JLETO V. # ŠTEVILKA 5 AVGUST—SEPTEMBER CENA 50 S DIN Na svečani seji v počastitev občinskega praznika Predsednilc slcupščine občine Kamnik Franc Vidervol je po pozdravnih besedoh dejal: TOVARISICE IN TOVARlSl, DRAGI GOSTJE! I.etašnji občinski praznik praznu-jemo v jubilejnem letu, ko praz-nujego vsi jugoslovanski narodi 25. obletnico oborožene vstaje. Organiziran partizanski napad na okupa-torja, katarega je skrbno pripravilo politično in vojaško vodstvo takrat-nega kamniškega okrožja na ob-moćju naše in domžalske občine, je spadalo v vrsto tistih akcij. ki jih je organizirala komunistična partija v letu 1941. Ta upor je povzročil okupatorju poleg materialne škode zlasti moralnopolitični udarec, slo-venskemu narodu pa je vlil vero v svoje lastne sile, da lahko prizadene težke udarce tuđi moćno oboroženi armadi, ki ima na lazpolago tehniko in vsa druga vojna malerialna sredstva in da v pravičnem boju tuđi zrnaga. Okupator se je zave-dal, da pomeni to začetek splošne vstaje in da je to organiziran od-por našega ljudstva. Zato je tako močno reagiral in začel takoj izva-jati hude represalije. Ne bom našteval vsch čioveških žrtev, materialne škode, prcganjanj in drugih težav, ki jih je moralo prestati na.šo ljudstvo od leta 1941 do 1945. Prvi korak v revoluciji je bil storjen. Okupator je bil prema-gan in izgnan, naša domovina pa se je znašla po končani vojni v zelo težkih okoliščinah, saj je bilo potrebno zgraditi požgane domove in obnoviti porušene gospodarske objekte, komunikacije, komunalne in druge objekte. Na območju naše občine je bilo v vojni mnogo poru-šenega. V vojni se ne gradi, ampak samo ruši, zato si jugoslovanski narodi toliko prizadevajo, da bi ohra-nili mir. V času obnove tso se naši narodi izkazali prav tako hrabri in borbeni kot takrat, ko je bilo treba reševati svoj lastni obstoj. Puško so zamenjali z drugim orodjem in dostikrat tuđi z golimi rokami gradili vse tisto, kar je bilo porušeno. V gradi tvi našega gospodarstva smo morali prebroditi virsto težav, za ka-tere čestokrat nismo krivi sami, ampak različni drugi činitelji, no-tranjj in zunanji. Vsi uspehi naše povojne sociali-stične gradi tve so nam zelo blizu, saj jih vidimo z lastnimi očmi in že vsak dan uživamo plodove teh prizadevanj. Ce se ozremo nazaj in primorja-mo s približnimj šlevilkami napre-dek naše občine in zlasti mesta, po-tem borno ugotovili, da je mesto već kot podvojilo število prebivalstva ob dejstvu, da je naše gospodarstvo po obsegu 3-krat večje, kot je bilo takoj po vojni. Zgrajenlh je bilo nešteto stanovanj v blokovni izgradnji in na stotine individualnih hišic, već šolskih in drugih zgradb, zgrajenih je bilo več kilometrov vo-dovodov, več kilometrov čest in še drugih komunalnih objektov. Ze samo dejstvo, da pri nas skoraj ni brezposelnih, pomeni, da je naša komuna napravila v 20 letih izred-no velik napredek. Naš družbeni sistem ustvarja lake pogoje, da se občani povezujejo z najrazličnejšimi interesi, ki izha-jajo iz njihovih potreb in prizadevanj, da bi si ustvarili srečnejšo in lepšo bodočnost, kot jo je imela prejšnja generacija. V smislu novo ustave in s konkretizacijo našega statuta občine je skupščina občine tista, ki povezuje interese občanov in delovnih organizacij. Samoupravni organi delovnih organizacij in družbenih služb pa so dolžni sku-paj /. občinsko skupKŠčino. da te interese usklajujejo in jim preskrbe ustrezno materialno osnovo za njihov skladnejši razvoj, da bodo ust-varjeni kar najbolj ugodni pogoji za nadaljnji družbeni in gospodarski napredek. Pri teh naporih se seveda sreču-jemo z raznirni težavami ne samo v obeinskih skupščinah, marveč tuđi v širših političnih skupnostih. IV. plenum CK ZKJ je obsodil vse tište, ki mislijo, da naša družba ne more uspešno izpolnjevati svojih nalog na temelju samoupravnih odno-sov. Vračanje v dobo administra-tivnega reševanja bi pomenilo na-zadnjaštvo in pripravo plodnih tal za birokracijo. Postaviti delavca v procesu proizvodnje do birokratske-ga vodstva v čas, ko so bili deloda-jalci in delojermlci, bi končno pomenilo zavreti proces napredka ne v materialnem o/.iru, pač pa tuđi negirati humanizem, ki je bistveni element našega družbenopolitičnega sistema. Samoupravni odnosi postavljajo delavce kot samoupravljalce v ena-kopraven položaj v vseh delovnih jn drugih procesih družbenega dela. Jugoslovanski narodi so prevzeli zgodovinsko nalogo, da so pričeli brez pravih izkušenj uveljavljati