbora pa je zaključevanje fraz, česar ne prevečkrat slišimo pri naših ljubiteljskih pevskih skupinah, poleg tega pa še polnost zvoka, ki jo dosežejo vsi glasovi.
Tudi to je pripomoglo, da je MPZ Zdravilišča Rogaška Slatina res odlično zapel Mokranjčevo Njest Svjat iz pravoslavne liturgije, Foersterjev Večerni ave in Prelovčevo Sedem si rož, ki spadajo v vrh glasbenih pesnitev.
Po vsem tem lahko mirne duše rečemo, da je dosegel petkov Junijski večer izjemno kakovostno višino, ki se povzpne daleč nad ljubiteljsko raven. Predvsem to je pripomoglo, da je celovečerni koncert navdušil in zadovoljil poslušalce, prireditelje in ne nazadnje tudi nastopajoče, (dam)
V zhodnokraški rajonski svet
Drevi ob 19. uri se bo na svojem sedežu sestal vzhodnokraški rajonski svet. Na dnevnem redu ima poročilo arh. Sello o načrtu nove občinske izpostave, poleg tega pa bo rajonski svet razpravljal o varianti štev. 46 občinskega regulacijskega načrta o lokaciji sinhrotrona.
Naši osnovnošolski otroci so odšli letovat na Tatre
Izpred samopostrežne trgovine na Kozini se je navsezgodaj včeraj z avtobusom odpeljalo na letovanje na Tatre enainpetdeset osnovnošolskih otrok s Tržaškega. Nastanjeni so v prostorih nekdanje šole, v Brkinih pa bodo vse do 29. junija. Pobudo je sprožil Odbor za doraščajočo mladino pri SK GZ, ki sicer že vsa povojno leta prireja takšna letovanja za slovenske otroke in mlade v Sloveniji. Vso vzgojno in organizacijsko plat letovanja je tudi tokrat prevzel Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta. Naša mladež, ki ji starost gre od šestega pa do devetega leta, se je na Tatre odpravila veselo in brezskrbno in niti med tistimi, ki so prvič odšli v »kolonijo«, ni bilo takih, ki bi se čemerno poslavljali od mamice in očka.
Včeraj na Tržaškem vrsta hujših nesreč
So dnevi, ko ti je sreča naklonjena, so pa tudi taki, ko se te drži smola in takšen je bil za nekatere včerajšnji dan. Enajstletni Patrik Kralj iz Križa 298 se je z nonotom odpravil na kopanje in pri Brojnici so ga kopalci komaj rešili utopa v portiču. S policijskim motornim čolnom so ga nemudoma prepeljali v Grijan, od tod pa z rešilcem RK v otroško bolnišnico Burlo.
Carolina Gorgo] por. Gustincich, 86 let. Ul. Industria 2, bi kmalu podlegla plinu, ki je uhajal iz kuhinjskega štedilnika : medtem ko se je v lončku grela polpeta, je ženska padla, si zlomila desno stegnenico in obležala v nezavesti. Voda je prekipela in u-gasnila ogenj, k sreči pa so sosedje zaznali vonj po plinu in poklicali na pomoč. Carolina leži sedaj v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice.
Štirideset dni se bo zaradi zloma leve noge zdravila v katinarski bolnišnici 74-letna Noemi Dafomo iz Ul. Lorenzetti 15: med prečkanjem Šentjakobskega trga izven prehoda za pešce jo je podrl voznik rešilca RK Alexandro Vivec s Proscške ulice.
Enaka prognoza velja za 60-letne-
ga Sergia Giannello iz Ul. S. Pasquale, ki si je v prometni nesreči zlomil levo ramo. V njegovo regato se je zaletel s fiatom 500 63-letni upokojenec Guerrino Moro iz Oderza, ki pa si je huje poškodoval notranje organe in dobil močan udarec v glavo, zaradi česar so si v katinarski bolnišnici zanj pridržah prognozo.
Najhujša nesreča pa je doletela še predsinočnjim komaj 26-letnega delavca Micheleja Braido iz Ul. Orsera 23, ki so ga sprejeli v oddelek za o-življanje katinarske bolnišnice zaradi preloma lobanje in obeh stegnenic. Nesrečnik je bil žrtev prometne nezgode v bližini Repentabra, o kateri pa nismo mogli izvedeti kaj več.
• Maria Geri vd. Zonta, 56 let stara in stanujoča v Ul. Pinguente št. 1, je bila včeraj okrog šestih popoldne v nekaj hipih ob 750.000 lir v gotovini. Bankovce je položila na kuhinjsko mizo, nato pa odšla v drugo sobo, odpret balkonska vrata. Ko se je vrnila v kuhinjo, denarja nikjer več... Povedati je treba, da ženska stanuje v pritličnem stanovanju in da je vanj mogoče gledati kar s pločnika.
Učni uspehi na nižjih srednjih šolah pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu in v Rojanu
Tudi za dijake nižjih srednjih šol je napočil čas, ko lahko pozabijo na šolske "nevšečnosti" in si privoščijo zvrhano mero poletnega oddiha. Tretje-šolci, ki jih čaka pomembna preizkušnja zaključnega izpita, se prav tako veselijo konca šolskega leta. Zanje je verjetno to še bolj pomemben trenutek, saj jih po počitnicah, čaka tista življenska smer, ki so si jo, vsaj do določene mere, sami izbrali.
Sicer pa bodo tudi tretješolci kmalu zapustili šolske klopi in se priključili ostalim nižješolcem, ki že nekaj dni uživajo v počitniškem razpoloženju. To, da bodo morali nekateri septembra spet v iste klopi, jih zaenkrat še ne moti...
Državna srednja Šola SV. CIRILA IN METODA
I.	r.: Barbara Bassa, Tanja Bonanno, Nataša Cossutta, Ivana Leuz, Ingrid Marc, Martina Mosetti, Michela Mosetti, Katja Race; Davide Bartoli, Luka Carli, Aljoša Cok, Daniele Giovannini, Mitja Kokorovec, Marco Rizzo, Deo Savi, Danilo Strani. En dijak ni izdelal.
II.	A r.: Serena Castelli, Nataša Grbec, Erika Inamo, Katia Manfredini, Vesna Pahor, Nadia Roncelli; Martin Andolsek, Paolo Antonelli, Sašo Kubo-šek, Andrea Pavlica, Matej Pettirosso, Oskar Pregarz, Peter Rudez, Luciano Stubelj, Davide Timer, Massimiliano timer. Vsi dijaki so bili pripuščeni v III. razred.
II.	B r.: Erika Drioli, Argia Marconi, Katja Pasarit, Martina Pettirosso, Mirja Pirnat, Kristina Rustja, Ivana Sirza; Sergio Crevatin, Cristian Dazzara, Paolo Dazzara, Alexander Debenjak, Mitja Guštini, Flavio Reggente. Ena dijakinja ni bila pripuščena v III. razred.
III.	r.: Pamela Cappellini, Valentina Fachin, Nataša Gregori, Jasmin Rudez, Solidea Savi, Petra Schmidt, Luciana Vallenich; Gorazd Bajc, Gianluca Bellafontana, Fabio Cok, Igor Devetak, David Jelercic, Marijan Kalc, Corrado Kert, Massimo Krasna, Stefano Leghissa, Giuseppe Milone, Franci Pogačar, Davide Vidrih, Andrea Zaghet. Ena dijakinja ni bila pripuščena k zaključnim izpitom.
Oddeljeni razredi na Katinari
I. r.: Vesna Kranjec, Lara Musina, Martina Oppelli, Cinzia Ravasi, Monika Sancin, Emanuela Crevatin; Mirko Brus, Borut Colja, Stefano Gec, Max
________gledališča____________
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Od 28. junija do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIADERA, LA CASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVALLINO BIANCO.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V petek, 20. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Do četrtka, 26. t. m„ ob 20. uri: Predvajanje filmov Živojina Pavloviča (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan, Zaseda, Nasvidenje v naslednji vojni, Rdeče klasje).
Od 20. do 22. t. m.: MENDARODNI FESTIVAL JAZZA LJUBLJANA '86.
5. junijski glasbeni in likovni večeri KD V. VODNIK iz Doline
vabi na otvoritev
razstave grafične delavnice ATELIER iz Nabrežine,
ki bo v galeriji Torkla, danes, 18. t. m., ob 20.30.
Na harmoniko bo zaigral Andrej Sancin.
razstave
V pokrajinski palači — Trg V. Veneto 4 — razstavlja svoje grafike slikar Giovanni Lenarduzzi. Razstava bo trajala do 23. junija.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Ravnateljstvo Državnega Trgovskega Tehničnega Zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da poteka vpis za šolsko leto 1986/87 v vse razrede zavoda do vključno 7. julija 1986. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure.
Maver, Marco Padoan. Ena dijakinja ni bila pripuščena v II. razred.
II.	r.: Ingrid Cok, Michela Feletti, Paola Gerdol, Sara Jablanscek, Karmen Makovic, Nada Milič, Marianna Oppelli, Ingrid Sancin, Natascia Savi, Liv Veljak, Marinka Zeriali; Boris Bartol, Renato Bellazzi, Piero Fontanot, Walter Giacomini, Maurizio Škerlj, Daniele Stein. Vsi dijaki so izdelali.
III.	r.: Sabrina Gec, Erica Giacomini, Natascia Lorenzi, Laura Pettorosso, Ilaria Roi, Maria Cristina Savi, Tamara Viđali; Igor Gerdol, Miran Guštin, Luca Klobas, Alessandro Mahnič. Vsi dijaki so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu.
Državna srednja šola FRAN ERJAVEC
I.	r.: Tamara Bessarione, Valentina Franca, Ivana Godnik, Martina Lego-vini, Marija Mamolo, Nataša Mulas, Cristina Pelizon, Federica Pirchio, Ingrid Siskovic; Erik Baitz, Iztok Bajc, Marco Breceli, Igor Filipčič, Marko Korošic, Marco Krizmancic, Alex Majcen, Marco Possega, Marko Sancin, Stefano Turk, Igor Vodopivec, Gregorij Vremec, Martin Maver. Vsi dijaki so izdelali.
II.	r.: Silvia Bartoli, Valentina Bem-bi, Tatiana Chieppa, Jana Gerdol, Tamara Gregori, Barbara Micheli, Elisa Pisani, Nadia Plisca, Sandra Poljšak; Marco Bembi, Matteo Bezenšek, Giuliano Ciriani, Marco Coloni, Marko Debeljuh, Carlo Ferfoglia, Jan Gregori, Danijel Gulich, Carlo lerco, Peter Korošic, Paolo Kralj, Diego Pecar, Loris Scuka, Mitja Starec. Vsi dijaki so izdelali.
III.	A r.: Cinzia Ciriani, Vaina Gan-dini, Lara Gulich, Vesna Jagodic; David Doles, Massimiliano Pertot, Marko Presi, Alessandro Siviz, David Sfar-cich, Edvin Starc, Alessandro Zezlina, Andrej Papucci. Ena dijakinja ni bila pripuščena k zaključnemu izpitu.
III. B r.: Marina -Bembi, Erika Bu-sechian, Claudia Coslovich, Tanja Kermez, Paola Lokar, Elisa Puntin, Rudolf Barbara, Tiziana Starez, Karin Vitez; Mattia Armani, Andrej Ferfoglia, Andrea Ferluga, Alessio Kozman, Andrej Majcen, Vasco Tinta, David Žerjal. Vsi dijaki so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu.
Državna srednja šola IVAN CANKAR
I. A r.: Anna Blasevich, Valentina Codarin, Diana Colombin, Cristina Corva, Helena Crismani, Silvana Ger-
kino
ARISTON - 21.30 Papà è In viaggio d’affari, dram., Jug. 1985, 135'; r. Emir Kusturica; i. Moreno de Bartolli, Predrag Manojlovič.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Venti, dram., ZDA 1983, 110'; r. Barbra Straisand; i. Barbra Straisand, Mandy Patinkin.
EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Pericolo nella dimora, dram., Fr. 1985, 100'; r. Michel Deville; i. Anémone, Michel Piccoli. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram. , ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Fuga dall'-incubo, fant., ZDA 1985, 100'; r. J. Ruben; i. Danny Quaid, Max Von Sydow. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Le lettone delle mie ragazze, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Grido di voglia in A lezione di orgasmo,porn.,
FENICE - 19.00, 22.00 Senza vergogna, kom., It. 1986, 90'; r. G. Siracusa; i. Malisa Longo, Christian Borromeo. □ □ EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 L'anno del dragone, dram., ZDA 1985, 134'; r. Michael Cimino; i. Mickey Rourke, John Lone.
MIGNON - 16.30, 22.00 Bolero extasi, dram., ZDA 1984, 100’; r. John Derek; i. Bo Derek, George Kennedy. □ CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 17.30 22.10 Entity, dram., ZDA 1982, 100'; r. Sidney L. Furie; i. Baraba Hershley. □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Animai House, kom., ZDA 1978, 110'; r. John Landis; i. John Belushi, Tim Matheson. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Nudo e selvaggio, akc., Braz. 1985, 100'; r. M. E. Lemick; i. S. Carvall, M. Moris. RADIO - 15.30, 21.30 Rabbiosamente femmine, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
dol, Dolores Jurincich, Nikla Panizon; Marko Germani, Kristian Jakomin, Fabio Krašovec, Stefano Livòn, Roberto Padovan, Massimo Reja, Matej Rolich. Trije dijaki niso izdelali.
I. B r.: Consuelo Kodermaz, Metka Kodrič, Margaret Macchiut, Anna Magaina, Susanna Maglica, Melita Marc, Vanessa Mezgec, Irene Obreza, Maja Pečar, Tanja Stupar, Dolores Tomazini; Rado Birsa, Mauro Eva, David Pun-tel, Alessandro Samez, Igor Schillani. En dijak ni izdelal.
I.	C r.: Tanja Biondi, Erika Odorico, Fabiana Puntin, Patrizia Puzzer, Martina Samec, Gabriella Ugrin, Tatjana Zerial, Cristina Živec; Roberto Pavlica, Damjan Pettirosso, Igor Zoch. Dva dijaka nista izdelala.
II.	A r.: Mirjam Corossez, Daniela Ellero, Nadja Fučka, Damiana Olenik, Sonia Skrij, Alexandra Sluga, Lucia Tersar, Sara Trampuž, Maja Visentin, Tamara Zajec; Massimo Barini, Stefano Biekar, Lucio Blasi, Alessandro Bossi, Ivo Buda, Manuel Ciacchi, Francesco Ciliberto, Simon Cocian-cich, Sebastiano Corbatti, Dejan Fur-lanic, Massimiliano Martini, Aljoša Taucer, Alessandro Uršič. En dijak ni izdelal.
II.	B r.: Nadja Antoni, Elena Brazza-ni, Tamara Lipovec, Astrid Marega, Irena Milanič, Alenka Mozetič, Tatnja Novak, Tatjana Parovel, Lara Rossetti, Tanja Seganti, Martina Urlini; Sandro Buzzi, Michele Drašček, Mitja Gombač, Pavel Gombač, Marino Križman, Kristjan Macchiut, Alessandro Schillani, Alessandro Sluga, Maurizio Schiu-laz, Massimiliano Vižintin. Ena dijakinja in dva dijaka niso izdelali.
III.	A r.: Katja Cetin, Susanna Gom-bacci, Elena lacaz, Barbara Kovač, Barbara Manzin, Maria Dolores Škerlj, Lorenza Strain, Erika Svetlic; Andrea Alessio, Igor Antoni, Christian Arena, Marco Bevilacqua, Edi Bosich, Igor Ciacchi, Igor Corva, Vasja Čuk, Kristjan Debeliš, Milan Klinc, Igor Stopar, Čhristian Šiškovič, Massimiliano Ten-ce, Andrej Volpi, Claudio Zaina. Vsi dijaki so bili pripuščeni k zaključnemu izpitu.
III. B r.: Lara Bozieglav, Nastja Colja, Morena Ogrizovich, Michela Sancin, Katia Santin, Marjana Vuga, Jerica Zapušek; Massimo Babic, Marco Girelli, Dario Mayovsky, Borut Marc, Dean Oberdan, Istok Pečar, Fabio Per-zan, Andrea Pugliese, Sebastjan Starič, Alessandro Stefani, Igor Strain, Davide Tul. Ena dijakinja in dva dijaka niso bili pripuščeni k zaključnemu izpitu.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 18. junija
MARCEL
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 2.21.
Jutri, ČETRTEK, 19. junija
ALDO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.04 naj-nižja —42 cm, ob 8.14 najvišja 12 cm, ob 13.06 najnižja - 16 cm, ob 19.33 najvišja 51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1014,7 mb ustaljen, veter 6 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Buratto, Raffaele Gangale, Alessandra Granei.
UMRLI SO: 27-letna Maria Francesca Konig, 84-letni Biagio Fortezza, 55-letni Severino Villach, 82-letna Amalia Mavec, 79-letni Antonio Penso, 71-letni Vittorio Žago, 66-letni Michele Romito, 51-letni Enzo Dovier, 80-letni Ferruccio Russignaga, 76-letni Romeo Vianelli, 76-letni Armando Quadrini, 77-letni Riccardo Kovačič, 77-letni Ugo D'Ambrosi, 75-letna Emilia Ferluga, 63-letni Ruggero Dordei.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21.junija 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18.
ZGONIK (tel. 229373) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 19.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761.
razne prireditve
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na PROSLAVO OB 400-LETNICI TRUBARJEVE SMRTI, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19.30 na dvorišču osnovne šole v Bazovici.
SKD Barkovlje prireja jutri, 19. t. m., ob 20.30 POKUŠNJO KRAJEVNIH VIN IN RAZSTAVO DOMAČEGA KRUHA v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, Pridelovalci naj prinesejo dve steklenici vina za vsak vzorec na sedež društva danes, 18. t. m., od 19. do 21. ure.
Slovenski kulturni društvi Union-Podlonjer in S. Škamperle od Sv. Ivana bosta priredili v nedeljo, 22. t. m„ 7. SAGRO MANDRIJERJEV v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, s pričetkom ob 16. uri. Igrala bo ricmanj-ska godba. Vabljene zlasti narodne noše.
Amaterski oder J. Štoka vabi na premiero ljudske igre Rada Pregarca SAGRA v Kulturnem domu na Proseku v petek, 20. t. m., ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri.
KD F. Prešeren iz Boljunca priredi šagro na Gorici v soboto, 21. t. m.: ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples; v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program in od 20.30 do 0.30 ples; v ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples. Vse večere bo igral ansambel Taims. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni! *
Vaška skupnost Praprot prireja dne 21., 22. in 23. t. m. dvanajsto vaško šagro in razstavo vin s sledečim programom: v soboto ob 15. uri tekma v briškoli in ob isti uri otroški ex tempore. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo v jutranjih urah tek čez drn in strn po 12 km dolgi progi. Začetek vpisovanja ob 8. uri, štart ob 9. uri. Ob 15. uri otroške zabavne igre, ob 17. uri pa tekmovanje v košnji, ob 18. uri nastop plesne skupine Club Olimpia iz Terza d'Aqui-leia, od 21. ure dalje pa ples z znanim ansamblom Toneta Kmetca. V ponedeljek je odprtje kioskov ob 17. uri, zvečer pa bo za zabavo poskrbel ansambel L. Furlana. Na prazniku so zagotovljene specialitete na žaru in pristna domača kapljica.
Kriški mladinski krožek in KD Vesna
prirejata 11-dnevni poletni center za osnovnošolsko mladino od 30. 6. do 10. 7. (razen nedelje) od 8. do 13. ure v prostorih A. Sirk v Križu. Prevoz in malica poskrbljena. Za informacije tel. na št. 040/220346 v popoldanskih urah.
5. junijski glasbeni in likovni večeri.
KD V. Vodnik iz Doline vabi na koncert baročnega tria ENSEMBLE NOVA ACADEMIA, ki bo v cerkvici sv. Martina v petek, 20. t. m., ob 21. uri.
KD Vesna vabi v petek, 20. t. m., ob 21. uri v Dom A. Sirk na koncert dekliškega in moškega pevskega zbora Vesna. Pred koncertom bo otvoritev slikarske razstave domačina Marija Bogatea. Vabljeni!.
PD Kolonkovec (Ženjan 46) prireja 21. in 22. junija tradicionalno KRESOVANJE in 3. RAZSTAVO DOMAČIH VIN.
koncerti
Glasbena matica vabi na zaključne nastope: danes, 18. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih; ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v petek, 20. t. m., ob 19.30 in v soboto, 21. t. m., ob 19. uri na šoli Glasbene matice v Trstu.
Šola Glasbene matice - Trst. Zaključne akademije v počatiteV prof. E. Ambro-zeta in J. Lasič jutri, 19. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi, Trg Panfilli: Corrado Rojac, Elizabeta Spetič, Katja Milič, Marko Štoka, Alenka Bullo, Beatrice Zonta, Vesna Zuppin.
Glasbena matica - Boljunec. V četrtek, 26. t. m„ ob 20.30 v gledališču F. Prešeren HARMONIKA PRIPOVEDUJE - zaključni koncert ansambla GM Syn-thesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana in s sodelovanjem Mita Trefalta. Vabljeni!
Ameriški dolar ....‘....... 1.518.—
Nemška marka .............. 684.—
Francoski frank ............. 212.	-
Holandski fiorini ........... 606.
Belgijski frank ............... 31.
Funt šterling ............. 2.260,-
Irski šterling ............. 2.050.
Danska krona ................. 183.—
Grška drahma .................. 10.-
Kariadski dolar ........... 1.070. -
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v
Trstu vabi na predavanje prof. Drasiča o TELESNI KULTURI ZA STAROSTNO DOBO, ki bo danes, 18. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Amaterski oder Jaka Štoka vabi na premiero ljudske igre Rada Pregarca SAGRA v Kulturnem domu na Proseku v petek, 20. t. m., ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri.
__________prispevki_______________
V	spomin na drago Viktorijo Čok iz Lonjerja (Beograd) darujeta Just in Sonja Colja 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Justo Starc daruje sestrič-. na Norči 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Zofijo Škerlj-Sancin ob prvi obletnici smrti daruje brat 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.0000 za Sklad M. Čuk.
_________mali oglasi________________
NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu upokojencu ali upokojenki za stalno ali nekaj ur dnevno. Tel. na št. 003866/24912 v večernih urah. NEZAPOSLEN nujno išče kakršnokoli zaposlitev, izkušnje v prodaji tehničnih artiklov, navtike in skladišča. Takoj razpoložljiv. Tel. na št. 040/422093 od 19. ure dalje ali pa na št. 040/422836 od 13. do 15. ure.
UNIVERZITETNI študent z odličnim znanjem angleščine išče poletno zapo-litev. Pripravljen tudi potovati. Tel. na št. 040/416150.
NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je Pepe Servotov odprl osmico. Nudi pristno kraško vino in domač prigrizek. PRODAM JADRNICO dolgo 4,90 m v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/729460.
VOJNI INVALID sprejme v službo pošteno žensko za opravljanje hišnih del in kuhanje. Tel. na št. 040/575436. PRODAM hišo v Ricmanjih, 100 kv. m, kuhinja, dnevna soba, garaža, tri spalnice, klet in vhod v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 040/228390.
PRODAM hondo 125 XL paris-dakkar letnik '84 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/228575 po 14.30.
PRODAM inštalatersko in kleparsko orodje, zgibalnik za pločevino (1 m), valj (1 m), nož za pločevino (60 cm), vrtalni stroj na stebru, električno matico RIGID za notranje navoje 3/8 (4 palce) in razno drugo. Za informacije tel. na ŠL 040/71149.
V GRADEŽU v bližini term oddam enosobno dvoposteljno stanovanje od 1. do 15. julija. Tel. na št. 040/226271. VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanko Gruden iz Samatorce št. 6. Toči belo in črno vino, reže pa domač pršut. MISLITE, da je čas za obnovo stanovanja ali za hišna zunanja in notranja popravila, obnovo strehe, toplotno izolacijo zidov in barvanje. Hočete kvalitetno delo s točnostjo in ugodno prihraniti? Informacije po tel. od 8. do 9. ure ter od 18.30 do 19.30 na št. 040/823636. PRODAM golf GL, rdeče barve, letnik 1975 v dobrem stanju. Tel. na št. 040/571274.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256.
VITAMINSKE IN ZELIŠČNE KREME firm: Kelemata, Vitamol, Perlier so v prodaji na Opčinah pri Kozmetiki 90 po zmernih cenah.
VESPA 125 ET 3, 6.000 prevoženih kilometrov prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/416338.
DIANE 6 letnik '79, v odličnem stanju prodam. Telefonirati med 20.30 in 21. uro na št. 040/ 220525.
KDOR je te dni izgubil šop hišnih ključev v Ul. Favelli v Gorici, naj jih pride dvigniti na upravo PD v Gorico.
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 829.
Avstrijski šiling ......... 97.
Norveška krona ............ 198.—
Švedska krona ............. 209.—
Portugalski eskudo ........ 10,-
Španska peseta ............ 10.
Avstralski dolar .......... 1.000.—
Debeli dinar .................. 3,50
Drobni dinar ................... 3,80
brìl/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo.831-131
OMAS
bianchi
srl arredamenti
UL. CRISPI 42 - TRST - TEL. 764225
PRODAJA IN POPRAVILA HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE
BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO
BIZERBA
informacije SIP uporabnikom
m
i

Družba SIP obvešča, da je včeraj, 17. junija menjala telefonsko številko približno 2.300 abonentom tržaške občine (področje Rocol - Kjadin - Stara mitnica). Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je objavljena v novem telefonskem imeniku 1986/87.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
i

mšS/p
Società Italiana per l'Esercizio ^ delle Telecomunicazioni p.a.
1
!
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 17. 6. 1986
38. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM
od 17. do 29. junija 1986
Kljub institucionalni krizi v vodstvu Velesejemske ustanove
Rekordna mednarodna udeležba obvezuje k razvoju
Danes uradni dan Jugoslavije
Tržaški mednarodni vzorčni velesejem Živi v teh dneh svojo 38. izdajo, kar je nedvomno zavidljiva številka. Pomeni namreč 38 let dela in uspehov, razvoja in predvsem vztrajnosti, prepričanja, da ima tržaška velesejemska prireditev zagotovljeno prihodnost.
Znano je, da so sejmi tesno vezani na okolje, v katerem jih prirejajo in da torej verno odsevajo gospodarski položaj svoje sredine. Tržaško gospodarstvo je živelo in še vedno preživlja gospodarsko krizo, ki je mednarodnemu velesejmu preprečila razvojni razmah, kakršnega bi lahko dosegel v živahnejših gospodarskih razmerah. Kljub temu pa je tržaška razstavna prireditev več kot preživela: počasi, a vztrajno je hodila svojo pot. Bila so leta brez vidnih premikov in uspehov glede na prejšnje izdaje, številna pa so bila tudi taka, ko so se organizatorji ponašali z novimi rekordi.
Trst ponuja mednarodnemu vzorčnemu velesejmu ugodnosti in prednosti svoje obmorske in strateške geografske lege. Ukleščeno med Vzhodom in Zahodom, je tržaško pristanišče najsevernejše južnoevropsko pristanišče, najbližja morska vrata Srednje Evrope v Sredozemlje. Narava takega zemljepisnega križišča štirih vetrov se jasno odraža v najbolj tradicionalnih udeležbah tujih razstavljavcev na razstavišču pod Montebellom. Odziva se mu evropski Vzhod, sosedi Avstrija in Jugoslavija, severnoafriške in daljne azijske države, ki so s Trstom povezane s čezoceanskimi linijami.
Letošnji 38. velesejem kljub težavam, ki so se v zadnjem času zvrnile na njegovo ustanovo, beleži nov rekord v številu uradno navzočih tujih razstavljavcev: 17 držav in tri tuje regije, ki se predstavljajo povsem samostojno. Dokaz, da Trst in njegov velesejem kljub vsemu ohranjata pomen stičišča za mednarodno blagovno menjavo, vse to pa seveda pomeni novo limfo za utrip tržaškega pristanišča.
Seveda pa mednarodni tržaški velesejem ni le gospodarska manifestacija, pač pa prav ž ozirom na navedene značilnosti, prevzema tudi pomemben političnizna-čaj. Njegove temeljne namene bi lahko strnili v krepitev čimširših stikov s sosednjima državama Avstrijo in Italijo ter v razvoj povezav z vzhodnoevropskimi gospodarskimi partnerji v skladu z novejšo italijansko zunanjepolitično usmeritvijo, ki teži k uveljavitvi mednarodne vloge Furlanije-Julijske krajine.
S pogovori uradne jugoslovanske gospodarske delegacije na tržaški Trgovinski zbornici se bo danes dopoldne ob 9. uri začel program uradnega dneva Jugoslavije na 38. mednarodnem tržaškem velesejmu. To bo še eno od številnih dvostranskih srečanj domačih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki že leta potekajo ob robu tradicionalne jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu, poleg rednih dvostranskih poslovnih stikov ter skupnega dela v okviru skupnosti Alpe-Jadran.
V programu dne, posvečenega sosednji državi, je tiskovna kon-ierenca ob 11. uri v kongresnem centru Palače narodov na velesejmu, kjer bodo voditelji jugoslovanske gospodarske delegacije predstavili svoj razstavni nastop, v okviru katerega bo še posebej zanimiva predstavitev prihodnje zagrebške Univerziade ter slovenskih naravnih zdravilišč. Sicer pa se bodo udeleženci tiskovne konference uro kasneje lahko o tem sami prepričali ob slovesnem ogledu jugoslovanskega paviljona. Tudi letos je njegova osrednja pozornost namenjena turističnemu gospodarstvu in dejavnostim — tako sto-
ritvenim kot proizvodnim — ki so kakorkoli povezane z njim. Ob ogledu razstavnega prostora bodo lahko pokušali pristne gastronomske specialitete in ocenili predmete industrijske in obrtne izdelave, ki so najbolj zanimivi za tujega turista, ki obišče Jugoslavijo.
Člani jugoslovanske gospodarske delegacije, v kateri so vidni voditelji gospodarskih zbornic Slovenije, Hrvaške in Jugoslavije ter zastopniki celjskega Razvojnega centra in ki jih spremlja generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, bodo za kosilo gostje tržaške Trgovinske zbornice in torej domačih gospodarstvenikov, s katerimi jih vežejo tudi dolgoletne prijateljske vezi. Dan Jugoslavije pa se bo tudi letos, kot je že v tradiciji, zaključil na jugoslovanskem konzulatu, na katerega senčni vrt je generalni konzul Mirošič povabil vidne predstavnike italijanskega in jugoslovanskega gospodarskega in političnega življenja ter slovenske gospodarstvenike v Italiji. Prijetna družabna atmosfera je vsakokrat tudi priložnost za poglobitev človeških stikov med poslovnimi partnerji, med predstavniki gospodarskih inštitucij ter političnega in upravnega življenja. Poseben ton pa tem srečanjem in dnevu Jugoslavije sploh daje vsako leto množična in prijateljska udeležba slovenskih gospodarstvenikov v Italiji, ki že desetletja igrajo vidno vlogo povezovalnega gospodarskega subjekta med jadranskima sosedama.
Tega zapisa, posvečenega današnjemu dnevu Jugoslavije, pa ne moremo zaključiti, ne da bi posebej opozorili na še eno veliko novost letošnje jugoslovanske navzočnosti na tržaški vele-sejemski manifestaciji.
V petek, 20. junija, bo na velesejmu DAN YU-BOUTIQUE, z modnima revijama ob 19. in 21. uri v kongresnem centru velesejemske Palače narodov, ki ju bo
spremljala tudi prodaja in degustacija. Gre za prvi poskus predstavitve izbora iz jugoslovanskega modnega ustvarjanja, ki bo hkrati težak preizkusni izpit na enem najzahtevnejših in najbolj konkurenčnih modnih tržišč sveta, kakršno je prav italijansko. YU-BOUTIQUE je poslovna organizacija, ki združuje 30 proizvodnih in trgovskih podjetij iz vse Jugoslavije in z naslednjih področij: tekstilna in usnjena konfekcija z dodatki, domača obrt, keramika, kristal, nakit in kozmetika, bomboniere in informatika. Vsi izdelki so v prodaji pod zaščitnim znakom YU-BOUTIQUE, ki jamči njihovo kakovost in izvirnost.
Zaščitni znak YU-BOUTIQUE
Kaj pomeni YU-BOUTIQUE? Ob pozivu našim bralcem, naj se številni odzovejo vabilu organizatorjev k ogledu modne revije v petek, 20. junija, ob 19. uri, jim želimo na kratko predstaviti tisto, kar se skriva za tem zvenečim imenom.
Poslovna skupnost YU-BOUTIQUE je bila ustanovljena pred dvema letoma kot združenje proizvodnih, trgovskih in turističnih organizacij. Njen temeljni namen je izpopolniti jugoslovansko turistično ponudbo s kakovostnim in izvirnim domačim blagom. Doslej deluje že 13 prodajaln pod tem zaščitnim znakom, od tega sedem v Črnogorskem primorju, štiri ob dalmatinsko-istrski obali in dve v Sloveniji (v Radencih in Sežani), tik pred odprtjem pa so nove prodajalne v Pulju, Piranu, Celju in Rogaški Slatini.
Na tržaški modni reviji, h kateri so uradno pristopili tudi Velesejemska ustanova, tržaški del trgovinske zbornice Italjug in Slovensko deželno gospodarsko združenje, bomo torej videli izbor iz sodobnega jugoslovanskega modnega ustvarjanja. Predstavila se bodo naslednja podjetja: zagrebški Li-kum, Boutique Irena iz Džurdženovca, Nova—Umbert Gorjan iz Novigrada, škofjeloški Šešir, domžalski Toko, Rašica iz Ljubljane, celjski Toper, Elkroj iz Mozirja in mariborski Zlatorog. Organizator je Razvojni center Celje, ki je pobudnik in realizator zamisli z naslovom ' program organiziranja specializirane prodajne mreže jugoslovanskih boutique ". Zamisel pa je seveda porodila zavest, da obseg turističnega prometa ni odvisen zgolj od naravnih danosti in kakovosti bivanja, temveč tudi od obsega in kakovosti izvenpen-zionske ponudbe. Od tod uresničevanje sistema medsebojno povezanih delovnih organizacij, katerih skupni interes je vzpostavitev mreže specializiranih maloprodajnih enot na turistično razvitih območjih SFRJ, katerih namen je prodaja izbranega kakovostnega blaga jugoslovanskega porekla, predvsem tujim turistom. Kako daleč so na začeti poti prišli, bomo lahko na petkovi modni reviji tudi mi presodili.
Posnetek je z včerajšnjega odprtja 38. mednarodnega vzorčnega velesejma, jfo so si gostje, med njimi minister za znanstveno razsikovanje Luigi Granei-*'■ predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti in senatorka Jelka Gerbec, ogledali jugoslovanski paviljon. Sprejel jih je generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, ki je uglednim gostom podaril nekaj izdelkov domače obrti.
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU
ALPE-ADRIA
TRST — Ulica Filzi 10
Sari
RESIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon: (040) 61241 - 61478 - 62112 - 63995 P.P. 101 — Telex: 460561
FILIALA: 34170 GORICA — Korzo Italia 202 Telefon: (0481) 30840
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
vaša banka ob severovzhodni meji Italije
Vodilni kreditni zavod v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki nudi vse bančne storitve in je hkrati pooblaščen za poslovanje s tujino.
TRST — Ul. Cassa di Risparmio 10 Tel. (040) 7366 — P.O. Box 481 Centro Telex: 460403 ESTCAR I
(2^ ml i* i ni ih |m: x
UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA
S.p.A.
Pooblaščeni izvoznik:
IVECO — FIAT — PIRELLI — COMETTO
Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo
TRST — Ulica Ceppa 9
Tel. (040) 68802 — 64489 - 62254
Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I
& <§» HL
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz - Izvoz
TRST - Ulica Ceppa 9
Telefon: 69316 - 69558 - 69248 - 630089
Telex: 460559
ć+0
SIAT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
FARGO
s.r.l.