proces samoupravljanja. IV. plenum je pokazal, kaj so lahko zgodi, če nišo prisotni samoupravni mehanizmi in jim nišo podvržena dolo-čena področja naše politike. Zato ne more biti napredka tuđi v občini, če se vsi samoupravni mehanizmi ne združijo in ne postavijo pred sebe kratkoročnih ali dolgoročnih programov in se ne zavzemajo za njihovo izvršitev. Ne more biti tuđi napredka v tovarni, če ni na visini delavsko samoupravljanje. Ce bo čim manj reSevanj v ozkih krogih in več javnih razprav ter več politične in gospodarske vzgoje samoupravnih organov, bo tuđi več napredka. Bolj ko se bodo stvari ob-ravnavale javno, manj bo napak. Bolj ko se bo razširil krog tistih, ki odločajo, smotrneje bomo gospodarili. Bolj ko bo tehtno sodelova-* nje med umskim jn iizKnim" delom, večji bodo uspehi v procesu proizvodnje, večja bo produktivnost in hitreje bo rasla proizvodnja. Bolj ko bomo racionalno gospodarili, hitreje bo rastel naš standard. Će borno tako delali, bomo izpol-nievali zahteve in dosegali namene gospodarske in družbene reforme ter tako prispevali k realizaciji sklepov VIII. kongresa ZKJ in IV. plenuma. Vse to pa bo v še večji meri prispevalo k razvoju naše občine in blagostanju naših delovnih ljudi. Od tu izvirajoče nezadovoljstvo nas bo še bolj strnilo v boju za socializem in za saečnejšo pri-hodmost nas in naših potomcev. Živel 27. julij — borbeni praznik občine Kamnik! Naj živi bratstvo in enotnost jrugoslovanskih narodov! Naj živi šc mnogo let na srečo naših narodov prcđsednik republike JOSIP BROZ TITO! Po govoru so bila na osnovi od-loka, s katerim je bil ustanovljen sklad Toma Brejca, ki ga je spre-jela občinska skupščina, podeljena priznanja za pomembna prizadeva-nja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetno-sti. Utemeljitev je prebral tov. prof. Zvone Verstovšek. Po seji se je ob 18. uri pričela svečanost o podelitvi domicila VI. slovenski narođnoosvobodilni udarni brigadi Slavka Slandira. Sloves-nost je pričel predsednik skupščine občine z uvodno besedo: Tovarišice in tovariši, dragi gost je! Začenjam slovesnost v okviru praznovanja 27. julija — borbenega praznika občine Kamnik. Ta slovesnost je dvojna. Prvič si štejem v posebno čast, da bom v imenu skupščine občine Kamnik izvršil njen sklep o podelitvi domicila VI. slovenski narodpoos(yobodilni udarni brigadi Slavka Slandra in drugić, fcer izročamo namenu del tega mo-gočnega doma, v katerem bodo poleg zdravstvenega doaia tuđi glas-bena šola, telesnovzgojne organizacije ter prostori zavoda za zapo-slovanje delavcev. Celotnemu domu je skupščina občine Kamnik dolo-čila ime: Dom VI. SNOUB Slavka Slandra. Tovarišice in tovariši! Z namenom, da obranimo in kre-pimo borbene tradicije občine Kamnik v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji, je sprejela skupščina občine Kamnik na 48. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 26. maja 1966 sklep o podelitvi domicila VI. SNOUB Slavka Slandra v občini Kamnik, saj je bila ta slavna partizanska brigada ustanovljena 6. avgusta 1943 prav na območju naše občine. Prosim predstavnike brigade, da mi omogočijo izročiti spominsko listino in pripeti spominski trak na bojno zastavo. Nato je govoril narodni heroj Mirko Jerman, ki je orisal slavno bojno pot Šlandrove brigade v času NOV ter njen prispevek za osvo-bodilev. Po tej slovesnosti je predsednik sklada za razvoj družbenih služb tov. Stane Marcijan po obširnem po-ročilu, koliko je bilo potrebno truda in materialnih sredstev za dogradi-tev tega doma, ki bo nosil ime Slavka Slandra in ki bo služil zdravstveni službi, telesni vzgoji in glasbeni kulturi, izročil dom svojemu namenu. Predsednik sveta za zdravstvo in sorialno varstvo tov. dr. France Pu-celj pa je prebral utemeljitev, na podlagi katere je bil zdravstveni dom imenovan Dom dr. JULIJ PO-LEC. Na slavnostnj skupni seji občin-ske skupščine Kamnik in družbe-nopolitičnih organizacij za letošnji občinski praznik so bile letos prvič podeljene nagrade iz sklada Toma Brejca. Sklad je ustanovila skupščina, da bi vsako leto dala javno priznanje poniembnim prizadevanj em in do-sežkom posameznikov ali delovnih _skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki ima-jo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tuđi izven nje. (Nađaljevanje na 8. strani) Ki i luii! 111 ni fin r ii n i n i h i w :: H :::: A n '■"■ U I '■"'■ I :" I " S" I / :" I ""5:::!:: I I ::: I I ::: I " :::: II ::: II I :: II : |lf| :::: 11 I :::: I ::: V ::: I/ ;:: I »""""»"• II-" II '■"• I ■".; II ::: |\ f. :::: II ::" |WI :::: |l| :::: | ::: X ::: |f :::: I :::::::::::: | I ::: U ::: | :::: II ::: ili i::! U ■■:■ If I :::■ III :::: I ::: \ ::: IV !:: I lliiliiViiil I I i:: fl ::■ I !::! U === l\l •■■• m I •■■■ ■ f m ■■■• I II •»■• ■ ■■■ ■ ■ ■■■ ■ % i"» ■ ■■■■•■■•■■■« ■ ■ ■■■! ■ ■ ■■■ ■ ■ >>■■ ■ ■ ■■■ ■ ft ■ , 11 i 1 k ■ | i 1111U i ■ 111 ■■! U i U i U i ■ ■:: i l h. ' !