FINE CHEMICALS
34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
Pestra paleta spremljevalnih prireditev
Program 38. Tržaškega velesejma ponuja zanimivosti iz vsega sveta
SREDA, 18. junija DAN JUGOSLAVIJE
ob 9. uri srečanje na Trgovin-skizbomici
ob 11. uri tiskovna konferenca v kongresnem centru velesejma ob 12.30 obisk jugoslovanskega paviljona
DAN IZRAELSKEGA TURIZMA
(ob 18. uri)
ob 20.30 Rotary Club Trieste Nord
predavanje izraelskega kulturnega atašeja Levija o sodobnem Izraelu
ČETRTEK, 19. junija DAN AVSTRIJE
ob 9. uri obisk pri avstrijski trgovinski delegaciji
—	ob 11.30 predavanje predsednika delegacije Sallingerja o uresničevanju lanskega medvladnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Trstom (kongresni center)
MEDNARODNI DNEVI LESA
(ob 15.30) DAN TROPSKIH VRST LESA
s predavanjem o razpoložljivostih lesnih surovin in o trgovinski politiki držav-proizvajalk
—	18.30 projekcija dokumentarnega filma o pristanišču na Pomorski postaji
MEDICINA V ŽIVO: "Patologija prebavnega aparata" (Teleanten-na/Telemontecarlo kongresni center ob 21. uri)
PETEK, 20. junija MEDNARODNI DNEVI LESA
DAN ŠIROKOLISTAVCEV ZMERNEGA PASU — poročilo o tržišču tega lesa v Italiji: razmere in perspektive (kongresni center) ob 16. uri predstavitev francoskega lesa (Motel Valrosandra) Okrogla miza o ELEKTRIČNIH NAPRAVAH ZA PREPREČEVANJE POŽAROV — v sodelovanju s Tržaško krajevno zdravstveno enoto (ob 18.30 v konferenčni dvorani)
MODNA REVIJA YU-BOUTIQUE
ob 19. in 21. uri v kongresnem centru
SOBOTA, 21. JUNIJA MEDNARODNI DAN KAVE
—	ob 10. uri srečanje s predstavniki držav-proizvajalk o svobodni trgovini v okviru mednarodnega sporazuma o kavi (kongresni center)
DAN MADŽARSKE
—	- 17.30 konferenca in projekcija madžarskega turističnega urada s pokroviteljstvom tržaške agencije UTAT
—	ob 19. uri obisk madžarskega paviljona
DAN INVESTIRANJA
(Interbancaria investimenti, ob
9.30	v konferenčni dvorani)
Obisk PRO SENECTUTE (ob 17. uri)
NEDELJA, 22. JUNIJA
ob 19. uri predstavitev trofeje mini odbojke (org. Federazione provinciale pallavolo di Trieste, kongresni center)
PONEDELJEK, 23. JUNIJA DAN JUŽNOTIROLSKEGA TURIZMA — KITZBUEHEL in LIENZ
ob 10. uri v Hotelu Jolly ob 12. uri tiskovna konferenca
DAN OBRTNIŠTVA
—	ob 16. uri srečanje na temo "Konzorciji obrtnikov kot inštrumenti za promocijo in komercializacijo proizvodov" (kongresni center)
—	18.30 obisk paviljona ustanove za razvoj obrti ESA in razstave tržaškega, avstrijskega in jugoslovanskega obrtništva
TOREK, 24. JUNIJA DAN PROMOCIJE ITALIJANSKO-AVSTRIJSKE BLAGOVNE MENJAVE
—	ob 9. uri uradno odprtje
—	od 10. do 18. ure srečanja gospodarskih partnerjev MEDICINA V ŽIVO: "Prevencija, zdravljenje in rehabilitacija bolezni srca in ožilja" (Teleantenna/Te-lemontecarlo — kongresni center ob 21. uri)
DAN EGIPTA
—	ob 11. uri projekcija dokumentarnega filma in konferenca v konferenčni dvorani
—	12.30 obisk egiptovskega paviljona
Ogled RAZSTAVE MARMORJA na razstavnem prostoru tržaške Trgovinske zbornice (ob 17.30)
SREDA, 25. JUNIJA DAN SLONOKOŠČENE OBALE
—	ob 11.30 srečanje s predstavniki tiska in ogled paviljona
ob 16.30 srečanje gospodarstvenikov na Trgovinski zbornici
ČETRTEK, 26. JUNIJA DAN IZRAELA
ob 19. uri obisk izraelskega pavi)) ona in srečanje s predstavniki tiska in z gospodarstveniki ob navzočnosti ambasadorja Ronna
(paviljon H - pritličje)"ČLOVEK IN OKOLJE: KADAR JE NAPREDEK NEUGODEN" (Teleantenna/Telemontecarlo, ob 21. uri)
DAN LR KITAJSKE
Ogled oddelka za energetsko varčevanje na razstavnem prostoru tržaške Trgovinske zbornice
PETEK, 27. JUNIJA DAN ARGENTINE
—	ob 11.30 ogled velesejma
—	ob 16. uri obisk pri Pristaniški ustanovi
DAN TURIZMA
—	ob 9. uri zasedanje upravnega sveta avstrijskega kongresnega združenja
—	ob 17. uri VII. okrogla miza o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo-Julijsko krajino na temo:
TEHNIKE MARKETINGA IN PROMOCIJE TURISTIČNO-KONGRESNIH DEJAVNOSTI (kongresni center)
—	ob 19. uri ogled velesejma
SOBOTA, 28. JUNIJA DAN MONGOLIJE
—	ob 12. uri tiskovna konferenca in ogled mongolskega paviljona
ob 15. uri obisk pri Pristaniški ustanovi EAPT
ob 18. uri ogled velesejma SEMINAR ministrstva za znanstveno raziskovanje na temo: PERSPEKTIVE ITALIJANSKE INDUSTRIJE NA PODROČJU REALIZACIJE VELIKIH FIZIKALNIH NAPRAV IN NJIHOVEGA INSTRUMENTARIJA (od 9. do 16. ure v kongresnem centru)
NEDELJA, 29. JUNIJA DAN ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE
ob 12. uri ogled ameriškega paviljona
OB 24. URI ZAKLJUČEK VELESEJMA
M I I I I M M M M I M M M M M I M I I
KMEČKA
IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
Vaša banka
AVTOKAROSERIJA
VLEČNA SLUŽBA
S. Svara & S. Masten
NABREŽINA - Slivno 37, ss 202 — Tel. 291192 / 299768
»Pa bom znal uporabljati
osebni računalnik IBM« POSKUSI!
Pooblaščeni predstavnik za IBM osebne računalnike
DITTA MURRI
UL. A. Diaz 24/a - TRST - Tel. (040) 733253 - 734383 Ul. Roma 48 - RONKE - Tel. (0481) 776055
Velesejem in storitve
Poglejmo si nekaj tehničnih podatkov letošnje izdaje tržaškega mednarodnega vzorčnega velesej-
Skupna razstavna površina meri 15.500 kvadratnih metrov, od tega je 11 tisoč kvadratnih metrov pokrite in 3.500 kvadratnih metrov odprte površine, kongresni center v Palači narodov pa se razteza na tisoč kvadratnih metrih površine.
Razstavljavcev je skupno 733, od tega je 390 neposrednih (241 italijanskih in 149 tujih) in 343 zastopanih (259 italijanskih in 84 tujih). Skupno se letošnje razstavne prireditve udeležuje več kot 1.200 podjetij. Z uradnimi delegacijami je navzočih 20 držav oziroma tujih regij, medtem ko je nasploh zastopanih kar 39 tujih držav oziroma regij. Uradno zastopane udeleženke navajamo v posebnem seznamu, k njim pa moramo prišteti še: Čile, Dansko, Ekvador, Francijo, Filipine, Japonsko, Iran, Mehiko, Peru, Portugalsko, Sirijo, Španijo, Sri Lanko, Švedsko, Tajsko, Urugvaj, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo.
Zanimiv je tudi ozir na nekatere podatke lanskega velesejma. Ogledalo si ga je 93 tisoč obiskovalcev, na njem je razstavljalo 358 razstavljavcev, zastopanih podjetij je bilo 1.200, tujih držav in regij pa skupaj 36, od teh 19 uradno navzočih.
Če želite izvedeti, kaj vse si lahko na velesejmu ogledate, vam bo morda pomagal tale seznam razstavnih sektorjev: oblačila -prehrana - stanovanjska in pisarniška oprema - gospodinjski predmeti - obrtni izdelki - oprema za hotele in javne lokale - elektro-medicinske naprave - športni pripomočki - motorna vozila in rezervni deli - montažne hiše - računalniki - kozmetika - naprave za varnost in nadzor - založništvo -gospodinjski stroji - foto-kino-optika - gastronomija - igre in igrače - nakit - ogrevalne naprave -gradbeni material - darilni predmeti - sončni zbiralniki - industrijsko čiščenje - obloge, vrata in okna - tv-radio-stereofonija.
Seveda bodo za lačne in žejne obiskovalce tudi letos skrbeli gas tronomski kioski z italijanskimi, avstrijskimi in jugoslovanskimi specialitetami in morda še s kakšno novo povrhu. Zanimivo si bo tudi ogledati najrazličnejše obrtne izdelke, še posebno s področja umetne obrti, posebej pa se na razstavnem prostoru deželnega zavoda za razvoj obrti ESA predstavljajo obrtniki iz Furlanije-Julijske krajine. Med storitvenimi dejavnostmi so tudi letos na velesejmu na voj o zavarovalne in bančne storitve z menjalnico ter potovalni uradi. Od ostalih storitev naj navedemo še tiskovni urad, javne telefonske govorilnice, carinske in špedicijske urade, službo finančne straže in policije ter prvo pomoč.
Urnik obiskov razstavišča pri Montebellu je tudi letos tak, kot pretekla leta: od ponedeljka do vključno petka od 17. do 23. ure, v soboto od 15. do 24. ure. Odprta sta oba vhoda, in sicer s Trga De Gasperi in z Ulice Rossetti.
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST —UL. GHEGA2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
agrofo restai j
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST GORICA
Tel: (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Trieste 160
Ulica Geppa 9 Telefon: 0481/20982 Telex: 460134 agrof
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce : ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
gjj II MT p	Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41
grand! marche	PR0ST0RN0 park,riSCe
ZA VAŠE POSLE V JUGOSLAVIJI
Centroproduct s,.,.
TRST - Ul. Filzi 10 - Tel. 040/630113, 630194 Telex 460309 CTPROD
izvoz-uvoi, zastopstva, potovanja in turizem (Yugotours)
• kmetijski pridelki, hrana • stroji, motorji, elektronika • kemijski izdelki, gnojila • farmacevtika • nafta in derivati, premog • izdelki črne in barvne metalurgije, minerali • les, papir • tekstil in obutve
tekno
C3

s.r.l
IMPORT - EXPORT
Programacije industrijskega razvoja Tehnično svetovalna služba
Zaščitna sredstva za poljedelstvo, kemikalije in bazna kemija
GORICA/GORIZIA - Ul./Via Duca d’Aosta 146 Tel.(0481) 34763 - 84776 - Telex: 460655
C.I.S.A.A.
commercio intermediazione sviluppo alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu
TRST
Ul. S. Caterina 1
Tel. 040 - 631333, 630444
Telex: 460505 I
Venelo
import - export
Pizzi Rito
TRGOVINA NA DEBELO
IN ZUNANJA TRGOVINA
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI
TRST — Ul. Mazzini 18
Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I
POMORSKA AGENCIJA
Mediterranea
s. a r. I.
TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA
Rogaška mineralna voda - Radenska Pršut »S. Daniele«
Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Lissa in Crodo Briška vina in Kraški teran
TRST — Ul. Rismondo 9 — Telefon 761884 — 761819
PAOLO MELINGO
S. p. A.
EXPORT - IMPORT
TRST — Ul. Donota 1 — Tel. 64382 - 68654 - 60765 Teleks 460281
FILIALA:
GORICA — Ul. III. Armata 187 - Tel. (0481) 20464
APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO ŠKROPILNICE »TURBINE« — KOSILNICE »BEDOGNI«
CcttUaUped
Filiale:
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
MILAN
GORICA
FERNETIČI
Sedež: Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
NltANILNICA IM
POSCHILMICA
OPČINE TPST
BAZOVIŠKA ULICA 2 — TELEF. (040) 212494
Vse bančne usluge neprekinjena blagajna BANCOMAT in izdajanje kreditnih kartic BANKAMERICARD-VISA investicijski sklad AUREO
Menjalnica
hranilne vloge na knjižice in tekoče račune posojila vseh vrst
Posebna posojila
po znižani obrestni meri
obrtniška
kmečka
ljudske gradnje
TRST
Ulica Cereria Tel. 301075
(druga ulica levo od Ulice S. Michele)
□ protialergične in ortopedske vzmetnice □ mreže □ prevleke za mreže in vzmetnice □ blazine □ odeje □ prešite odeje □ pernice □ rjuhe □ posteljna pregrinjala □ prti □ nevestina bala
RAZSTAVLJAMO NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V PAVILJONU E 1
Predstavlja se 20 držav in dežel
Rekordna udeležba tujih razstavljalcev
Argentina
Avstrija
Burundi
Centralnoafriška republika
Češkoslovaška
Egipt
Gana
Indija
Izrael
Jugoslavija Mongolija Madžarska LR Kitajska Romunija
Slonokoščena obala Uganda
Združene države Amerike tri avstrijske dežele:
Zgornja Avstrija
Salzburg
Tirolska
Oglase
pripravil
publiest
oglasni
oddelek
telefon 775275
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
Uvoz - izvoz izdelkov in polizdelkov kovinomehanike, fotolitografije, plastike, navtike in računalništva
TRST — UL. CICERONE 8/b — TEL. 62736
S.R.L.
IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Ul. Valdirivo 19
Tel. 040/631900 - 631846
Teleks 460195
IMPORT- EXPORT- RAPPRESENTANZE
UVOZ — IZVOZ
VIDEM — TRST
Sedež: 33100 Videm - Ul. Adige 27/7 - tel.: (0432) 282967
Podružnica: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Telet.: (040) 43713/4 - Telex: 460319 - FRIEX
INDUSTRIA
RADIO
ELETTRICA
TELECOMUNICAZIONI
S.p.A.
PODJETJE USTANOVLJENO LETA 1950
Od leta 1950je prisotno na področju profesionalnih in vojaških primopredajnikov na mednarodni ravni Podjetje izvaža več kot 80% svoje proizvodnje.
slike, ki niso le spomin
filip fischer
filmi na tv zaslonu
kinoateljc
Desert gospe Jastrebič
Detajl z razglednice ki prikazuje pivnico Al Giardinetto na vogalu Ul. S. Michele z Ul. della Rotonda (ok. leta 1905, iz zbirke Adriana Mozetiča)
Dva prijatelja gresta v državno turistično restavracijo, kjer servirajo tipiziran menu. Res, v takih restavracijah se ne jé najboljše, pa tudi najslabše ne. Mikavnost teh lokalov je v tem, da točno veš, koliko plačaš in - do neke mere - kaj ješ. Ko pa piše v me-nuju, da je v ceno vštet posladek po kosilu, je razlog več, da se odločiš prestopiti prag take restavracije.
In tako se naša prijatelja usedeta in naročita. Natakar jima začne prinašati jedi: juho, nato zrezek, nekaj cvrtega krompirja, zraven še malce surove in kuhane zelenjave.
Ko prijatelja pospravita vse to v želodec, se spet prikaže natakar in ju vpraša, kaj želita za desert: ali sladoled ali kaj drugega? Eden se brž opredeli za sladoled, drugi pa zaradi težav z zdravjem vpraša po alternativi.
»Kaj mi boste prinesli namesto sladoleda?«
»Boste že videli,« odvrne natakar in prinese - prazen krožnik.
»Kaj pa je to?« vprašata precej zaprepadeno oba prijatelja hkrati.
»Enostavno: alternativa!« odgovori natakar s povsem mirnim glasom.
»Ali se vam zdi, da je alternativa sladoledu prazen krožnik?«
Natakar kar najbolj vljudno in neprizadeto obrazloži dvojici:
»Gotovo veste, da je upravnica te in vseh podobnih turističnih restavracij gospa Jastrebič. Po naključju je gospa Jastrebič tudi delničarka velike industrije sladoleda, tiste industrije, ki nas zalaga s temi dobrotami. Ker pa ne more preveč vsiljevati svojega sladoleda, si je omislila alternativni de-
sert. Za zdaj je pred vami prazen krožnik, a gospa Jastrebič obljublja, da bo kdaj v bodočnosti tudi kaj v njem. To pa je odvisno od vaših pritiskov, zlasti pa od dobre volje naših kuharjev. A vedite, da bi takale vaša kaprica-pravica naložila tem revežem novih dolžnosti. Ker so že obremenjeni z rednim delom, bi vam bili hvaležni, ko bi se opredelili za tradicionalni sladoled.«
»Tako, torej? Potem pa mi prinesite račun. Šel bom v kavarno in tam počakal na prijatelja.«
»Tako ne bo šlo,« odvrne natakar. »Vi ste se odločili za turistični menu in mi smo se obvezali, da vam ga serviramo. Zatorej morate potrpeti in čepeti ob praznem krožniku do konca kosila svojega prijatelja. Tudi to naj bi vas prepričalo, da se je bolje opredeliti kar za sladoled.«
Prijatelja protestirata, a zaman. Navodila upravnice Jastrebičeve in natakarjeva krepka postava jima preprečijo odhod.
»Ali se ti ne zdi, da so naju opeharili, da obema kratijo svobodo? Še sreča, da mi je sladoled všeč; a kaj, kobi me zamikal drugačen posladek? Tebi je zdravnik prepovedal sladoled, zato ti je usojeno, da nastradaš. Plačal si pošteno, a prinesli so ti prazen krožnik. Vsi te gledajo nekam čudno, kuharji upajo, da ne bodo imeli posla s tabo; kar je najslabše, že so te proglasili za sovražnika sladoleda.«
»Dobro veš, da ni tako: nisem proti sladoledu, le enakovredno alternativo terjam. Hotel bi uveljaviti svojo pravico do izbire, a kaže, da je ne bom mogel. Vse skupaj me rahlo spominja na okrožnico Falcuccijeve o izbiri med šolskim veroukom in alternativo, ki je ni...«
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Io confesso -1 Confess - Spovedujem se, 1952.
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Montgomery Clift, Anne Baxter, Karl Mal-den, Brian Aherne.
Rete 4, ob 22.30.
Izredno vznemirljiva in napeta zgodba o zločinu, katerega storilca duhovnik Logan sicer pozna, ne more pa ga prijaviti sodišču zaradi spovedne tajnosti. Morilec je njegov cerkovnik, ki se je pri Loganu spovedal, ker pa je bil v noči krvavega dejanja preoblečen z duhovniško haljo, obtožijo umora ravno nesrečnega duhovnika. Kako se zgodba razvije in kaj vsega vnese vanjo Hitchcock pa prepuščamo radovednosti gledalcev, ki je najbrž za film angleškega mojstra vedno prisotna.