■■! ■*■■ !■■■ ■•■! - ■*« ■■■■ ■*■ ■«■■■■■■■■■■ ■■■! ■■• ■■■» mm* Letošnji nagrajenci sklada Toma Brejca občine Kamnik Letošfiji nagrajenci sklada Toma Brejca občine Kamnik KAMNISKI OBCAN i.:jCfJadaI.je^anje s 1. strani) '" ' ! < ,-.š.-S sredstvi sklada razpolaga ust-žrezno" z določili svojega statuta ■gpravni odbor, ki so ga letos sc-;:6tavljali: •r'prof. Zvone Verstovšek kot pred-sednik in ćlani Danilo Cerkvenik, ing. Albert Cebulj, Gregor I rt, mag. ekon. Stefan Ivanko, dr. Jahez Ma-tjašič in Rajko Svetek. Upravni odbor je za leto 1966 po-delil nagrade: prvemu slovenske-mu društvu Liri, prof. Ivanu Ziku in Viktorju Mihelčiču. Svojo odlo-čitev je upravni odbor utemeljil ta-kole: Pevsko društvo Lira je prvo slovensko pevsko društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1882. Odlika društva je, da je ves čas svojega ob-Btoja — z izjemo obeh vojn — ved-no živahno in uspešno delovalo. 2e pred vojno je društvo dosegalo za-vidljive uspehe, saj je bila LIRA prvak Hubadove pevske župe. Po vojni, ko je ponekod zboirovskopet-je skoraj popolrioma zamrlo, je LIRA ponovno ZcižKjela in z mnogimi uspetymi' koncer^Mo^ria^h fta -tu-iem "znovau. dqkazala' S*jo *Vfs6l{if> pevsi^kvajueto. Zlasti se je delovanje zbora razmahnilo in razžive-"io'v zadnjih letih. Zbor je pripra-v'il vsako leto nove moderne kon-certne programe in vsako leto na-' stopa v Kamniku in v dvoranah kamniške in domžalske občine. S temi programi je dosegel tako kvaliteto, da je ugledno nastopal tuđi v inozemstvu. Priredil je tri turneje na Koroško in dve turneji na Tržaško in v Ilalijo. Turneje po Ko-roškem in Tržaškem so bile vsklaje-ne s kulturno prosvetnim delom med zamejskimi Slovenci. Izredno dobro uspeli koncerti leta 1964 y Kamniku in Domu glasbe v Celov-cu »o bili osnova, na kateri je Zvez-na komisija kulturno umetniškega sveta Jugoslavije izbrala LIRO. da nastopi na velikem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arez-zu v Italiji. Bilo je prvič, da je za-stopal na takšnem tekmovanju Ju-goslavijo zbor iz manjšega kraja. Do takrat so Jugoslavijo zastopali samo zbori iz velikih naših kulturnih eredišč. V izredno hudi konkurenci je LIRA osvojila v Arezzu avgusla 1965. leta drugo mesto s pripada-jočo nagrado. Ta uspeh je bil toliko pomembnejši, ker so se zbori iz Zagreba, Novega Sada in Pulja vmili s tega tekmovanja žal praznih rok. Celotno delovanje društva je močno usnrerjeno tuđi v prosvet-ljevanje njegovih članov. Turneje, ki jih je pripravilo društvo, so po-leg koncertnih nalog zajele vedno tuđi obsežen program za širjenje obzorja članov. S takšnim svojim delom se je LIRA dvignila na ra-ven visokokvalitetnih amaterskih pevskih zborov in prispeva danes k ugledu slovenske glasbene kul- |ure in posebej kulturnemu življenju naše *JBSne£ ' Upravni odbor sklada podeljuje torej prvemu slovenskemu pevske-mu društvu LIRI nagrado v znak priznanja za njegovo dolgoletno uspešno in kvalitetno delo ter za uspeh na mednarodnem pevskem tekmovanju v Arezzu. Profesor Ivan Zika je sicer pre-davatelj romanskih jezikov na kam-niški gimnaziji, vendar ga upravni odbor nagrajuje predvsem zaradi njegovega bogatega, pestrega in razsežnega, čeprav tihega in ne pozornosti vzbujajočega dela izven sole. Imenovani se je v 40 letih takš-nih prizadevanj uveljavil ne le kot vzoren poznavalec kamniške pol-preteklosti z vsemi njenimi poseb-nostmi ter njen zvesti zapisovalec in kronist, temveč kot literarni in splošni kulturni zgodovinar in publicist. Njegovo publicistično delo zajema vse od kratkih priložnostnih časopisnih zapisov in notic do teht-nih in znanstvenega upoštevanja vrednih člankov in razprav. Z njim je dal in ohranil ne le Kamniku ampak vsej kulturni javnosti mnogo dokumentiranih pričevanj in otel ppzabi ali rešil nepreverjenega "vrednotenja mnoge kamniške kul-turn*ozg&rdv"thske in splošne druž-bene vrednote. S svojimi prispevki je v 40 letih sodeloval v skoraj vseh slovenskih časopisih in mnogih publikacijah z edino željo prispe-vati kar največ k popularnosti Kam- nika, njegove zgodovine in sedanjo-sti. K posebne omembe vrednim njegovim zapisom spadajo zapiski o kroniki Frančiška Miha Paglavca, o delu in življenju kamniškega rojaka .