Četrta želja - The Fourth Wish, 1976
Režija: Don Chaffey. Igrajo: John Meillon, Robert Betties, Robyn Nevin, Brian Anderson.TV Ljubljana, ob 22.10.
V nadaljevanju serije avstralskih filmov prikazuje ljubljanska televizija Četrto željo, zgodbo o ločenem očetu, ki se popolnoma posveti neozdravljivo bolnemu sinu. Ta izrazi tri želje: da bi imel psa, da bi preživel dan z materjo in da bi videl kraljico. Vse to mu oče omogoči, vendar četrte, skupne želje, ni mogoče izpolniti.
I cacciatori del cobra d'oro - Lovci na zlato kobro, 1982.
Režija: Antonio Margheriti. Glavni vlogi: John Steiner, David Warbeck.
Italia 1, ob 22.55.
Enostavna zgodba o lovu za zlatim kipcem je inačica filmskih uspešnic slavnejših junakov, zlasti arheologov, in kot taka je le ponovitev v cenejši (z ozirom na filmske stroške) in ceneni obliki »izvrstnih« prototipov. Posebne zanimivosti film nima in občasno izpade celo smešno; je pa zanimiv primer — v slabih lastnostih — posnemanja in vztrajnosti neke podžanrske zvrsti v trenutku komercialne uspešnosti.
Otok zakladov v vsemirju
Robert Louis Stevenson je pred skoraj sto leti napisal knjigo Otok zakladov, ki jo še danes poznajo domala po vsem svetu. Pustolovska vsebina romana je priklenila k branju cele generacije, zlasti dečkov, ki so tudi sami sanjali o podobnih pustolovščinah. V kratkem bo roman spet zaživel na filmskem platnu; pravzaprav ne bo to več samo otok, temveč planet zakladov, kot si je priredbo zamislil režiser Antonio Margheriti.
Film bo postavljen v leto 2500, njegovi junaki pa se bodo sprehajali po galaksijah in se prevažali z vesoljskimi ladjicami. Tudi »čast« bo izjemenm saj ga bodo sestavljali Antony Quinn, Ernest Borgnine, Philippe Leroy, Ida Di Benedetto in mladi Itaco Nardulli (na sliki), ki bo v filmu odigral glavnega junaka Hawkinsa.

današnji televizijski in radijski sporedi
C C	w i________________________
10.25	Nanizanka: Il ritorno del santo -Potere che uccide
11.20	Da un'estate all'altra - Un anno di musica
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Jack London: L'avventura del grande Nord
13.00	Voglia di musica
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik. Mundial, vodi Paolo Valenti
14.00	Film: Gianni e Pinotto contro l'uomo invisibile (USA, Kom., 1951, r. Charles Lamont)
15.20	Dokumentarec: La grande piramide
16.15	Risanka: Le avventure di Petey
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe Alieno - la lezione di volo
17.30	Risanka: L'ispettore Gadget
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.25	Jutrišnji almanah
19.45	Mundial: osmina finala Anglija -Paragvaj
20.45	Dnevnik
21.50	Drugi mednarodni festival orkestrov
22.45	Dnevnik
22.55	Drugi del festivala orkestrov
23.40	Dnevnik - Zadnje vesti
^ RAI 2	1
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Knjige
13.30	Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: L'avventura, Esteban e le misteriose città d'oro
16.30	Film: Harlem (It., dram., 1942, r. Carmine Gallone, i. Vivi Gioi, Amedeo Nazzari Premožni gradbenik bi rad bratu pomagal do uspeha v svetu boksa, vendar mu poskusi klavrno spodletijo)
18.00	Kolesarstvo: Giro d'Italia dilettanti
18.10	Iz parlamenta
18.15	Dnevnik - kratke vesti
18.20	Športna oddaja: Super Mundial
18.45	Occhio al superocchio
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: Alta società (USA, kom., 1956, r. Charles Walters, i. Bing Crosby, Grace Kelly, Frank Sinatra, L. Armstrong)
22.15	Politična tribuna - Bettino Craxi
22.55	Dnevnik - večerne vesti
23.05	Nanizanka: Il brivido dell'imprevisto
24.00	Mundial: osmina finala - Španija - Danska
0.45 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 3
{fcp RTV Ljubljana
13.15	La cinepresa e la memoria
13.35	Delta
14.20	Film: Solo per te (1938, i. Beniamino Gigjli)
15.45	Le grandi mostre Biennale '76
16.45	Mundial: ponovitev
18.30	La scelta democratica
19.00	Dnevnik
19.25	Scrittori stranieri
20.00	L'elettronica e Marconi
20.30	Film: Il colore del melograno (1969, r. S. Paradzanov)
22.35	Dnevnik
23.00	Nadaljevanka: Il santo
Glasbenik skuša na vse načine pridobiti naklonjenost bivše žene, (Grace Kelly, na sliki), ki pa se namerava poročiti z mladim gizdalinom. RAI 2, ob
20.30
9.00	Gledališka predstava: A. Leskovec - Dva bregova (predstava SSG Trst)
10.40	Športna oddaja: Goli sveta, pregled SP v nogometu
15.35	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.15	Šport: Goli sveta (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored: Oblaček pohaja-ček (4. del)
17.45	Mladinska TV igra: Kje je meja
18.20	Znanstveni film: Kisli dež
18.45	Risanka
19.00	Danes. Severnoprimorski obzornik
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.55	Mundial: osmina finala
21.50	Dnevnik
22.10	Film tedna: Četrta želja - avstralski film — Nocojšnji avstralski film je zanimiv tudi zaradi pristopa k zgdobi o za levkemijo obolelem dečku in njegovem očetu. Predvsem je novo socialno okolje, v katerem se melodrama dogaja. Gre namreč za delavsko okolje, za ločeno družino in za očeta samohranilca, ki tudi še zdravemu sinu le s težavo omogoča dom.
23.55	Mundial: osmina finala
^P| TV Koper
7.10	Športna oddaja: II Mundial in dieci minuti
12.30	Mundial 86:Italija - Francija (pon.)
14.15	TV Novice
14.25	Nanizanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarec: Lugansko jezero
15.35	Nadaljevanka
16.45	Otroški program: Zgodbe iz življenja rastlin, Lamu - deklica iz vesolja
18.10	Nanizanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Dan Jugoslavije na tržaškem velesejmu
TRST — Predstavitev knjige »Trst, razdvojeno mesto«
ŠTEVERJAN — Razgovor s predsednikom zadruge Brda-Števerjan Danilom Štekarjem
VIDEM — Občinski svet o denuklea-rizaciji
19.30	TVD Stičišče
19.50	Mundial 86: Angija - Paragvaj
21.55	TVD Vsedanes
22.15	Šport: Dentro al Mundial
24.00	Mundial 86: Danska - Španija
I JiŽ CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Webster
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-nello
20.30	Film: Angela (sentim., 1977, r. B. Sagal, i. S. Loren, S. Railsback)
22.20	Znanstveni tednik: Big Bang
23.00	Koncert iz milanske Scale
IM RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9 00 Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka: Lucy show
10.00	Film: La febbre del possesso
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-ra
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Film: Mentre Parigi dorme
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Nanizanka: California
21.30	Nanizanka: Detective per amore
22.30	Film:	lo confes-
so(dram., 1952, r. Alfred Hitchcock, i. M. Clift, A. Baxter — V slogu izjemne kriminalke se v neki cerkvi, v spovednici dogajanje nepričakovano zaplete.)
0.20 Nanizanka: Ironside
1.10	Nanizanka: Mod Sguad
<^> ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria
10.10	Nanizanke: Galactica,
11.00	La donna bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Tutto per denaro - Help, vodijo Fabrizia
Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Tele Vision
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Kviz: OK! Il prezzo è giusto
22.30	Filmske novosti: Premiere
23.05	Film: I cacciatori del cobra d'oro (pust., 1982, r. A. M. Dawson,
i.	D. Warbeck, J. Steiner — Film je poskus posnemanja nekaterih podobnih uspešnic, vendar z nezahtevno vsebino, ki postane občasno že banalno zabavna.)
0.45 Nanizanka: Cannon
1.35	Nanizanka: Gli invincibili
[prJl TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
15.45	Aktualnosti: La buona tavola
17.00	Nanizanka: Tivulan-dia
18.00	Risanka: Supertivu-landia
19.30	Nanizanka: Quattro in amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne '
20.30	Nadaljevanka: La cittadella (2. del)
22.30	Film: Appuntamento a
Ischia (kom., It. 1960, r. M. Mattioli, i. D. Mo-dugno, Mina, A. Lual-di)________________
| ^ TELEFRIUU___________
13.00	Naniz.: Un eguipaggio tutto matto
13.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le meraviglie della natura
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
20.30	Film: Malamondo (do-kum., r. P. Cavara)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Glasbena oddaja: Special Grotta Show
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi; 13.20 Revija Primorska poje: mešani zbor "Igo Gruden" iz Nabrežine in ženska^ skupina "Stu ledi" iz Trsta; 14.10 Čas in prostor; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina; 17.10 Mi in glasba: skladbe Marija Kogoja izvaja pianist Andrea Pestalozza; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25
-	15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Beethoven v glasbi in besedi: Aci Bertoncelj klavir, Lenča Ferenčak govor; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 00.05
-	4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper; 14.40 Za boljši jezik - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Grož-njan, mesto mladih.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 - 20.00 Popoldanski glasbeni program; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-18.00 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 18.00 - 18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 V sredo z Ivanom Grazianijem;
19.00	Prostor za jazz; 20.00 - 6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja z Alenko; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Zahteva po liberalizaciji avtocestnega odseka
V pokrajinskem svetu daljša razprava o težavah zaradi zaprtja mosta v Zagraju
Začetek zrelostnih izpitov za 64 slovenskih maturantov
Od ponedeljka so v veljavi omejitve prometa na mostu na državni cesti št. 305 pri Zagraju, v go-riškem pokrajinskem svetu pa še zmeraj razpravljajo, kaj bi morali ukreniti, da bi omilili težave, ki so zaradi tega nastale in ki se bodo še pojavile v prihodnjih mesecih, ko bo, kot je slišati, most povsem zaprt. Vprašanje je v raznih forumih na dnevnem redu že nekaj mesecev. Tudi v pokrajinskem svetu o tem razglabljajo in opozarjajo dalj časa, vendar brez pravega uspeha.
Tudi na zadnji, ponedeljkovi seji, so temu vprašanju namenili veliko pozornosti, zlasti pa še kaj ukreniti, da bi vendarle dosegli, da se sprosti avtocestni odsek med Vile-šem in Redipuglio, oziroma Mošče-nicami. Razprava, v katero so posegli predstavniki skoraj vseh v pokrajinskem svetu zastopanih strank, se je pričela po krajšem uvodnem poročilu predsednika Čumpete, ki je dejal, da bodo težave v prometu trajale približno štiri mesece in da je za en mesec predvidena popolna zapora mosta. Glede z raznih strani postavljenega predloga o liberalizaciji avtoceste je predsednik pokrajine dejal, da je takojšnja rešitev nemogoča, ker podjetje ANAS, ki je predvsem pristojno, nima za to razpoložljivih sredstev, nemogoč je v tem trenutku primeren ukrep
dežele, medtem ko je družba Autovie Venete večkrat potrdila pripravljenost, da se o problemu prične pogovarjati, seveda ob upoštevanju pokritja finančnega bremena. Edina možnost, je poudaril Cumpeta, je v posebnem državnem zakonu, ki se menda pripravlja. Vendar tudi iz tega ne bo nič, kakor je bilo slišati v nadaljevanju razprave, ker ima vlada menda precej odklonilno stališče. Liberalizacijo odseka avtoceste A 4 naj bi predvideli v besedilu zakona, ki se nanaša na liberalizacijo odseka avtoceste v Markah. O težavah v prometu ter o morebitnih rešitvah so zatem govorili komunist Cattunar (pokrajina in ANAS nista pravočasno ukrepala), socialistka Mofferdinova, načelnik svetovalske skupine KD Berga-min, misovec Cosma. Končno so se sporazumeli za krajšo prekinitev seje in za pripravo osnutka skupnega dokumenta, ki je bil nato tudi o-dobren soglasno. Dokument obvezuje pokrajinski odbor, da sprejme vse potrebne ukrepe v odnosu do podjetja ANAS, za dosego liberalizacije dela avtoceste med Vilešem in Redipuglio, kot prvemu in najbolj primernemu ukrepu za odpravo sedanjih težav v prometu.
To, da se pokrajinski svet duši v lastnem delu, da so seje v daljših časovnih presledkih, da stalne
komisije pokrajinskega sveta ne delujejo in da čakajo na obnovitev, smo že večkrat poročali. Vprašanje je bilo, tako kakor že večkrat doslej, spet postavljeno tudi na ponedeljkovi seji. Nanj je posebej opo zorila komunistka Di Datova, pa tudi svetovalca Poletto in Cattunar. Vprašanje je bilo prisotno, čeprav v nekoliko drugačni obliki, nekoh-ko kasneje, v razpravi o ratifikaciji nekaterih sklepov ožjega odbora o dodelitvi finančnih prispevkov društvom in ustanovam. Sklepi prihajajo v ratifikacijo z vebko zamudo. Zakaj? Na to je skušal, v precej polemičnem tonu, odgovoriti odbornik Špacapan, ki je del odgovornosti skušal naprtiti načelnikom skupin, ko se pogovarjajo o dnevnem redu posameznih sej.
V splošnem ozračju kritik, je bilo seveda postavljeno tudi vprašanje o odstopu odbornika Enza Bevi-lacque, ki je, kakor znano, pred dobrim mesecem prevzel mesto predsednika goriške Trgovinske zbornice. Osebno je Bevilacqua že predstavil pismo, vendar pa bo še nekaj časa sedel v odboru, kakor je pojasnil predsednik Cumpeta. Razlog je pač v šibkosti sedanjega odbora, ki v svetu nima večine. Bevilacqua naj bi ostal na odborni-škem mestu vsaj do izglasovanja proračuna.
S prvo šolsko nalogo iz slovenščine se danes pričenjajo za 64 slovenskih dijakov v Gorici letošnji zrelostni izpiti. Jutri bodo dijaki pisali drugo nalogo, ki bo iz različnih predmetov, pač pa glede na šolsko smer, nato pa se bodo spoprijeli še z zadnjo oviro v ustnem nastopu pred komisijo. Točen spored ustnih izpitov ni še znan, zanj bodo dijaki izvedeli danes. Kjer je ocenjevalna komisija skupna za Trst in Gorico, bodo tako izvedeli kateri dijaki bodo lahko pridobili še kak dan za učenje. Poglejmo sedaj stanje po posameznih šolah.
Gimnazija - licej Primož Trubar
Zrelostne izpite opravlja 10 dijakov. Po današnji slovenski bo jutri na vrsti latinska naloga. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: Egidio Košuta (predsednik), Susanna Guštin (italijanščina), Nada Pertot (slovenščina in latinščina), Marjan Bednarik (zgodovina), Edi Bertossi (fizika), Karlo Čemic in M. Luisa Cenda (notranja člana).
Učiteljišče Simon Gregorčič
Maturantov je 12. Druga pismena preizkušnja bo jutri iz matematike. 0-cenjevalna komisija: Laura Abrami (predsednik), Elena Terčon (italijanščina), Majda Sancin (slovenščina in latinščina). Donato Troha (matematika), Rosanna Vatta (pedagogika in filozofija), Maida Massera in Marija Češčut (notranja člana).
Z zaključnim izpitom se bodo danes spoprijele tudi 4 dijakinje tretjega razreda tečaja za vzgojiteljice v otroških vrtcih. Prve tri dni bodo naloge iz italijanščine, pedagogike in slovenščine,
zatem pa še ustni izpiti in praktične preizkušnje.
Trgovska šola Ivan Cankar
Šolske klopi bodo v prihodnjih dneh gostile 19 maturantov. Po slovenski bo (jutri) na vrsti pravna naloga. Ocenjevalna komisija: Alessio Lokar (predsednik), Natalia Sirk (italijanščina), Lojzka Kristančič (slovenščina), Marija Kocjančič (pravo in računovodstvo), Branka Sulli (upravne vede), Vladimir Šturm (notranji član).
Trgovski zavod Žiga Zois
Na tej šoli je največ maturantov in siedr 23. Drugi pismeni predmet bo knjigovodstvo. Ocenjevalna komisija: Francesco Pisani (predsednik), Mariano Vončina (italijanščina), Majda Artač (slovenščina), Anna Volpi (knjigovodstvo), Cirila Dovetti (finančne vede), Andrea Križnic in Jožef Šavli (notranja člana).
Kot smo poročali so v teh dneh izpiti tudi v osnovnih in nižji srednji šoli. Učenci pišejo danes zadnjo od treh nalog, na nižji srednji šob bo zadnja naloga na vrsti jutri, takoj zatem pa še ustni izpiti.
• Pršut vrste »parma« je samo eden in ga ni mogoče nadomestiti z drugim, čeprav s podobnimi značilnostmi in okusom. Tega najbrž niso povsem upoštevab v neki samopostrežni trgovini v Gradežu, kjer sta inšpektorja konzorcija za zaščito parmskega pršuta ugotovila, da so pod tem imenom prodajah pršut drugega proizvajalca.
Zadeva je seveda imela epilog na sodišču. Pretor v Gradežu je obsodb 59-letno Lauro Mazzeni na plačbo globe v višini 100 tisoč br. Konzorciju pa bo morala tudi poravnati škodo, ki se bo določila s posebnim postopkom.
Prijetna šolska prireditev v Ronkah
GLASBENA MATICA
vabi na zaključni prireditvi gojencev in sicer danes v sredo, 18. t.m. in jutri v četrtek, 19. t.m., vsakokrat ob 20.30, v šolskih prostorih v Ulici deba Croce v
GORICI
izleti
Šolarji slovenske osnovne šole in vrtca v Romijanu so se v nedeljo predstavili staršem in ljubiteljem naše mladine v parku Excdlsior v Ronkah in počastili z nastopom zaključek šolskega leta ter se istočasno poklonbi spominu pesnika Simona Gregorčiča..
Ne gre v tem primeru za običajno šolsko prireditev. V Ronkah gre brez dvoma za nekaj več, saj šolo in vrtec v Romijanu obiskujejo tako otroci iz Ronk kot tisti iz sosednih občin v Laškem, to je iz Tržiča, Štarancana, Poljana itd. Letos je to šolo obiskovalo 21 učencev, vrtec pa 14 otrok.
Tako šolarčki kot otroci vrtca so nastopih s petjem, recitacijami in v šaljivem prizorku. Seveda so bile oči mamic in očkov uprte vanje, ko so recitirali in peb. Ob zaključku vsake točke ploskanja ni hotelo biti konec. V programu so sodelovali tudi otroci iz Doberdoba, tako tisti iz osnovne šole kot iz otroškega vrtca. Vendar udeležba doberdobskih otrok ni bila tako številna kot v prejšnjih ledih, ker je bilo prav v nedeljo dopoldne v Doberdobu prvo obhajilo.
Uvodoma je spregovorila predsedni-
ca slovenske komisije pri večnamenskem kulturnem centru v Ronkah A-leksandra Devetak. Ta komisija je priredila nedeljsko srečanje, ki je bilo že šesto zapored. Zahvabla se je ron-ški občini za vsestransko pomoč, ki jo daje slovenski šob in vrtcu. Poudarila je pomen, ki ga ima ta šola za ohranjanje slovenske narodne zavesti v Laškem. Zahvalila se je tudi dober-dobski občinski upravi za vso pomoč, ki jo daje Slovencem v sosedni ron-ški občini. Omemla je delo slovenske komisije in pobude, ki jih je ta uresničila. Prebrala je tudi vzpodbudno pismo Zveze slovenskih kulturnih društev in se zahvabla za priznanje, ki ga je kulturni center dobil na zadnjem občnem zboru ZSKD. Izrazila je željo, da bi čimprej prišlo do odobritve zaščitnega globalnega zakona.
O pomenu slovenske šole v tem kraju je zatem govorila didaktična ravnateljica dr. Mirka Brajnik - Saksida. Dejala je, da celotna slovenska šola na Goriškem s pozornostjo sledi delu šole v kraju, kjer so Slovenci pomešani med itabjansko večino.
Pesnik Ace Mermolja pa je govoril
o Simonu Gregorčiču, ki ga letos časti ves slovenski svet. Goriški slavček ima velik pomen za slovenski narod in slovensko kulturo. Mermolja je prikazal priljubljenost, ki jo je užival naš pesnik še zlasti med primorskim ljudstvom. Povedal je kaj je Primorcem pomenil tudi kasneje, v času fašizma in v času narodnoosvobodilnega boja. Razčlenil je potem Gregorčičevo poezijo
Do tu kronika tega pomembnega dogodka. Prav pa je, da nekaj dodamo, še zlasti zaradi tega ker je bilo v nedeljo na prireditvi precej manj ljudi kot v prejšnjih letih. Prav je, da se ob zaključku šolskega leta zberejo u-čenci, učitelji ter starši učencev, še posebej zaradi tega, ker v več primerih ne gre za izključno slovenske družine, marveč za narodnostno mešane zakone. Ni pa dovolj, da pridejo na to prireditev skoro izključno starši otrok in da je druge publike bolj malo, kot se je zgodilo v nedeljo. Zaradi tega bi bilo najbrž prav, da bi bile take prireditve v prihodnjih letih zvečer, v istem občinskem parku. Morda bi na to prireditev prišli tudi drugi
Slovenci, ki žive v Laškem. Prišh bi tudi ljudje s Krasa. Seveda bi bila na mestu tudi boljše organizirana reklama med Slovenci v Laškem.
Še nekaj. V prejšnjih letih so poleg otrok iz Romijana nastopali v velikem številu tudi otroci šole in vrtca iz Doberdoba. Lani so v goste prišh štever-janci. Letos, zaradi že prej omenjene cerkvene slovesnosti v Doberdobu, ni bilo množične prisotnosti otrok iz tega kraja. V prihodnjih letih bi bilo treba popestriti sodelovanje drugih naših šol na Goriškem. Vsako leto naj bi v Ronke prišla na obisk ena šola (Gorica, Štandrež, Sovodnje itd.). Tako bi otroci iz teh krajev dobili stik z otroci v Ronkah. Tisti iz Laškega, in seveda tudi njihovi starši, pa bi u-gotovili, da imajo za seboj močno, številčno in kvalificirano manjšino. I-stočasno bi to bila, morda tudi s sodelovanjem kake druge kulturne skupine, priložnost za pomemben in uspešen slovenski večer v Ronkah, ki bi privabil tudi tiste Slovence iz Laškega, ki nimajo več nobenega stika s šolsko realnostjo. Na to naj pomishjo organizatorji. (mw)
SPD Gorica obvešča, da je bil napovedani izlet na Bogatin preložen za teden dni. Izlet bo tako v soboto, 28., in nedeljo, 29. junija. Podrobnejše informacije bodo pravočasno spo-ročih. Društvo vabi člane, da se v nedeljo, 22. t.m., udeležijo pohoda, ki ga organizira rajonski svet za Placato in svetogorski okraj.
____________kino_______________
Gorica
VERDI Zaprto do petka.
CORSO 18.00—22.00 »II pentito«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Morbide carezze«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Življenje je lepo«.
DESKLE 19.30 »Christophoros«.
Učni uspehi dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko
V prejšnjih dneh smo objavbi šolske izide na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Danes so na vrsti dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so uspešno zaključili šolsko leto 1985-86.
1. RAZRED
Sekcija A (24 dijakov) : Ana Cuk, Tanja Curto, Erika Čemic, Saša Čemic, Edes Figelj, Tamara Kosič, Alenka Sore, Erika Valentinčič, Jan Bednarich, Dimitri Braini, Borut Černič, Miloš Čotar, Christian Gereon, Simon Kosič, Marko Lutman, Christian Pahor, Erik Pelicon, Dino Persola, David Pintar, Emiho Quinzi; štirje dijaki niso izdelab.
Sekcija B (20 dijakov): Mila Bratina, Luana Drigo, Amanda Humar, Zdenka Jarc, Nataša Klemse, Magda Komjanc, Florinda Mastroianni, Cristian Donda, Mitja Ferfogba, Silvan Ferfolja, Diego Ferletic, Andrej Gergolet, Marko Gergolet, Bo rut Jarc, Walter Peric, William Peric; štirje dijaki ffiso izdelali.
Sekcija C (23 dijakov): Damijana Cevdek, Eva Ferrari, Cristina
Florenin, Deborah Pahor, Mirjam Pahor, Donatella Scrazzok», Tamara Sue, Miriam Tonsig, Aleksandra Ža-ja, Emanuele Andreoli, Andrea Ber-gnach, Fernando Cragnaz, Dario Ferletic, Diego Gergolet, Walter Hlede, Andrej Jussa, Theo Micottis, Robert Miklus, Michele Narduzzi, Diego Silič; trije dijaki niso izdelab.
Sekcija D (23 dijakov) :	Letizia
Atzori, Michela Devetak, Barbara Favretto, Denise Hoban, Katja Klanjšček, Erika Nardin, Magdalena Pahor, Daria Pavio, Daria Sue, Luana Visintin, Vanda Vižintin, Massimiliano Bosch, Peter Baini, Martin Devetak, Jadran Knez, Demis Lisci, Alex Pintar, Silvano Skok, Marco Sussi, Marko Tomšič, Erik Zavadlav; dva dijaka nista izdelala.
Sekcija E (18 dijakov): Luciana Černič, Hadrijana Corsi, Emanuela Del Negro, Katiusa Kosič, Barbara Peršič, Arianna Šuligoj, Alessandro Cerv, Andrea Ferfogba, Anton Ferletic, Daniele Florenin, Silvano Kravos, Christian Marvin, Andrea Pahor, Ivan Zotti; trije dijaki niso iz-
delab, ocene ene dijakinje so po krite.
Sekcija F (23 dijakov) :	Alenka
Černič, Vesna Cescutti, Kristina De vetak, Neva Devetak, Katja Florenin, Vesna Lavrenčič, Valentina Mi-locco, Marta Tuniz, Denis Bensa, Marko Bordon, Aleksander Boskin, Mauro Covi, Christian Ferfolja, Matija Klanjšček, Claudio Kovic, Manuel Kovic, Simon Leopuscech, Christian Pellegrin, Fabjan Sfiligoj; štirje dijaki niso izdelali.
Sekcija G (18 dijakov) : Monica Carrara, Mara Cernie, Alessandra De Biasi, Barbara Decarlo, Cristina Kravos, Claudia Princi, Silvana Princi, Katy	Sfibgoi,	Dimitri	Bri-
sco, Mitja Kobal, Boris Lutman, Denis Lutman, Martin Marussi, Alex Pavšič; štirje	dijaki	niso izdelali.
2.	RAZRED
Sekcija A (25 dijakov, eden je izstopil); Anita	Breganti, Claudia	Ces-
selli, Dolores	Cernie,	Michela	Co-
dermaz, Michela Fajt, Valentina Florenin, Mateja Gravner, Nancy Hlede, Laura Hvalic, Daniela Klanj-
šček, Sonia Marussi, Giubana Gretti, Arianna Simcic, Paolo Cernie, Vanja Cernie, Mauro Ferfoba, A-drian Feri, Marjan Gergolet, Andrej Lakovič, Igor Marussi, Valentino Pintar, Denis Ursic, Emanuele Zampar; dva dijaka nista izdelala.
Sekcija B (23 dijakov, eden je izstopil): Ksenija Buzzinelli, Susi Ferfogba, Tanja Ferfogba, Elisa Ferletti, Martina Ferlež, Nataša Fran-dolic, Irena Jarc, Adriana Leghis-sa, Milka Pahor, Marisa Peric, Martina Srednik, Debora Tcrpin, Liliana Terpin, Mitja Bizaj, Fabio Cuci, Sandro Curzola, Bogdan Grilj, Marino larz, Alexander Komic, Damjan Načini, Dimitri Nicolosi, Davide Piccolo, Martin Spacal.
Sekcija C (21 dijakov) : Sonia Andreoli, Patrizia Bassini, Marta Bian-cuzzi, Magda Braini, Maša Braini, Marilena Corsi, Maura Devetak, Tanja Gšta, Valentina Kristančič, Maja Makuc, Erna Prinčič, Miriam Simiz, Mauro Cragnaz, Miran Devetak, Valter Devetak, Damjan Dor-ni, Marco Gus, Daniele Komjanc, Mi-
tja Koršič, Andrej Simcic, Janez Terpin.
Sekcija D (25 dijakov, eden je izstopil) : Natascia Bazzani, Mara Gergolet, Claudia Grillo, Valentina Humar, Agata Koren, Anka Kuzmin, Tania Kuzmin, Sonja Macuz, Romana Pizzo, Vesna Tomšič, Emanuela Troncar, Alessandro Devetta, Aljoša Frandolic, Bogdan Jarc, A-leš Klede, Marco Kenda, Danjel Lakovič, Luca Milocco, Maurizio Monti, Paolo Pahor, Diego Petejan, Luca Pisk, Marco $osol, en dijak ni izdelal, eden ima pokrite ocene.
Sekcija E (19 dijakov): Elena Bensa, Claudia Chinese, Cristina Cigo-b, Tosija Graunar, Barbara Hladnik, Deborah Marvin, Ivana Nanut, Tania Zavadlav, David Baša, Samo Cussigh, Maurizio Gughatti, Ivo Koršič, Enrico Marega, Peter Paulin, Ivan Pipan, Daniele Pisk, Paolo Subgoi, Massimo Šuligoj.
V tretjem razredu je bilo 113 dijakov pripuščenih k zaključnemu izpitu, dva pa nista bila pripuščena.
Na peti zaključni akademiji šole GM v luteranski cerkvi
Obnovljeni šolski orkester GM in prepričljivi nastopi gojencev
Orffova Carmina Burana v izvedbi orkesta Verdi
Peta zaključna akademija šole Glasbene matice v luteranski cerkvi na Trgu Panfili nam je postregla s prijetnim in razveseljivim dogodkom. Po večletni odsotnosti se je, kot vedno številnemu občinstvu, predstavil 17-članski šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Boruta Logarja.
Šolski orkestri so izredno pomembni za glasbeno vzgojo, ker ob privajanju na skupno muziciranje, navajajo tudi k disciplini, ki je v glasbeni vzgoji pomemben pedagoški element. Zato je res pohvalno, da ga je Glasbena matica spet priklicala k življenju, saj je tako tudi obogatila možnosti vzporednega glasbenega udejstvovanja svojih gojencev ob sicer osnovnem individualnem pouku. Že prvi orkestrov javni nastop je pokazal, da je v kratkem času komaj šestih mesecev dosegel lepo izvajalsko raven, posebej še, če upoštevamo tako rekoč začetniško glasbeno izobraževanje nekaterih njegovih članov. Prof. Logarju je s strokovnim pedagoškim pristopom uspelo doseči od mladih izvajalcev pomembno skladnost in discipliniranost, saj so se s presenetljivo točnostjo odzivali na njegove nazorne kretnje in v podrejanju njegovim hotenjem na trenutke dosegali tudi prijetno polnozvočnost.
Orkester je zaigral najprej Telema-novo skladbico Rigaudon, nato pa Haydnov Concertino v C-duru za klavir in godala ter še Moyeve Tri skladbe. Kot solistka se je v Haydnovem koncertu predstavila Jana Radovič (ki nastopa v alternaciji s Tatjano Jercog) in v lepi skladnosti z orkestrom poka-
zala poudarjen smisel za sozvočnost klavirske igre z orkestrovo. Zelo lepo in ustrezno razpoloženjski vsebini je orkester zaigral zlasti Moyevi Melodija in Valsette z lepo zvočnostjo čel in basa.
Za orkestrom, ki je za svoje izvajanje požel zaslužen aplavz, sta se na kljunasti flavti (alt) predstavili gojenki Marjana Debeljuh in Irena Vitez, obe iz razreda prof. Erike Slama, prva z Demoivrejevo Sonato v D-duru, druga pa s Sonato v F-duru istega avtorja. Obema je skupen čist zvok, ki sloni na pravilnem nastavku ustnika in dihalni tehniki. Prav tako iz razreda prof. Erike Slama za flavto so se predstavile gojenke 2. razreda Erika Buzečan, Katja Colja in Metka Žerjal, ki so v triu zaigrale Boismortierovo Sonato v D-duru zvočno čisto in ritmično ubrano z občutkom za slogovno prepletanje motiva.
Mala gojenka violinske pripravnice prof. Aleksandre Pertotove, Taisja Kodrič, je ob nežni klavirski spremljavi očka Ravela prikupno in brez treme zaigrala Mozartovo Pastirjevo pesem in Haendlovo Bourree na ravni, ki presega pripravnico. Harmonikar Adam Seli iz 4. razr. prof. Eliane Zajec je v tempu, ki zahteva že kar znatno obvladanje klaviature, zaigral Meloc-chijev Preludij v g-molu, za njim pa se je predstavil kvartet harmonik iz razreda prof. Loredane Coceani. Daniela Stefani, Boris Dolliani, Igor Conte in Aleksander Ipavec so izvajali von Webrovo skladbo Peter Schmoll in z njo zgovorno pokazali, kako lepe
zvočne učinke je mogoče doseči na tem glasbilu. Igrali so z občutkom za ritem in za bogato niansiranje od nežnih pianissimov do skrbno doziranih fortissimov.
Violončelist Vasja Legiša iz 3. razr. prof. Nerea Gasperinija, je ob občlute-ni klavirski spremljavi Verenke Terčelj zaigral Marcellovo Sonato v g-molu št. 4. Godalo mu lepo zapoje zlasti v daljših pasažah (Largo), kjer prihajata do izraza dober nastavek in vodenje loka.
Ivanka Pertot iz 2. klavirskega razreda prof. Nives Košuta je zaigrala Granadosovo Orienta! in Miheličevo Vrabci in strašilo, skladbi, ki sta ji omogočili slogovno in tehnično lepo izvedbo.
Trobentač Miran Cante iz 5. razreda prof. Evalda Crevatina, je ob klavirski spremljavi Bogdana Kralja zaigral iz Schroenove Salonstiick skladbi Hiem-kehr in Ljubotscha. Iz trobila izvablja mehak zvok, ki ga bo z nadaljnim tehničnim izpopolnjevanjem ustnega nastavka še izčistil.
Večer je sklenila pianistka Vesna Zuppin iz 8. razr. Prof. Aleksandra Rojca. V skladbah k. Czernija Toccata v C-duru op. 92, J. Brahmsa Capriccio v h-molu op. 76 in v Rubinsteinovi Etudi op. 23. št. 1, se je v hitrem tempu s prefinjenim dotikom tipk in sproščeno prstno tehniko suvereno sprehodila po klaviaturi, ne da bi pri tem zanemarjala muzikalično stran svoje prepričljive klavirske igre. Bil je to lep in kvalitetno visoko zastavljen zaključek v celoti uspelega večera, (jk)
Plosko navajanje slogovnih prvin in potez preteklosti, nekritično obsevanje zgodovinske globine na plitki zaslon sedanjosti, pojmovane (ne brez dokajšnje mere intelektualistične objesti in črnogledja) nalik jalovemu prevračanju od nekdaj izklesanih kock, iztrganih iz funkcionalne razpetosti v času in prostoru, njihovo nizanje v nemo okrasje, hkrati pa poveličevanje večnih arhetipov zuemlje, krvi, spolnosti, usode... Kolikokrat smo lahko v zadnjih časih o tem slišali ali brali kot o izvirnih prilastkih zdaj že kar zajetnega in pisanega toka, ki mu vse manj ustrezno pravimo postmodernizem. V to robido se mi je zapletla misel ob poslušanju Orffovih »Carmina burana« na zadnjem koncertu spomladanske simfonične sezone orkestra gledališča Verdi. Navsezadnje bi tako razpoloženje ne smelo biti preveč tuje avtorju te dopadljive »posvetne kantate«. Nič novega pod soncem? Kaj še! Kdo pa bi si upal trditi, da ni poslednjih petdeset let, odkar je skladba nastala, prineslo ničesar novega v glasbeni umetnosti... Prej — bi dejal — dokaz o protislovnosti sleherne teorije, ki v svoje jedro vgrajuje pojem dovršenodsti: usojeno ji je, da jo njeni privrženci na slehernem koraku preklicujejo. Pa tudi nauk: varljivo je ocenjevati umetniški tok ali slog zgolj po predstavi, ki jo goji o sebi.