&fiŠ?S.ia Smolnikarja, utopičnega ■siJfciŠJista v Ameriki v 19. stoletju, razprava o delu in življenju Kam-ničana Franca Pirea, očeta slovenske sadjereje in največjega slovenskoga pionirskega kolonizatorja v Združenih državah Amerike, ter prispevki k zgodovini razvoja slo-venskega in jugoslovanskegu šaha. In ne nazadnje je treba omeniti delo prof. Zika pri zbiranju zgodo-vinskega gradiva za kroniko našega mesta in njegove okolice, kar z veliko ljubeznijo in odgovornostjo ter zavzetostjo za resnico in pravo vrednost dokumentov opravlja že skoraj štiri desctletja. Upravni odbor podeljuje torej prof. Ivanu Ziku nagrado v znak priznanja za zbiranje dokumentar-nega gradiva o Kamniku in njego-vem življenju v preteklosti in se-danjosti ter za njegovo publicistično delo. Viktor Mihelčič je kamniški in širši slovenski kulturni javnosti znan predvsem kot glasbeni pedagog in ustvarjalec mladinske glasbene vokalne literature. S svojo de-javnostjo na področju glasbe in petja je imenovani pričel že v času NOB, ko je sodeloval v partizan-'gjfch vokalnih in instrumentalnih ans'arrKjlih in ko je žanje komponi- ral ludi svojo prvo partizansko glasbo. Nekatere od njih so se ob-držale vse do danaAnjih dnj in so kot sestavni del naše klasične partizanske glasbene ustvarjainosti še vedno na repartoarju pevskih zborov. Takoj )jo osvoboditvi, letos Je poteklo že 20 let od tedaj, je Viklor Mihtlčič vodil nekalerc kamniške pevske zbore, zlasii pevski zbor Solidarnosti, istočasno pa pionirski in mladinski zbor nekdanjc gimnazije, kasneje pa osnovne sole. Kot pevo-vodja je s svojimi zbori dosesal nadpovprečne uspehe, požel je mnoga priznanja na raznih tekmovanjih pevskih zborov, priredil je Kamniku v teh 20 letih obilo koncertov in le rcdke so bile prireditve, na ka-terih ne bi peli njegovi pevci. Njegovo glasbeno pedagoško delo je danes znano daleč izven Kamnika, kot komponista pa ga poznajo mnogi mladinski in drugi pevski zbori. Moč njegove glasbe je v barvitosti in občutnosti, s cimer je zlasti pri-tegnil mladino, da se za njegove kompozicije hitro navduši in jih rada poje. Gotovo bi njegovo 20-letno delo v mladinskih pevskih zborih ne bilo tako uspešno, če bi ga mladina kot glasbenega vzgojite-lja ne vzljubila in sprejela. Upravni odbor podeljuje torej to-varišu Viktorju Mihelčiču nagrado v znak priznanja za njegove uspehe v već kot dvajsetletnem delu na podroćju glasbene ustvarjalnosti in glasbene vzgoje. Življenjepis dr. Julija Polca Dr. Julij Polec je bil rojen 8. oktobra 1883 v Kamniku, Mesto št. 37, v hiši na sedanjem Titovom trgu št. 8 kot sin Julija Polca, okrajnega sodnika v Kamniku in njegove žene Ane, rojene Podrekar, kamniške ro-jakinje. Petrazredno ljudsko solo je ob-iskoval v Kamniku, gimnazijski studij pa v Ljubljani na Poljanah, ker je leta 1904 maturirah Po maturi je študiral medicino na Dunaju. Tam je tuđi promoviral 23. decembra 1910 za doktorja vsega zdravil-etva. Od 1. februarja 1911 dalje je služ-boval kot sekundarni zdravnik na raznih oddelkih deželne bolnišnice v Ljubljani, dokler ni bil 31. ja-nuarja 1914 imenovan za sanitetne-ga asistenta pri deželncm predsed-ništvu za Kranjsko. V prvi svetovni vojni je moral obleči avstrijsko vojaško suknjo. Postal je črno-vojniški zdravnik vse od 5. avgusta 1914 do 27. novembra 1918. V začetku je služil v vojaški bolnišnici v Ljubljani. V Juliju 1917 je bil komandiran na soško fronto. Udeležil se je 11. in 13. soske ofenzive ter proboja italijanske fronte do reke Piave v Severni Italiji. Po proboju je bil poslan leta 1918 z divizijo na fronto v Francijo. Tam je ostal do novembra 1918 — do razsula nemške in avstrijske arma-de. Tukaj je za las ušel smrti, ko Gospodarstvo občine v_ g£vemjgollet|u................................................................................ Turizmu večjo pozornost Iz gradiva o gibanju gospodarstva v komuni v I. polletju 1966 povzemamo nekatere bistvene ugo-tovitve. Na splošno so vse gospodarske organizacije v občini v prvih šestih mesecih letos dosegle ugodne rezultate, čeprav nekatere nekoliko za-ostajajo za planskimi predvideva-nji. Družbeni bruto proizvod se je v tem obdobju v primerjavi z lan-skim enakim obdobjem povečal za 29,3 %, na enega zaposlenega pa za 20,6 %. Zanimiv je tuđi podatek, da ude-ležba osebnih dohodkov v primeri z istimi dohodki v obravnavanem obdobju kot vsa zadnja leta pada. Medtem ko so bruto osebni dohodki (Nadaljevanje na 3. str.) mu je pri umiku priletel kos šrap-nela skozi lase. Po vmitvi v svoj rodni kraj je bil leta 1918 v decembru dodeljen okrajnemu glavarstvu v Kamniku, a 1. februarja 1920 ga je zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro dele-giral začasno na Koroško v 2elezno kaplo. kjer je ostal vse do nesreč-no končanega plebiscita v coni B. Po vrnitvi v Kamnik je nadalje-val službo okrajnega sanitetnega referenta. Leta 1937 je bil imenovan za rednega člana banskega sanitetnega sveta dravske banovine. Ražen tega je bil tuđi železniški zdravnik /a zdravstveni okrai Kamnik (od 1939), honorarni zdravnik v smodnišnici in jetniški zdravnik v Kamniku. Dr. Julij Polec se je zavedal, kaj pomeni preventiva v medicini. Bil je pobudnik in soustanovitelj proli-tuberkulozne lige v Kamniku (leta 1934) in njen predsednik do nemške okupacije 1941. 1. marca 1963 so odprli protituberkulozni dispanzer, 1. 1938 pa je začel v okviru takral-nega zdravstvenoga doma delovali šj otroški in dečji dispanzer. Ko je zasedel 1. 1941 našo zemljo nemški okupator, je referat dr. Polca prevzel nemški zdravnik. Dr. Polec je bil le njegov namestnik brez vsake pomembne funkcijo in odločanja. Zato pa je z vse večjo vnomo posvetil svojo dejavnost delu in borbi za osvoboditov izpod nemškega jarma. Vedel je, da je slovenski narod zapisan narodnost-nemu in gospodarskomu uničenju. Takoj se je priključil narodnoosvo-bodilni fronti, kjcr je aktivno sodeloval v zdravstveni široki in s svojim vzgledom in ugledom dvigal politično moralo Kamničanov. V okolici in mtstu je zdravil ranjene in bolne partizane. Sodeloval je s te-danjim komisarjem Kamniškega bataljona Jakobom Mohorjem-Mol-kom ter drugimi borci in aktivisti. Udeleževal se je sestankov na Križ-nem, Olševku in na Starem gradu. Njegovo ilegalno ime je bilo Omega. Poleg lastnih vsakovrstnih pri-epevkov in dajatev je organiziral za partizanske borce odpravo sanitetnega maleriala, zdravniškega instrumentarija, zdravil, denarnih prispevkov, hrane, obleke itd. Njegovo delovanje ni ostalo pri-krito gestapu. Le-ta ga je 7. decembra 1943 »retiral skupno z drugimi Kamničani in ga zaprl za ne-kaj časa v Kamniku, nato pa v Be-gunjah. Okupator ga je obsodil na smrt z ustrelitvijo. Gestapovci so ga ustrelili 31. januarja 1944 kot talca 2 drugimi Kamničani v Sentvidu nad Ljubijano. Pokopan je na pokopaliiču talccv v Begunjah. 2 Utemeljena priporočila so vred na toliko kol zakonsKi predpis Pripravljenost delovnih organizacij Financiranje šol II. stopnje je predmet kritike na raznih posvelih, razgovorih itd. Koristniki kritizira-jo način zbiranja sredstev, kor je dotok le-teh nestalcn, ker je visina sredstev odvisna od pripravljenosti, razumevanja organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in manj od ekonomskih možnosti itd. V delovnih organizacijah. v ob-činah kot nositeljicah obveznosti do šol II. stopnje je kritika zaradi tega, ker visina sredstev ni predpisana, kor je potrebna večja angažiranost tako stirokovnih služb kot tuđi po-edinih odbornikov, člnnov do-lavskifa svetov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij pri združevanju sredstev za sole II. stopnje. Koristniki kot nositelji obveznosti menijo, da imajo prav. Najlaže je nekaj piredpisati in to slepo izvr-ševati. Vprašujem se le: ali smo prišli že tako daleč. da glede na potrebo šol II. stopnje združujemo sredstva na podlagi priporočil, razumevanja članov samoupravnih organov, odbornikov skupščin itd.? V tem sestavku borno ugotovili, da je odgovor pritrdilen, čeprav so mnenja deljena. V začetku je v Kamniku zdru-ževanje sredstev glođe na priporo-čilo skupščine občine bilo težavno. Delovne organizacije so počasi pod-pisovale pogodbe in nišo sproti odvajale sredstev skupščini, da jih leta potem predloži .skladu za financiranje šol II. stopnje. Zadnji podatki pa vse tis'e, ki z zaupanjem glc-dajo v delovnega človeka, ohrab-rujejo, kor se samoupravni organi le odločajo vedno za sploSno korist in najboljše rešitve. V Kamniku nam podatki potrjujejo, da se z ute-meljenimi priporočili doseže mnogo. Vsekakor je bilo potrebno prečej razprav na delavskih svetih. Posa-mezni odborniki, člani delavskih evetov in drugi so morali razlagati, zakaj se sredstva trošijo. To je pravica vseh proizvajalcev, še več. to je pravica vseh ohčanov. Končno 6O v Kamniku delovno organizacije, razen Kozorog Kamnik in Slano-vanjsko podjetje Kamnik, pođpisale pogodbe za priporočeno visino ered-stev šolam II. stopnje. Povsem dru- gačno je z delovnimi organizacija-mi s sede/.em izven občine, kjer so pogodbe podpisale le nekatere. Obveznosti skladu za financiranje šol II. stopnje v občini Kamnik znašajo za leto 1966 700.000 N din, računajoč tuđi delovne organizacije e sedežem izven Kamnika. S po-godbami so se delovne organizacije obvezale vplačati skladu 650.746 N din. Do 30. 