Pa še: pomeni Orffova glasba slep rokav v rudniku glasbene umetnosti dvajsetega stoletja? Mar ni njegovo izpostavljanje ritmične razsežnosti svojevrstno tipanje v smeri glasbe, ki žene v industrijskem svetu nepregledna krdela pubertetnikov po razbeljenih plesiščih disco glasbe? Kaj pa
vem! Toliko pa le vem, da se mi konzumiranje glasbe, kakršna je Orffova ne zdi povsem nedolžno. Navsezadnje; a je res mogoče pripisati le golemu naključju dejstvo, da so Carmina burana doživela v Trstu že najmanj pet izvedb, Stravinskega »Sacre du prin-temps« pa če nobene?
Kakorkoli že, dirigent Gustav Kuhn, dober znanec tržaške publike in izvrsten poznavalec literature za zbor in orkester, je v pogojih, ki se jim pravi kakovost zbora in orkestra ter omejeno število vaj, opravil pošteno delo: mimo ritmičnega skandiranja je izpostavil res mojstrsko nizanje orkestrskih barvnih odtenkov in pomagal solistom sopranistki Brigitte Poschner, tenoristu Horstu Hiestermannu, zlasti pa še baritonistu Patricku Rafteryju do sijajnega, žlahtnega izraza.
RAVEL KODRIČ Oh avtorjevi šestdesetletnici
V Kopru predstavili knjigo A. Kluna
KOPER - V osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru so včeraj dopoldne ob navzočnosti številnih bivših borcev predstavili zadnjo knjigo Alberta Kluna Domovina je eno. Knjiga, ki je izšla ob avtorjevi 60-letnici, je neke vrste sinteza njegovih dosedanjih zgodovinskih del, ki so bila po večini posvečena preučevanju in opisu vloge prekomorcev. Knjigo je predstavil dr. Rado Bordon, po njegovih uvodnih besedah pa se je razvila živahna razprava.
iz likovnih galerij
O razstavi Negovana Nemca v TK Galeriji
Govoriti danes o mladi slovenski umetnosti, je v bistvu zelo težko v smislu opredelitve: kajti gre za čas, ki omogoča prepletanje številnih stilnih izmov od klasike antično-renesančnega tipa , baroka, klasicizma 19. in metafizike 20. stoletja vključno s kubizmom. Slutiti, kaj šele odkrivati prave vrednosti sredi idejno-likovne konstelacije je prav gotovo izjemno zahtevno delo. Mladi so zlasti danes lahko avtorji po duhu, šele potem po starosti - bistveno vprašanje pa je seveda, kaj bo o tem spregovoril prihodni čas, ko se bodo sodbe kritiško ozrle na polpreteklo dobo.
Osemdeseta leta prinašajo določene novosti tudi v kiparstvo: predvsem gre za materialni značaj kiparskega jezika, se pravi za tisto idealno sintezo materiala kot izraznega medija in materialnosti kot (uresničene) duhovne forme. Kajti vloga in naloga izbora materiala v kiparstvu ne pomeni več samo nekaj poljubnega, naključnega, pasivnega, temveč ugotavljamo pri tem ustvarjalno dejanje, ki postavlja svoje pogoje, ki narekuje vsebino izrazne moči, o kateri odločajo pri koncu vendarle spet razsežnosti, razmer-
Prodajna razstava za Trubarjevo domačijo
Jutri in v ponedeljek od 10. do 18. ure bo v Cankarjevem domu v Ljubljani velika prodajna razstava, katere-izkupiček je namenjen za dokončno ureditev Trubarjeve domačije na Raši-ci. Pobudnik razstave je akedemski slikar Jože Cente, da je bila njegova zamisel uspešna potrjuje dejstvo, da je ze 50 likovnikov darovalo eno ali več svojih del. Ker jih večina ni navedla cene, sta dela ocenila Janez Mesesnel ut dr. Mirko Juteršek. Na prodaj bodo v glavnem grafike, ojla, risbe in kipi.
ja enovite ali sestavljive kiparske gmote.
Pojavi tako imenovane vitalistične skulpture kot odmevnosti modernističnega izročila so torej tudi značilni za naš današnjik. Gre za poudarjeno, izrazitejšo govorico, za poudarjeno izraznost kiparske gmote v smislu alu-zivne metaforike, v kateri je smisel za ekspresijo, za dramatičnost notranjega dogajanja z udarnimi posledicami tudi navzven.
Aktivnost goriškega kiparja Negovana Nemca, ki je pravzaprav že zakoračil čez srednje generacije, je široka in odmevna: tako v intimnem kot v monumentalnem načinu izražanja. In vendar združuje vsak umetnik v sebi najraje tisto, za kar mu notranji čut dè, da je njemu najbližje, najpristneje: v Nemčevem primeru je to oblikovanje kamna, žlahtnega, lesketajočega, belega, ki pričara svojevrstno igro svetlobe in izrazito mehkih senc, mehke, prijetne dramatičnosti: ta je kakor spočeta, zarojena v tej novobaročni igrivosti.
Nemčeva oblika je in ostaja zaprta, lahko bi rekli slavnostna, sama zase. Soočenje intimnosti z veličastno razpetostjo v prostoru, v znamenju duhovnosti, težke, obremenjujoče sporočilnosti se v Nemčevih delih umika v prid prvobitni intimi oziroma organskemu artizmu. Da, ustvarjalni vzgib tiči prav v Nemčevi prepričljivi, na aluzivnosti temelječi organski obliki, ki v svojih dorečenih, različnih pojavnih sestavih razkriva izrazito erotični naboj: vsa ta zaobljena dovršenost, lagodna igrivost svetlobe in senc, sijoče beline je soustvarjalna prvina Nemčeve skulpture v njenih napokah, razpokah, ustjih, popku, vršičku - vsega tega skrivnostnega (na)gubanja, ki kot da pelje pod odsevno, na videz hladno okamenelo površino. V tem, tudi notranje zaznavnem nemiru, se še posebej razodeva odmev vitalističnega skulpturnega razmišljanja Negovana Nemca.
Aleksander Bassin
l ili Lupieri v galeriji Pasaže Rossoni
Naša dežela, seveda predvsem Trst, ima zelo veliko slikarjev, toda podobarjev med njimi ni ali jih pravzaprav ne poznamo. In vendar se je Tržačan, ki se je pred dnevi sprehodil po mestnih ulicah, mogel srečati tudi s podobarjem in z njegovimi deli, to se pravi z likovnikom, ki se ukvarja s slikanjem ali tudi s povzemanjem slik, celo fotografij. V mali galeriji Pasaže Rossoni je namreč tržaška likovnica Lili Lupieri dala na ogled svoje stvaritve in z njimi dobesedno natlačila stene majhnega razstavišča. V glavnem je likovnica razobesila na stene podobe otrok in na splošno mladih deklic.
Tu sta med drugim deklici, ki bi ju lahko imenovali pastirici, tudi je deklica s telefonsko slušalko v roki, tu je tudi nekako zamišljeno dekletce, oprto na komolec. V nekaterih primerih gre za dela, ki so plod likovnice oziroma njene domišljije, v nekaterih primerih pa gre za pravo pravcato preslikavanje fotografskih posnetkov, saj je likovnica k svojim stvaritvam često dodala izvirni fotografski posnetek, ki ga je prenesla na platno. K vsemu temu bomo dodali še večje olje, ki nosi naslov »Poklon Lady Diani«. Gre za delo, ki zelo dobro ponazarja angleško princeso Diano. Podobnost med podobo in objektom je zares presenetljiva.
Trije pomembni jubileji v Kostanjevici na Krki
V samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki so proslavili tri jubileje in sicer 750-letnico te nekdanje cistercijanske opatije, 200-letnico prenehanja delovanja samostana in 30-letnico galerijskega življenja.
Ob pomembnih jubilejih so otvorili razstavo znanega slovenskega slikarja Jožeta Horvata-Jakija. Umetnik je na galerijske stene nekdanjega samostana razobesil 25 monumentalnih tapiserij. Dela prav gotovo sodijo med najboljša, ki jih je Jaki ustvaril.
Poleg razstave so ob treh jubilejih v Kostanjevici imeli tudi slavnostni koncert akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec. Slavnostni govor je imel animator kostanjeviškega kulturnega življenja Lado Smrekar. Pred izidom je tudi knjiga Jožeta Mlinariča "Kostanjeviška opatija",ki bo obsegala okoli 1000 strani s 113 barvnimi in skoraj 100 črnobelimi fotografijami.
17. tabor slovenskih pevskih zborov
»Pojo naj ljudje!«
Na letošnjem 17. taboru slovenskih pevskih zborov, ki bo 21. in 22. junija v Šentvidu pri Stični, bo pelo preko 8 tisoč pevcev, oziroma 271 zborov, od tega tudi pet zamejskih in izseljenskih. Sam Tabor pa bo tokrat posvečen 400-letnici smrti Primoža Trubarja in 45-letnici vstaje slovenskega naroda.
Prav ta prva velika obletnica je organizatorje spodbudila, da Tabor strnejo pod geslo »Pojo naj ljudje«, skladno z mislimi začetnika slovenske besede, Primoža Trubarja. Pevski zbori bodo zapeli sedem pesmi skupnega programa, zaključili pa bodo z novostjo ;— spontanim ljudskim petjem. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik SR Slovenje Miran Potrč.
V soboto, 21. junija, bo že običajni koncert zamejcev, na katerem bodo nastopili zbori iz Libuč v Avstriji, Gorenjega Senika na Madžarskem, izseljenski zbor iz Gòteborga na Švedskem, zbor z Reke na Hrvaškem, Slovence v Italiji pa bo zastopal zbor «Vasilij Mirk« s Kontovela.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
»Vesela pomlad« praznik mladih pevcev
Pomladnega razcveta si pri nas na Opčinah kar ne moremo zamišljati brez praznika mladih pevcev otroškega in mladinskega zbora »Vesela pomlad«. To je resnično praznk pomladi in mladostnega veseljam, ki ob pesmi zbere pisan krog mladih pevcev s te in one strani meje.
Na predvečer letošnjega, jubilejnega 5. praznika, je Finžgarjev dom zaživel s pesmijo, ki se je oglasila iz nad stopetdesetih mladih grl. Domača zbora sta namreč povabila v goste M1MPZ »Anton Velušček - Matevž« iz Kanala, s katerim sta pripravila prisrčno in doživeto pevsko srečanje. Ponovno smo začutili, da so podobna srečanja pravilna izbira, saj pesem resnično »tke prijateljske vezi«, kot je v svojem pozdravnem nagovoru povedala dirigentka gostujočega zbora Darja Žorž. Petdesetim mladim pevcem iz Kanala so gostitelji izrazili prisrčno zahvalo s prav tolikimi rdečimi nageljni, ki naj bi zbudili v mladih srcih zavest iskrenega prijateljstva.
Naslednjega dne se je praznik nadaljeval na vrtu Finžgarjevega doma. V kulturnem delu prireditve sta nastopila domača zbora, kot gostje pa MPZ »Zvonček« z Repentabra, baletna skupina ŠD »Mladina« iz Križa ter ansambla »Zvezde« in »Taims«. Za vesel konec sta udeležence praznika zadržala v prijetnem vzdušju Andrej in Mito Trefalt, ki sta predstavila svoj zabavni »Slovenski veseli večer«.
Majda Danev
Cav. LUIGI PREŠEL
S. r. I.
industrijske in civilne električne napeljave komandni in kontrolni panoji tehnološke napeljave vzdrževanje naprav
34133 TRST — Ul. sv. Frančiška 16 ‘ Tel.: (040) 768121 - 768122
Izredno slaba predstava Italijanov in povsem zasluzena zmaga Francozov
Žalostno slovo svetovnih prvakov
FRANCIJA — ITALIJA 2:0 (1:0)
STRELCA: Platini v 15. min. in Stopyra v 57. min.
FRANCIJA: Bats, Amoros, Ayache, Battiston, Bossis, Fernandez (od 74. min. Tusseau), Tigana, Giresse, Stopyra, Platini (od 85. min. Ferrari), Ro-cheteau.
ITALIJA: Galli, Bergomi, Cabrini, Bagni, Vierchowod, Scirea, Conti, De Napoli, Galderisi (od 57. min. Vialli), Baresi (od 46. min. Di Gennaro), Altobelli.
SODNIK: Esposito (Argentina). GLEDALCEV: 60.000. RUMENI KARTO-
CIUDAD MEXICO — Srečanje med sedaj že bivšimi svetovnimi prvaki, Italijani in evropskim prvakom Francijo ni uresničilo pričakovanj. Prikazan nogomet je bil vseskozi povprečen in najhujši »krivci« za tako predstavo so prav gotovo varovanci selektorja Bearzota, ki so proti Platini ju in tovarišem dokazali svojo nemoč in neorganiziranost, saj so Francozi slavili s klasičnim izidom brez večjega naprezanja. Za Italijane je bila usodna odlična francoska sredina igrišča, ki je povsem omrtvila igro »azzur-rov«, tako da je bil napad povsem neučinkovit. Vsa prizadevanja Galde-risija, v prvem polčasu, in najboljšega strelca Altobellija nista rodila sadov, ker sta bila preveč osamljena in ne preveč dobra obramba Francozov vedno na mestu. Igra je več ali manj potekala na sredini igrišča, kar je Francozom najbolj ustrezalo.
Začetek srečanja je sicer pripadal
NI: De Napoli, Ayache in Di Gennaro.
Italijanom, ki so izsilili dva kota, toda večje nevarnosti za Batsa ni bilo. Do preobrata je prišlo razmeroma hitro, saj je spretni Platini ugnal Gallija samo po petnajstih minutah i-gre. Pričakovati je bilo vsaj po vodstvu Francije večjo zagrizenost Italijanov, ker se je minimalno vodstvo dalo še popraviti. Do preobrata pa ni prišlo, ker nekateri italijanski reprezentanti niso dali tistega doprinosa, katerega je bilo pričakovati glede na izkušenost. Najbolj prizadevna je bila trojica Bagni, Vialli, ki je zamenjal Galderisija in Di Gennaro, ki je vstopil na igrišče namesto Ba-resija.
V drugem polčasu na igrišču ni prišlo do bistvenih sprememb. Italijani so igrali še naprej neorganizirano in brez jasnega koncepta. Francozi so podvojili po izredno lepi akciji, katero je kronal z uspehom Stopyra. S tem so bili upi svetovnih prvakov iz Španije dokončno pokopani. V končnici tekme je Michel poslal na igrišče namesto Platinija mladega Ferre-rija. Bržkone pa ta poteza najbolje potrjuje premoč Francije in prepričanje o končnem uspehu pa čeprav je manjkalo do konca tekme nekaj več kot pet minut.
Svetovni prvaki pa se tako žalostno poslavljajo od tega mundiala že v osmini finala.
»Azzurrom« zaprta pot do vrat
»Azzurri« so imeli včeraj proti Francozom vselej zaprto pot do kazenskega prostora. Na sliki: Giresse in Ayache (št. 3) uspešno zaustavljata De Napoli ja
Ponoči v Monlerrevu
ZRN	1
Maroko	0
Prvi polčas 0:0
STRELEC: Matthaeus v 88. min.
ZRN: Schumacher, Eder, Brigel, Berthold, Jakobs, Foerster, Rumme-nigge, Matthaeus, Voeller, Magath, Allofs.
MAROKO: Zaki, Khalifa, Lamriss, Oudani, Bouyahiaoui, Dolmy, Bouder-bala, Marry, Krimanu, Timoumi, El Haddaoui.
SODNIK: Petrovič (Jugoslavija).
MENJAVE: od 46. min. Littbarski namesto Voellerja.
RUMENA KARTONA: Khalifa in Lamris.
Bearzot: »Če je kdo kriv, sem jaz«
Bruno Conti, eden izmed glavnih junakov slavja mundiala v Španiji, je kot, sicer vsi ostali »azzurri« sinoči razočaral. Na sliki: Conti v boju s francoskim asom Tiganajem (levo)
CIUDAD MEXICO — Po končani tekmi je bilo raz položenje v obeh taborih povsem različno; veselje pri Francozih, molk in žalost pri Italijanih. Toda kaj mislita glavna moža obeh reprezentanc?
Enzo Bearzot je mirno sprejel poraz in s tem konec sanj o morebitni obrambi svetovnega naslova. Po njegovem mnenju je sinoči odpovedala celotna ekipa in Francija je bila boljša v vseh pogledih. Bearzot je športno sprejel poraz, čestital boljšemu in dejal, da se je v 40 letih navadil sprejemati tako negativne kot pozitivne rezultate. Bearzot je odločno zavrnil vsako obtožbo na račun svojih izbrancev in poudaril, da če je kdo krivec za neuspeh, je to samo on.
Francoski selektor Michel je bil razumljivo mnogo boljše volje. Izjavil je, da predstavlja za vsakogar veliko zadovoljstvo izločiti svetovnega prvaka, za naprej pa se ni hotel izjasniti in je rajši poveličeval vrednost Brazilije.
Med najbolj razočaranimi je bil Bruno Conti. Dejal je, da predstavlja zanj ta poraz boleče slovo od svetovnih prvenstev in verjetno tudi od reprezentance. V naslednji tekmi pa Conti Francozom ne daje nobene možnosti in šteje Brazilce za glavne favorite letošnjega mundiala.
Ilario Castagner: Elementarna igra
Eden najvidnejših italijanskih trenerjev Ilario Castagner je takoj po tekmi med Francijo in I-talijo izrazil svoje prepričanje, da je bil uspeh Francije povsem zaslužen: »Uspeh Francije je bil nesporen. Nadigrali so nas glede idej, igre in predvsem glede prepričanja v lastne sposobnosti. Za Italijo je bil začetni gol gotovo hud udarec in je istočasno pomenil tudi konec vsake želje po splošni ofenzivi. Razlogi za tako neborbe-nost? Našel bi jih v spoznanju naših, da so jih Francozi prekašali v vseh elementih igre. Naše elementarno in predvidljivo manevriranje ni moglo na noben način računati na uspeh«.
V'
Nocoj ob 24.00 v Queretaru Danska-Španija
Optimizem v obeh taborih
Komentar »Izvestij« o izločitvi SZ
Pričakovali preveč
QUERETARO — Jutri bo v Queretaru obletnica ustrelitve cesarja Maksimilijana, danes pa se bo za to mesto zaključil nogometni mundial. Po tekmi Danska - Španija bodo zaprli stadion »La Corregidora« in mestece se bo vrnilo k svojemu normalnemu življenju.
Osrednji problem obeh ekip naj bi bilo bivanje v istom hotelu. Navadni smrtnik ne more razumeti, da se hodnik v tretjem nadstropju lahko spremeni v kazenski prostor, danski trener Piontek pa se je prekomerno pritoževal nad namestitvijo in uraden protest je prejela tudi FIFA.