8. 1966 pa so vplačale 360.000 N din. Finančna služba SOb Kamnik sproti nakazu je dospela sredstva skladu za financiranje šol II. stopnje. Tako je do 30. 8. 1966 nakazano skladu: obveznosti za 1. 1966 355.420 N din, obveznosti za leto 1964/65 268.000 N din, skupno 623.420 N din. Na raznih posvetih, ki jih je organizirala Socialistična zveza, smo menili, da je šolam II. stopnje potrebno zagoloviii sredstva za oseb-ne dohodke, ne pa za izviršitev vse-ga planiranega, ker je lahko planirano nad možnostmi. S širšimi razpravami smo uspeli, da ni več izgovorov češ, če oni ne plačajo, tuđi mj ne borno itd. To je nevziržno, ker gre za otroke, ki jim moramo omogočiti strokovno usposobljenost. Strokovna usposobljenost se čedalje bolj zahteva na vseh delovnih mestih. Istočasno pa so taki izgovori v nasprotju s pri-zadevanji, da povećamo produktivnost lahko le na osnovi tehničnih izboljšav boljše organizacije dela, ne pa na osnovj povečanega fizlC-nega napora. Ce želimo eno, ne mo-remo v praksi delati nasprotno. Tuđi z malimi prispevki, če so-delujejo vsi, lahko zberemo dovolj sredstev za normalno delovanje šol II. stopnje. Cim več ljudi razpravlja o navedeni problematiki, tem večjo moralno obvezo sprejema koristnik, da bo sredstva racionalno trošil. Za racionalno trošenje pa so odgovorni samoupravni organi omenjenih šol. Samoupravljalci so ponovno potrdi-li. kot že v mnogih akcijah, da ra-zumejo ne le svoje potrebe, ampak potrebe celotne skupnosti. Financiranje šol II. stopnje je z novim predlogom zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji spremenjeno. Sodelujmo pri oblikovanju tega zakona z mne-nji, stališči in predlogi, da bo celo-viteje in trajneje uredil financiranje izobraževanja in vzgoje! VG Srečanje Ob 25-letnicI vstaje narođov Jugoslavije Je Sekcija za internirance in zapomike pri zvezi zđružcnj borcev NOV občine Kamnik pripravila srečanje vseh, ki so trpeli in umirali po raznih taboriščih nacistične Nemčijc in fašistične Italije. Udeležencem srečanja je sprego-vorila lov. Marica Brejc, član ob-činskega odbora ZZB NOV Kamnik in predsednica sekcije za internirance in zapornike pri Zvezi. TOVARISICE IN TOVARlSLl! Ob 25-letnici vstaje narodov Jugoslavije se vršijo po vsej naši domovini proslave in srečanja živih, obenem pa so posvečena tuđi sto in s'otisočem. ki se nišo vrnili iz razvi ih taborišč smrti fašistične Italije in nacistične Nemčije. Zato naj bo uvod v proslavo posvečen najprej njim — mrtvim. Sfotisoči so se borili za zroago na-rodnoosvobodilne vojske bočlisi kot partizani ali kot politični delavci na terenu, trpeli eni manj drugi bolj. Toda tišti, ki so za našo osvobodi-tev dali svoja življenja, so žrtvovali več kot mi vsi. V počastitev njihovoga spomina predlagam enominutni molk. Ne bo odveč, če se nekoliko zamislimo nazaj v one dni, kakšno ie bilo stanje v tistem času na Go-renjskem in v Sloveniji sploh. Tri-je imperialistični roparji: Hitlerjevi in Musolinijevi imperialisli ter Hor-tijeva imperialistična soldateska so trgali krvavečo slovensko zemljo in njeno ljudstvo. Po vsej Gorenjski, t. j. v Kamniku, Kranju. Radovljici, Tržiču. Jcsenicah je okupator po-stavil na ulice■V»oerSiteBtf.'W*s.<*.neprestano poročali o napređovanjtf. nemške vojske ter o padcu večjih mest Ukrajine in Bele Rusije. Pijan zmagoslavja je kričal gauleiter Kutschera na prisilnem zborovanju na Glavnem trgu v Kranju: »Go-renjska bo ostala večno nemška«. Bedasto naduto je govoril SS-poli-caj kmetu v Senčurju: »Kranjska, to je čudovito lepa dežela. V tej deželi in na teh posestvih se borno po zmagi Nemčije mi naselili. Fiih-rer nam je to obljubil in on vedno drži besedo!« Turizmu večjo pozornost (Nađaljcvanje z 2. strani) lansko leto znašali 73,8% dohodka. so v prvem polletju letos padli na «8,7 %, Primorjava plačane realizacije s fakturirano kaže. da imajo v prvem polletju delovne organizacije za ekoraj 50 milijonov novih dinarjev dolžnikov. Terjatve do kupčev so porasle v primorjavi z lanskim letom za preko 48 %. Na področju izvoza so bili v ob-ravnavanem obdobju doseženi zna1-ni uspohi, čeprav je izvozna zadol-žitev gospodarskih organizacij letos za 27% več ja kot lani. To poveča-nje predstavlja 890 tisoč dolarjev. Dejansko pa so gospodarske organizacije v letošnjem prvem polletju izvozile za 1,966.000 dolarjev, kar je 56,2% več kot Inni v istem obdobju, oz. še vedno za 3 % pod plan-skimi predvidevanji. Vendar kot kažejo dosedanja prizadevanja te razlike v drugem polletju ne bo težko nadomestiti oz. bo mogočo planirane obveznosti ćelo prekoračiti. Opozoriti je treba predvsem na prizadevanja v Tovarni usnja in v Svilanitu. V prvem kolektivu so iz-polnili žo 70 %, v drugem pa 59 % letošnjega predvidenega izvoza. Podrobncjši podatki o osebnih do-hodkih kažpjo, da so se povprečni osebni dohodki na ene^a zaposle-nega v gospodarstvu naše občine v prvem polletju povećali 7a 30,5 % in so znašali povpirečno 73.100 S din masečno. Najvišje osobne dohodke so v tem obdobju dosegli v obrti s 77.100 S din, sledi trgovina s 75.800, industrija a 73.200. gostinstvo 72.500, gradbeništvo 61.500. Najni'.ji osebni povprečni dohodki pa so bili v kmetijstvu, 53.400 S din. kar je za 20.000 din pod splošnim povprečjem v občini. Stevilo zaposlenih v kamniški industriji je v prvem polletju letos proti lanskemu nekoliko manjše. V vsem gospodarstvu je zaposlenih 5925 ljudi, kar je za 100 ljudi ali 1,7 % manj kot lani. V omenjenem gradivu so leios prvič na razpolago tuđi podatki o ffospađarjenju na področju turizma in goslinstva. Podatki o nočitvah ni- šo nič kaj preveč spodbudni, saj je bilo v letošnjem prvem polletju 14.726 nočilev, kar je le za 800 no-čitev več kot lansko leto. To pa snričo znalno povečanih kapacitet zlasti na Veliki planini ni zadovo-ljivo. Nt področju gostinstva velja opozoriti. da se je promet v družbe-n«Min sektorju zman,i5al za 1,9 %, medtem ko je v zasebnem sektorju v omenjenem obdobju porastel za 74,1 %■ Ob zaključku še nekaj podalkov o realizaciji občinskega proračuna. Plan dohodkov je bil v letošnjem letu za 12 % višji kot lani. V prvem polletju je bil realiziran s 43,9 %. To pomeni, da priliv dohodkov kar orecej zaostaja za predvidevanji. G-leđo na to, da je ptričakovati v drugem polletju nadaljnje narašča-nje osebrih dohodkov. se bo ver-jelno ob koncu leta izpad dohodkov nekoliko zmanjšal, vendar predvi-devanja ne bodo v ćelo'i dosežena. Zato bodo pri korištenju sredstev proračuna nujno potrebne omejitve. -U Nad vso Gorenjsko je ležala senca smrti. Hitler je pričel z izvrševa-njem smrtne obsodbE nad malim slovenskim narodom. Začele so se množične aretacije na osnovi vseh mogočih izmišljotin in podlih laži kulturbundovskih ovaduhov in do-mačih izdajalcev, pa tuđi tistih, ki nišo verovali v lastne moči in se nikakor niisp mogli opredeliti. Nemška in italijanska taborišča so se polnila. V dosedanjem seznamu imamo označenih več kot 35 raznih taborišč. Med njimi so tuđi la-gerji smrti, kot so: Dachau, Auscti-witz, Rawensbriick, Rab in drugi. Okrog 700 naših intemirancev je,A izmučenja za vedno css'alo.!*>"š'f jjjpa;t..pr(>kl<:1i zcmUi^ ( \.^ „|.^ ^ *,.Q4*'liftB30Jnternirancev, kijjBo 6l71. Za nikogar pa, ki. je^a^jŠQ.^pbo p~e-živel v 1aboy5čifi .in, bil m'ogoče ćelo izpostavljen raznim' b'ološkim po-skusom. ne morerr« trđili, da je zdrav. Prehodilj. smo trnjevo pot zapor-nikov ir intemirancev po Bavarski, Prusiji, Sleziji, po raznih otokih Italije do daljne Norveške. Toda klonili nismo. Povsod je donela slovenska posem tuđi v trenutkih, ko je bila smrt že blizu. Pesem nam je vlivala vero v zmago in vmitev. Vsoga clorajanja se ne da več opisati v pndrobnostih, kar tuđi ni današnji namen. Vsa ponižanja in nrestano trpljenje počasi bledijo. Pogovarjamo se o dejstvih brez vsake mržnje, toda z bolečo priza-detostjo, obnavljamo znova in znova imena vseh tistih, ki so jim srca izkrvavela med vojno ali po vojni za posledicami in so dali svoja življenja za velike ideje narodno osvo-bodilne vojne. Ali bo prihodnost lahko kđaj s plaščem pozabljenja prekrila vse te grozote zločinskega nacizma in fa-šizrn? Skorai ne moremo verjeti. V današnjem z'amotanem svetu, v katerem se z naprodkom množijo in slopniujejo tuđi nevarnosti, moramo biti vedno pripravljeni. Se tem bolj, ker lahko neprestano ugotav-ljamo negativne odnose, ki