V obeh taborih so dokaj prepričani o svojem- uspehu. Španci obetajo boj in neotesani branilec Goicoechea je napovedal pravi lov na Elkjaerja.
Shilton je gotovo eden najzancslji-vejših vratarjev na tem mundialu
Soren Lerby, eden izmed adutov danske reprezentance
CIUDAD MEXICO — Neposredni obračun med Anglijo in Paragvajem bo predzadnji v osmini finala. Nekdanji nogometni • učitelji Angleži in svetovni prvaki na domačem prvenstvu leta 1966, tu v Mehiki niso pokazali nič posebnega. Lahko bi rekli, da so bili dokaj poprečni. Uvodni nastop in poraz s Portugalci je bržkone pokazal precej slabosti, Maročani so jih prisilili na delitev izkupička. Ko je bilo že vse skoraj izgubljeno, pa so Angleži zaigrali s Poljaki kot prerojeni in si s prepričljivo zmago zagotovili drugo mesto v skupini F za presenetljivim Marokom. Visok poraz Poljske z Brazilijo pa je verjetno najbolje potrdil, da so bili Boniek in tovariši med slabšimi na letošnjem SP.
Trener Munoz je ocenil dansko ekipo kot nalašč za Španijo, ki naj bi bila danes nevarna predvsem z Butra-guenom. Napadalec Reala se doslej nikakor ni izkazal.
V dansko' ekipo, se bo vrnil Berg-green, ki naj bi zagovarjal bolj napadalno igro. Z veteranom Mortenom Olsenom v vlogi čistilca so Danci dokaj gotovi v obrambi in bodo proti Španiji tvegali nekaj več kot običajno.
Medtem ko Španci že omenjajo finalno tekmo proti Mehiki, so v danskem taboru že ocenili moč Belgije, ki naj bi bila njihov prihodnji nasprotnik.
Zelo pričakovano tekmo bo sodil Nizozemec Keizer.
Obračun s Paragvajem, ki je obtičal na drugem mestu izenačene B skupine pa bo nasprotnik, ki bo potrdil slabosti Anglije ali morda tudi vrline, ker sedaj ni več možnosti taktiziranja. Tako Mehika kot tudi še bolj presenetljiva Belgija sta v četrtini finala in ni rečeno, da ne bo izšel tudi tretji tekmec Paragvaj med osmimi najboljšimi reprezentancami prvenstva v Mehiki. Nogometaši iz Južne Amerike imajo veliko prednost v dejstvu, da so na višini 2600 m v Tuluci in so že navajeni na višinski zrak in razmere, kot bodo nocoj v glavnem mestu Mehike. Obenem pa moramo omeniti, da nastopajo Paragvajci na SP po dolgem 28-letnem premoru in da se želijo uveljaviti tudi na mednarodnem torišču.
MOSKVA, VARŠAVA — Sovjetski tisk z različnimi toni komentira izločitev državne reprezen-tance. »Sovjetskaja —^ Rossija« je odkrila toplo vodo in je izjavila, da predstav-niki ene same ekipe (Dinama iz Kijeva) ne morejo sami izvesti tako odgovorne naloge, kot nogometni mundial, »Izvestija« pa so spomnila bralce na običajno raven sovjetskega nogometa in postavila vprašanje, če se ni morda od ekipe pričakovalo preveč.
Medtem je poljski trener Piechni-czek povedal, da bo odstopil od svojega mesta po zgledu kolegov iz Bolgarije in Madžarske. Poraz proti Braziliji je bil povsem pričakovan in izločitev Bonieka in tovarišev ni povzročila na Poljskem travmatičnih zapletov.
1994: arabski mundial?
RABAT — Maroko bo v kratkem postavil svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1994. Maroški minister za šport Abdelatif Semlali je povedal, da je sam kralj Hassan II. dal u-strezna navodila in da ima Maroko že sedaj potrebne strukture za tako prireditev.
200 ton smeti
CIUDAD MEXICO — Delavci na stadionu Azteca imajo na tem stadio-la. Po petih tekmah na tem) stadionu so nabrali nič manj kot 200 ton smeti. To, kljub temu da je organizator prepovedal vstop gledalcev s steklenicami in pločevinkami. To pa žal ni vse. Zmage domače enajsterice so pripomogle, da so navijači dobesedno podivjali, saj so poškodovali parke in uničili nič manj kot 26.000
dreves. Med najdenimi predmeti na stadionu Azteca so tudi oblačila, katera so gledalci slekli med tekmo, ko je »temperatura« naraščala, in potem jih pozabili.
Vzpon Dieguita
BUENOS AIRES — Specializirana agencija »Tiempo argentino« je izvedla anketo o najbolj popularnih osebnostih v državi. Predsednik Alfonsin je zbral 74 odstotkov, pravkar preminuli pisatelj Borges 41, Maradona pa 33. Medtem ko ja Borges že končal svoj boj, ima Maradona lepe možnosti, da ogrozi samega predsednika republike.
Grenak aplavz Poljaka Bonieka
Zbigniew Boniek se je z »grenkim a-plavzom« poslovil od svojih navijačev po visokem porazu proti Braziliji
Drevi ob 20. uri v Ciudad Mexicu Anglija-Paragvaj
Nekdanji učitelji pred težko nalogo
Protesti niso nič zalegli
Italijan Luigi Agnolin, kateremu so poverili sojenje na južnoameriškem derbiju med Argentino in Urugvajem, je izredno dobro opravil svoje delo, čeprav naloga ni bila nič kaj lahka. Igra sicer ni bila groba, nervoze in nekaj preostrih startov pa gotovo ni manjkalo. Na sliki (AP) vidimo Agnolina, ko je moral poseči med Urugvajcema Francescolijem in Barriososom, ki sta hotela obračunati z Brownom, ki se skriva za sodnikovim hrbtom. Kot znano, so zasluženo zmagali Argentinci, čeprav rezultat sam (1:0) ne kaže vseh priložnosti, ki so jih imeli
šaša nidolf iz mehike za naše bralce
Pozabili so na njihov izvor
Po ■ dobrih treh tednih življenja v Mehiki smo se že toliko privadili okolju in ljudem, da celo najbolj zapletena azteška imena ne predstavljajo več težav kot v začetku. In vendar niso med najbolj izgovorljivimi na svetu. Če torej z izgovarjavo ni vet večjih problemov, še dalje ostajajo odprti odgovori o njihovem pomenu. Največkrat je treba pobrskati v leksikonih in zgodovinskih knjigah, saj so domačini pod vplivom španščine pozabili na njihov izvor, čeprav jih še dalje uporabljajo.
Zadnji azteški cesar Cuauhtemoc, ki se je rodil okrog leta 1495, torej točno 10 let po rojstvu Hernanda Cortesa, je že pri dvajsetih letih postal tlacatecutli, torej veliki gospod, najvišji plemič najpomembnejšega okraja mehiške prestolnice Tlaltelolco, kjer so danes razstavljene izkopanine,
predvsem pa se nahajajo piramide, ki govore o izredni inženirski veščini azteških graditeljev. Piramide v Tlal-telolcu so med najlepšimi in najbolj ohranjenimi, čeprav ne najvišje. Rekord pripada Choluli, nekdaj obrednem središču azteške kulture. Cholul-ska piramida meri 450 metrov, visoka pa je 64 metrov, torej več od egiptovskih.
Besedo tlacatecutli uporabljajo tudi danes v vsakodnevni govorici. Gre za zloženko, saj v azteški govorici pomeni tlacatl moža, tecutli pa voditelja. Podobnih primerov bi lahko našteli na stotine, čeprav se mestna govorica tudi pod vplivom televizije vedno bolj približuje uradni španščini.
Toda v manjših krajih, vaseh in rancherjih se življenje tudi sredi civilizacijskega razvoja bistveno ni spremenilo. V kraju Ressurechiones, le nekaj kilometrov od Pueble še danes uporabljajo stari azteški koledar, ki je namesto naših 12 štel 18 mesecev. Legenda trdi, da je koledar za ljudi se-
stavil bog Quetzalcoatl Pirnata (kača), ki je prepovedal žrtvovanje človeške krvi. Prav zaradi tega je prišel v spor z drugimi bogovi azteškega olimpa in ker so ljudje nadaljevali s človeškimi žrtvami, se je umaknil na vzhod z obljubo, da se bo vrnil, ko bo človeštvo spoznalo pravičnost njegovega nauka.
Španski konkvistador Cortes je spretno izkoristil legendo saj se je predstavil Aztekom kot Quetzalcoatl, zato je tudi tukaj lahko podjarmil ogromno državo s pičlimi 508 možmi, 13 puškami, 16 konji, 10 topovi in 4 možnarji. Cortes je porušil in uničil vse, kar je bilo v zvezi z azteško kulturo in verstvom, vse, razen koledarja. Šesti mesec, ki sovpada z našim aprilom, so imenovali uey tezoztli in je bil posvečen bogu Cinteotlu, december pa se imenuje teotleco v zahvalo bogovom, ki so se zvrstili v letu dni, pripomogli k bogatemu pridelku in obvarovali ljudi pred naravnimi nesrečami.
...v tretjem polčasu
Karlo Gergolet, ki je branil tudi vrata Triestine v A ligi
Danska in Brazilija glavna favorita
Karlo Gergolet iz Doberdoba je bil nekdaj vrhunski športnik. Na svoji dolgi vratarski poti je branil celo barve Triestine, ko je igrala v A ligi. Nato je nastopal v prvenstvih B in C lige z raznimi italijanskimi moštvi. Bil je tudi tri mesece v Kanadi, kjer je odigral vrsto tekem v tamkajšnjem prvenstvu. Imel je tudi priložnost, da je nastopal proti nekaterim odličnim i-gralcem tistega časa. Karla smo vprašali za mnenje o letošnjem mundialu.
»Mislim, da sta na podlagi igre, ki je bila doslej prikazana, v glavnem dva
favorita: Danska in Brazilja. V to ožjo skupino bi vključil še Argentino in Italijo, pod pogojem, da premaga Francijo (intervju je bil razumljivo narejen pred sinočnjo tekmo, op.ur.). Če se bo to uresničilo, morda se bo Italija prebila celo v finale, Italija ne prikazuje lepe igre, vendar je ta zelo donosna. Tudi Brazilja ni povsem zadovoljila, mislim pa, da ni še prav pokazala vsega.«
Kateri so najboljši vratarji na mundialu?
»Najboljši je menda Dasajev (SZ), čeprav ni imel priložnosti pokazati, kaj res zna. Ugaja mi tudi Francoz Bats. Tudi danski rezervni vratar Hoeg se je proslavil proti ZRN.
Izredno me je presenetil Josimarjev gol (Braz.) proti Sev. Irski. Taki goli so redkost. S take razdalje in s tako močjo in preciznostjo je gol res nekaj izrednega. Vratarji so pri takih strelih precej brez moči, predvsem, ker si strela s take razdalje ne pričakujejo.«
Kaj pa meniš o vratarjih italijanskega moštva?
»Galli je nasploh dober vratar in kljub vsemu ni igral slabo. Preveč so
ga kritizirali. Morda ni bil Galli tako pripravljen, ker je bil nesproščen. To ga je gotovo v precejšnji meri oviralo. Sedaj se boji, da bo zgrešil in igra pod svojimi sposobnostimi.
Od drugih mi je najbolj všeč Zenga. Mislim, da bi lahko brez težav branil barve Italije. To je velik talent, a nima še dovolj izkušenj. Z njim bi bila Italija res zanesljiva.«
Nekaj časa si bil tudi v Kanadi. Kaj se je od takrat spremenilo?
»Skoraj vse. Sedaj je nogomet na profesionalni ravni. Tudi takrat so i-grali za Kanado razni prvaki, stvar pa je bila drugačna. Na letošnjem mundialu je Kanada pokazala, da ni tista ekipa, ki kot za stavo prejema gole. Pokazala je dobro igro in tudi porazi niso bili ponižujoči. Treba je namreč tudi upoštevati, da je pri njih prvenstvo vezano na klimatske razmere. To pomeni, da so igralci le nekaj mesecev na igrišču. Zato ne moramo delati nobenih primerjav.
Ugajal mi je njihov vratar Lettieri, ki je lepo ubranil nekaj težkih strelov. Ima namreč precej dober smisel za pozicijo.« (M. J.)
Carlos ljubi mir
CIUDAD MEXICO — Za vratarja brazilske reprezentance Carlosa Roberta Gallo, ki ga vsi imenujejo na kratko Carlos, je znano, da je izredno miren človek. Tak je tudi na igrišču, tak je bil med tekmami prvega dela svetovnega prvenstva v Mehiki, kjer edini med 24 vratarji ni dobil nobenega gola. »Med tekmo se povsem izoliram,« pravi Calors. »Ne slišim ne navijanja ne žvižgov, pozoren sem samo na to, kar imajo povedati moji soigralci, zlasti branilci.« Ker ljubi mir, se Carlos raje vsak dan vozi na trening 90 km daleč s podeželja, kjer prebiva z Ženo in sinom.
Bilanca slavja:
en mrtev in množica ranjenih
CIUDAD MEXICO Najmanj en mrtev in množica ranjenih je bilanca slavja mehiških ljubiteljev nogometa po zmagi njihove reprezentance (z 2:0) nad Bolgarijo. Veselje Mehikancev se je začelo takoj po uvrstitvi Milutinovi-čeve čete med osem najboljših na svetu. Sprva je kazalo, da večjih izgredov ne bo. Ko so se številni Mehikanci že vrnili na domove, pa se je začelo. Okoli 23. ure so ulice v Ciudad Mexi-cu in drugih večjih krajih »preplavile horde dolgolascev. Pivo in rum sta
tekla v potokih. "Mehika, Mehika..." je odmevalo vsepovsod. Alkohol je razvnel navijače, ki niso znali več brzdati svojih čustev...,« med drugim poroča časopisna agencija AP. Policija je sicer pričakovala nerede, pa vendarle ne v taki meri. Bila je praktično brez moči. Šele okoli 5. ure, po številnih pretepih in aretacijah, ko so razgrajči omagali, se je položaj umiril.
Po prvi oceni je bilo na cestah nič manj kot 18 milijonov Mehikancev.
Stavnica v knjižnici
CHETUMAL Oblasti so ugotovile, da so javno knjižnico v mestu Ch6-tumal spremenili v shajališče številnih prebivalcev, ki stavijo na rezultate tekem mundiala. V knjižnici so namestili dva televizorja in dvesto stolov za gledalce, prodajali pa so tudi alkoholne pijače.
^(FSS Sloveni jašport
adidas
Tudi naša nogometašica v A ligi
Silva Meulia: Žal tudi
ženske niso
Ženski nogomet je tudi v Italiji v vse večjem razmahu tako glede števila Privrženk kot tudi kakovostne rasti igre same. Najboljši dokaz so nogometna ženska prvenstva v A, B, C in D Ugi. Žoga je razmeroma zgodaj pritegnila tudi profesorico telesne vzgoje na naših nižjih srednjih šolah, Silvo Meulio, ki brani barve pordenonskega Friulvini v italijanski A ligi.
Kaj te je pravzaprav pripeljalo na nogometno igrišče?
(S) C&hUol&ptd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:
MILAN	SEDEŽ: Miramarski drevored 3
GORICA	Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI	Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
prizanesljive
»Na dvorišču sem vedno brcala žogo in tudi igrala s fanti. Ko sem zvedela, da je v Trstu ženska nogometna ekipa Radici, sem se ji priključila. Po treh treningih sem nastopila s prvo ekipo in potem nisem več prenehala. Za tržaško enajsterico sem nastopala-pet let, nakar sem branila barve Monze v A ligi, Latine pa v B in A ligi. V letošnji sezoni sem nastopala za Friul-vini iz Pordenona.«
Kaj v največji meri priteguje dekleta k tej športni panogi?
»Deklet, ki se ukvarjajo z nogometom, je sicer vedno več. Mislim pa, da je bistvo v tem, da najprej nekaj vidiš in potem poskusiš. Ženski nogomet je pač ena od športnih panog.«
Katere so bistvene razlike med ženskim in moškim nogometom?
»Tako kot pri vseh športih so tudi pri nogometu bistvene razlike glede telesnih sposobnosti. Najbolj vidne so pri hitrosti in moči. Tehnična priprava pri ženskah ni izrazito slabša.«
Verjetno pa z grobostmi ni tako hudo...
»Žal tudi ženske niso prizanesljive. So nekatere, ki stopijo na igrišče z namenom, da nasprotnico poškodujejo. Na nekaterih prvenstvenih tekmah je kar precej hudobije.«
Kako je z gledalci?
»Na naše tekme ne prihaja veliko gledalcev in med njimi je kar precej radovednežev. V Pordenonu je veliko več poznavalcev nogometa kot radovednežev, v Trstu ravno obratno, ker v našem mestu ni nobene kakovostne ekipe. Skoraj vsi pa gledajo na ženski nogomet skozi prizmo moškega, s katerim ga ne moremo primerjati iz razlogov, ki sem jih že omenila. (G.F.)«
...in naši najmlajši
...in naši najmlajši
Naši osnovnošolci nas še naprej presenečajo s svojimi izdelki, ki izkazujejo zvrhano mero fantazije, a tudi izostrenega opazovalnega čuta. Škoda, da tukaj ne pridejo povsem do izraza, saj so večinoma večbarvni. Tokrat vidimo risbi Mirka Ferlana (levo) in Paole Volk (desno) iz 3. razreda osnovne šole France Bevk z Opčin
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
DANES, 18. 6.
12.30 Maroko - ZRN (p) KP
20.00	Anglija - Paragvaj Rai 1, KP, LJ
24.00	Španija - Danska Rai 2, KP, LJ
Vsa četrtfinalna, polfinalna in finalna srečanja bodo tako italijanska kot koprska in ljubljanska televizija prenašale neposredno.
	SI^^Tservizio Tecnico Industriale		0MNIAC0MMERCE
			dl S. Savarin
	IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA		IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
	TRST —Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176		TRST — Ul. F. Severo 21
	FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205		tel. (040) 631301 - 631880
	Tel. (0481) 87213		telex 460129 OMNIAC I
			
	TRI M AC s ..		L
	IMPORT - EXPORT		
	Strojna oprema za lesno industrijo		^ECHNA IMP0RT • EXPORT
			TRST — Ul. Ghega 2
	Narodna ulica 124 — Opčine (Trst) Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIMAC 1		TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike.mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500 -, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -.žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
18. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na 42. kolesarski dirki po Jugoslaviji
Jugoslovani držijo vse niti
V 1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Farsa zadnjega kola
TREBINJE — Na 42. mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji je bila včeraj na vrsti tretja etapa od Žabljaba pod Durmitorom v Črni gori do Trebinja v Hercegovini, dolga 152 km, ki pa ni prinesla nobenih sprememb v skupnem seštevku. Vodi še naprej Jugoslovan Jure Pavlič pred rojakom Srečkom Glivarjem in Italijanom Renatom Piccinom. Med moštvi pa ima jugoslovanska reprezentanca 4'35” naskoka pred Francijo in 6’15” pred Italijo in Češkoslovaško.
Včeraj je čakalo kolesarje več hujših preizkušenj. Najprej vratolomen spust iz Žabljaka proti Savniku, potem dva vzpona na 1.450 in 1.490 m, za konec pa še 100 km vožnje po hudi pripeki, kajti živo srebro se je že dvignilo do 30 stopinj C. Jugoslovan-
Tradicionalna gimnastična akademija SZ Bor
V velikj telovadnici Borovega športnega centra je bila pred dnevi nia sporedu tradicionalna vsakoletna a-kademija gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Na sporedu je bilo 14 točk, v katerih sp nastopajoči pokazali znanje, ki so ga osvojili med letom v tej sekciji v športno - ritmični gimnastiki in pa v nekaterih akrobatskih elementih.
Mladi telovadci so poželi priznanje številnih prijateljev gimnastike, ki so si prireditev ogledali, zlasti pa so bili deležni pozornosti najmlajši.
Po akademiji je bil redni občni zbor gimnastičnega odseka, na katerem so člani izvolili novo sekcij-sko vodstvo, beseda pa je tekla tudi o nekaterih temeljnih vprašanjih slovenske gimnastike v Trstu.
— boj —
skl kolesarji so trdno držali vse niti v svojih rokah. Jure Pavlič je zmagal na prvem in bil tretji na drugem gorskem cilju. Mladi, 19-letni Srečko Glivar pa je obratno dobil drugi gorski cilj in bil na prvem tretji. O zmagovalcu etape je odločal sprint velike skupine, v katerem je bil najhitrejši Avstrijec Johan Traxler pred Jugoslovanom Robijem Šebemkom, ki je omagal tik pred ciljno črto.
Danes bo na vrsti 4. etapa od Trebinja do Mostarja.
Skupni vrstni red: 1. Pavlič (Jugoslavija I.) 10.47’44”; 2. Gljivar (Jugoslavija I.) po FOT”; 3. Piccin (Italija) po ITI”; 4. Smole (Jugoslavija I.) po 1T3”; 5. Stajkov (Bolgarija) po 2’00”; 6. Quentel (Francija) po 2’04”, itd.
Jože Pogačnik
Kotalkarska dejavnost pri kulturno - športnem društvu Vipava s Peči v sovodenjski občini je bila deležna ponovnega uspeha. Na deželnem prvenstvu v okviru mladinskih iger, ki je bilo v nedeljo v Vidmu, je Katja Tommasi zasedla prvo mesto in si s tem zagotovila možnost nastopa na državnem finalu, lei bo jeseni v Rimu. Nova deželna prvakinja je svoj uspeh dosegla v zelo ostri konkurenci, kar daje njeni zmagi še posebno vrednost. Oben°m je to dokaz, da je pečansko društvo, kar zadeva kotalkarska dejavnost, zelo napredovalo in je danes med najboljšimi v deželi. Temu v dokaz naj povemo, da sta na videmskem finalu nastopila tudi Štefan Tommasi in Ticija-
Zaplet na cilju
BELLINZONA (Švica) - Na cilj sedme etape kolesarske dirke po Švici je prvi privozil Italijan Calcater-ra, a je bil zaradi prerivanja v sprintu diskvalificiran in zmaga je šla Belgijcu Nulensu, ki je prehitel skupinico še šestih kolesarjev. Američan Hampsten je ohranil prvo mesto, saj med ubeglimi ni bilo vidnih kolesarjev.
Sylvester k Marru
Košarkarsko društvo Scavolini je Marru iz Riminija odstopil igralca a-meriškega porekla, a italijanskega državljanstva Sylvestra. K Marru je prestopil tudi Sonaglia, doslej pri Jollycolombaniju.
na Tomšič, ki sta zasedla 4. oziroma 19. mesto.
Uspeh kotalkarjev Vipave pa je obogaten tudi z rezultati deželnega prvenstva UISP, ki je bilo v soboto in nedeljo v Pordenonu. V kategoriji amaterk je Barbara Kovic zasedla odlično 2. mesto in si s tem zagotovila nastop na državnem finalu, ki bo v Pontederi. Na istem prvenstvu v Pordenonu pa je Štefan Tommasi med mladinci zasedel 8. mesto.
Deželno prvenstvo v Pordenonu se bo nadaljevalo še v soboto in nedeljo. V kategoriji mladink bosta nastopili tudi predstavnici Vipave Ticijana Tomšič in Pamela Mozetič, med kadetinjami pa Katja Tommasi in Valentina Florenin.
Posebej ra Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovansko nogometno prvenstvo se je končalo z zadnjim kolom in to natanko tako kot so napovedovali dobro' poučeni. Doseženi so bili sami programirani rezultati, ki so v bistvu ustrezali prav vsem tekmecem. Na večini igrišč so se navijači smejali in žvižgali igralcem, le v Beogradu je bilo drugače. Tam so namreč nogometaši Partizana skupaj z navijači bučno proslavili naslov državnega prvaka, ki je bil že deseti.
Kolo je bilo rekordno po golih, na devetih tekmah so jih dosegli kar 44. Toda to ne pomeni, da so bile igre navdušujoče, prej bi lahko rekli celo obratno. Igralci so na večini igrišč bolj vneto poslušali radijske prenose z drugih igrišč kot pa igrali. Toda na vsako spremembo so vendarle reagirali z goli.
O golih v zadnjem kolu jubilejnega (40.) prvenstva skoraj ne velja izgubljati besed, na splošno pa lahko rečemo, da jih je bilo veliko doseženih iz off-sidov in po podarjenih podajah nasprotnikov. Na učinkovitost tega kola je precej vplival tudi nekoliko manj prestižni boj za lovoriko najboljšega strelca prvenstva. Najučinkovitejši v tem kolu je bil Zagrebčan Bodanovič, ki je z Vojvodino dosegel kar štiri gole, toda pomembnejši je bil obračun Čopa in Bursača za najboljšega strelca lige. Čopu v dresu vinkovškega Dinama so njegovi nekdanji soigralci iz Hajduka omogočili, da je v Splitu dosegel kar tri gole, Bursaču pa Titograjčani le dva (trikrat je bil strelec tudi M. Djurovski za Crveno zvezdo). Golgeter lige je Čop, ki je dosegel 22 golov, Bursač pa iih ima 19. V ta boj bi se lahko vmešal tudi Zlatko Vujovič, ki je odigral poslovilno tekmo za Hajduka, a je zastreljal ll-metrovko. V prihodnji
sezoni bo tako v pokalu prvakov igral Partizan, v pokalu pokalnih prvakov Velež iz Mostarja, v pokalu UEFA Crvena zvezda, Hajduk in Rijeka, iz lige pa sta izpadla Vojvodina in Beograd, medtem ko sta nova prvoligaša Spartak in Rad ali Radnički (Niš), o tem bo odločal njun medsebojni derbi v nedeljskem zadnjem kolu druge lige vzhod v Beogradu, od koder je Rad.
Nogometaši Kopra so tokrat v predzadnjem drugoligaškem nastopu gostovali pri drugouvrščeni Iskri in izgubili z najtesnejšim izidom. Niso igrali slabo, malo jim je uspevalo le v končnici napada, zato pa so se z zelo solidnimi gostitelji kar dobro branili.
Rezultati predzadnjega kola 2. ZNL Zahod: Iskra - Koper 1:0 (0:0), AIK-
»Presenetljivi« izidi zadnjega kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva so povzročili val ogorčenja. Tisk govori o možnosti, da bodo kolo ponovili, saj je bilo izkrivljenih rezultatov očitno preveč. O tej možnosti se bo v petek izrekla nogometna zveza.
Novi Sad 3:1 (1:0), Famor - Proleter 0:0, Vrbas - Zadar 4:0 (1:0), GOŠK Jug - Borac 3:0 (2:0), Jedinstvo (Bi) - Šibenik 4:2 (3:0), Jedinstvo (Br) - Spartak 4:0 (4:0), Kikin-da - Leotar 2:0 (1:0), Spbt - Rudar 3:1 (1:0).
VRSTNI RED: Spartak 47; Iskra in Leotar 43; Proleter 37; Jedinstvo (Br) 36; Kikinda 33: Novi Sad, Vrbas, Šibenik in Rudar 32; GOŠK Jug in Spbt 31; Famos, AIK in Borac 30, Jedinstvo (Bi) 29; Zadar 26; Koper 20 točk.
Pari nedeljskega zadnjega kola (22. t.m.): Novi Sad - Spbt, Rudar - Ki-kinda, Leotar - Iskra, Šibenik - GQšK Jug, Koper - Jedinstvo (Br), Spartak-Jedinstvo (Bi), Borac - Vrbas, Zadar - Famos, Proleter - AIK.
Po uspehih na ravni šole in UISP
Kotalkarji Vipave napredujejo
Na regati (laser) za pokal Favretto
IVI. Ferfolja (Sirena) odličen
Z občnega zbora odbojkarskega društva Bor
Kljub težavam tudi uspehi
V soboto, 14., in nedeljo, 15. t. m., je potekala v Tržaškem zalivu regata, veljavna za pokal Favretto, v organizaciji Jacht cluba Adriaco. V tej regati so prišb v poštev sledeči razredi: evropa, laser, 420 in sohng. TPK Sirena je sodeloval samo z Mak-sijem Ferfoljo, ki pa se je izvrstno izkazal, da je zasedel prvo mesto v razredu laser. Oba dneva ni bilo vreme preveč naklonjeno jadralcem, posebno še v soboto, ko je bila močna burja in marsikateri jadralec se je umaknil. Predvidena sta bila dva piova. Izpeljah pa so samo enega. Drugi dan, v nedeljo, je bilo nekoliko bolje, čeprav je ravno tako močno pihalo, vendar je tekmovalcem u-spelo dokončati dva piova. Sirenin jadralec Maksi Ferfolja je prvi dan zasedel prvo mesto, drugi dan pri prvi preizkušnji prvo mesto, pri druga pa drugo.
Končna lestvica je sledeča: 1. Maksi Ferfolja (Sirena), 2. Stefani (S
VBG), 3. Škerl (SVBG).
Najmlajši jadralci TPK Sirena K. Ferfolja, M. Guštin, G. Meucei pa so se v nedeljo, 15. t. m., udeležib regate, veljavne za področno prvenstvo v razredu optimist v Lignanu. Regato je priredil Jacht club Ligna-no. Udeležencev je bilo 45 in z razliko od vremena, oziroma burje, ki je pogojevala regato premičnih kobi-bc v Tržaškem zalivu, je regato v Lignanu spremljalo skorajšnje brezvetrje. K. Ferfolja se je zelo dobro odrezal, saj je zasedel 9. mesto, medtem sta M. Guštin in G. Meucci zasedla 18. ter 20. mesto.
Lo Duca zapušča
reprezentanco
Postavljen pred izbiro, naj izbere med Cividinom in reprezentanco, kot določa nov pravilnik italijanske rokometne zveze, se je Giuseppe Lo Duca opredelil za klub- Nov trener »az-zurrov« je Jugoslovan Zdravko Malič.
V	soboto je imelo odbojkarsko društvo Bor svoj redni letni občni zbor. Ob številni udeležbi predvsem najmlajših članov je dosedanji odbor podal obračun pravkar zaključene sezone, ki je bila, kot je izšlo iz predsed-niškega poročila Pina Rojca, zelo u-spešna. Preko sto odbojkaric in odbojkarjev je v osmih prvenstvih, v katetrih so nastopili, doseglo več dobrih uvrstitev, med katerimi izstopa prestop druge moške ekipe iz 1. divizije v D ligo. Ob tem ne gre pozabiti dejstva, da je društvo v veliki meri pripomoglo tudi k uspehom združenih ekip Mebla in Friuiexporta, katerima je odstopilo več igralk, odbornika in trenerja.
V	nadaljevanju se je Rojc dotaknil tudi problemov, s katerimi se je moral odbor ubadati in omenil v prvi vrsti hudo, sicer že kronično pomanjkanje ustreznih vadbe‘nih prostorov, kar društvu onemogoča, da bi svoje delovanje še bolj razširilo. Pomanjk-
ljiv je bil tudi doprinos staršev, ki so še vedno v premajhnem številu sledili delovanju društva in prav njihova pomoč bi bila v bodoče zalo zaželena in dobrodošla.
Ob koncu svojega poročila se je predsednik še zahvalil vsem, ki so sledib tekmam raznih ekip in so na katerikoli način podprli delovanje OD Bor.
Na občnem zboru so s spominskimi kolajnami nagradili najuspešnejše e-kipe in najmlajše tekmovalce, priznanja za celoletni trud pa so prejeli tudi najzaslužnejši posamezniki.
Pozdravom in krajši diskusiji so sledile še vobtve, na katerih je bil izbran 11-članski odbor, ki si bo na prvi seji razdebl funkcije in ki je tako sestavljen: Pino Rojc, Angelo Starc, Marjuča Čok, Jasna Rauber, Jadranka Pahor, Aleksander Koren, Fabio Gombač, Igor Može, Igor Gombač, Elio Marega, Davor Pečenko.
Lepo priznanje za teniški odsek športnega združenja Gaja
Poverili izvedbo pokrajinskega turnirja
ZSŠDI — Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 20. junija, v dvorani KD I. Gruden v Nabrežini ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
16. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	otvoritev občnega zbora;
2.	izvolitev predsedstva;
3.	poročila;
4.	pozdravi in diskusije na poročila;
5.	prošnje za včlanjenje novih društev;
6.	zaključek.
Teniška sekcija ŠZ Gaja praznuje letos svojo 15. obletnico obstoja. V teh letih se je dejavnost sekcije izredno razširila, saj imajo sedaj v Padričah kar štiri igrišča: dve sta peščeni, dve pa betonski. S tenisom se ukvarja preko sto igralcev, letos pa je prvič skozi celo leto organizirana teniška šola za otroke, ki jo vodi Boris Košuta.
Trud, ki so ga vložili v organiziranje tako pestre dejavnosti je obrodil svoje sadove, saj so letos prvič poverili teniški sekciji ŠZ Gaja organizacijo pokrajinskega teniškega turnirja. To je nedvomno veliko priznanje, ki pa bo obenem zahtevalo veliko truda, saj bo na turnirju, ki se bo odvijal od 21. do 29. junija, nastopilo okrog sto igralcev. Turnirja, ki ga ŠZ Gaja organizira v sodelovanju s športno
trgovino Hill Sport iz Bazovice, se lahko udeležijo nekvalificirani igralci, ki imajo tekmovalno kartico veljavno za leto 1986. Vpisovanje je še odprto.
Tekmovalna pravila so naslednja:
—	Prijave sprejema organizator do 12. ure petka, 20. junija 1986, pri javnina pa znaša 12.000 lir;
—	žrebanje bo, pod nadzorstvom vrhovnega sodnika, 20. junija ob 18. uri v prostorih kluba;
—	tekmuje se po pravilih FIT na izpadanje; igra se na dva dobljena niza. V vseh nizih se pri stanju 6:6 uporabi pravilo tie-break;
—	vsak tekmovalec je dolžan soditi vsaj eno tekmo dnevno, v primeru, da to zahteva vrhovni sodnik ;
—- časovni razpored bo objavljen na vidnem mestu v prostorih kluba. Igralec, ki zamudi začetek tekmovanja izgubi srečanje W.O.; — začetek tekem bo ob 9. uri.
Tenis na Rojcah
Teniška igrišča na Rojcah bodo od 21. do 29. junija prizorišče 5. memoriala Mauro Orali, ki ga prireja krožek Campagnuzza. Turnirja, ki je deželnega značaja, se lahko udeležijo samo nekvalificirani igralci. Kakor je na uradni predstavitvi podčrtal predsednik krožka Andretti, je po številu udeležencev memorial Grab najpomembnejša teniška prireditev v Gorici. Želja organizatorja je, da bi se letos prijavilo nad sto tekmovalcev. Vpisovanja se bodo zaključila jutri, medtem ko bodo naslednji dan izžrebab pare.
USPEH KOLESARJA ADRIE
Ivo Dol jak prvak Triveneta (senior)
Kolesar Ivo Doljak, ki tekmuje za lonjersko Adrio je v soboto in nedeljo žel dva lepa uspeha. V soboto je v kategoriji seniorjev zanesljivo zmagal v Caorlah, kjer je na dirki na kronometer dosegel najboljši čas in s tem osvojil tudi naslov prvaka Triveneta na kronometer. Progo, ki je bila dolga 12,5 km. je Doljak zanesljivo prevozil v 18’08” in pustil za sabo velikega favorita Claudia GirardeUija iz Vi-cenze, ki je lansko uezono zasedel tretje mesto na priznanem tekmovanju v Trevisu, kjer se je sedanji profesionalec Primož Čerin uvrstil na 5. mesto. Tretji v Caorlah pa je bil Stefano Miletto, ki je sodil tudi med favorite. Skupno je tekmovalo 67 kolesarjev, katerim pa sta nagajala močan veter in dež.
V nedeljo pa je Ivo potrdil, da je trenutno res v dobri formi, saj se je ponovno uveljavil na kronometer in sicer na progi Tolmeč -Amaro. Vozil je skoraj s poprečno hitrostjo 45 km na uro. V Ama-ru je zmagal njegov društveni tovariš Jože Hafner, Ivo pa se je u vrstil na drugo mesto. Skupno je tekmovalo 70 kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši iz naše dežele. Tekmoval je tudi zmagovalec kronometrske dirke Barkovlje -Sesljan, Genovežan Antonio Surla, ki je zasedel peto mesto. (B. Rupel)
obvestila
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča, da bo redni občni zbor združenja v ponedeljek, 23. junija t.l., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7.
Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev volilne komisije; predsedniško poročilo o delovanju društva; razprava o poročilu; razrešnica staremu odboru; volitev novega odbora; razno.
JK ČUPA
priredi v poletnih mesecih tečaje jadranja in deskanja. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu še danes in jutri od 18.00 do 19.30.