jih vlada in posamezniki v zvezni republi-ki Ncmčiji kožnjo do nas. Varnost naših ljuii v Nemčiji ni zajamčena. Liudje ponovno umira-jo od iste zločinske organizacije, kot nekdai. Mračne sile, ki so tam na delu in ki ubijajo z vednostjo in zaščito obasti rstajajo nekaznovane. Odnosi nemških oblasti do nas kažejo tuđi v tem, da 20 let po dru- (Konec na 4. strani) 3 KAM NISKI OBCAN S r e č a n j e (Nadal.jcvan.jc s 3. strani) ji svetovni vojnj ne izpolnijo na-iih zahtev, glede odškodnine žrtvam lacističnega preganjan.ja, zavlačuje-io izplačilo kljub moralnim in med-larodnim obveznostim in vzbujajo jpravičeno ogorčenje vsega članstva Zveze borcev. S svojim odklanjanjem, da ne srizna odškodnine jugoslovanskim ?rtvam nacizma, vlada zvezne republike Nemčije ne samo da potiska svoje žrtve v neonakopraven in diskriminiran položaj, temveč jih skuša ignorirati ali « svojim savlačevanjem zmanjšati njihov po-men ali jih sploh pozabiti. Zato predlagam, da pošljemo Glavnemu odboru Zveze borcev re-solucijo, da naj le-ta še podvoji napore v zaščito naših interesov. Za nas pa je važno eno: vsi se moramo truditi in delati na tem, da bo uničen in v kali zatrt vsak mit o nadčloveku in njegovi pravici, da ;i podvrže druge narode. Samo zma-Coviti napori v mimem sožitju svo-bođoljubnih narodov. katerim pripada tuđi naša država, nam lahko dajo to gotovost. In le v takem oko-lju borno lahko delali na tem, da nikdar več ne bo zaživela ideja, v imenu kntere bi bilo treba ubijali nedolžne ljudi, ugrabljati otroke in na pogin obsojati narode. V tem duhu moramo tuđi še na-prej vzgajati našo mladino. Stare generacije se počasi umi-kajo mlajšim. Rodovi, ki nišo poznali vojne vihre, vstopajo v življenje tistlh, ki črpajo svoje moči še iz časov narodnoosvobodilne borbe. Zaupajmo jim, saj vemo, da vsaka nova generacija prinaSa po-leg slabih tuđi nove naprednejše ideje. Mladina je tu, kadar je treba graditi nove ceste, obnoviti razder jano JJkopje ali podprett najMedno misel. kadar gae za mir v svetu, tu je, kadar se spominjamo preteklosti naroda in njegovih velikih de-janj. Ne pozabimo, da vso to moč črpa iz sedanjosti, pa naj bo dobra ali slaba. Mladina bo tista, ki bp morala v boj za nove odnose med ljiidmi. ki so se marsikje izmaličili. Mladina bo tista, ki bo mogoče ponovno oži-vela tovarištvo, ki je nas družilo v najteži ih dneh vojne. To pa so naloge, ki no težavnosM ne zaosta-jajo za našimi. Naprednoga človeka je treba graditi dalje. ?;rtve narodnoosvobodilne borbe nas opozarjajo in zadol-žujejo. Boj za napredek in razvoj naše družbe ima korenine globoko v preteklosti in za mladino, ki bo v prihodnosti nosilec tega boja, je nujno, da spozna zgodovino. Vse, kar se je v preteklosti zgodilo pogumnega in velikega, ne iz-gublja prav nič na svoji vrednosti. Enake zahteve so tuđi danes v mla-dem človeku. samo oblika boja se spreminja. kakor se je močno in za nas prehitro spremenilo življenje od tistih časov pa do danes. Morda se nismo vsi znašli v sun-kovitem razvoju, in trenja, ki so jih povzročile spremembe. se ne morelo tako hitro izgladiti. Zato je treba časa. sira in potrpljenja. Pravimo, da so mladi nepremiS-Ijenf in nei'čakani. Toda vseenojim je potrebna Drota pot in možnost, da to pot izberejo in ob tem spoznajo vrednost tega, kar je nastajalo v časih, ki so za njih zgodo-vina. Mlade ljudi je treba aktivirati v samoupravljanju, se pravi, dati jim možnosti, da se v neposredni akciji izrazijo kot ustvarjalci, da sprejme- jo nekaj kot dnevno in zgodovinsko nalogo, kjer se lahko posameznik izkaže. Tako se bodo v borbi s sedanjost-jo naučili spoštovali preteklost in snovati prihodnost. Vsi pa delajmo za to, da se nikdar več ne ponovi Auschvvitz! V imenu družbenopolitičnih orga-nizacij je tovariško srečanje pozdra-vil predsednik Otčinskega odbora SZDL tov. Vinko Gobec. Poudaril je, da je generacija borcev, interni-rancev in zapomikov v času revolucije in narodnoosvobodilne borbe žrtvovala največ za osvoboditev in povojno izgraditev našega gospodarstva in družbenega reda sploh. Mladini mora služiti za svetal vzor. Ko je govoril o razvoju naše družbe, je poudaril tri elemente, ki morajo spremljati naše nadaljnje napore. Ti so: red in disciplina, samoupravljanje in kritika. Brez teh si ne moremo zamišljati še večjih uspehov. Red in disciplina ter zdrava kritika so pogoj za samoupravljanje. Kritika naj bo vedno in pov-sod izrečena na pravem mestu in naj ne zaide v kritizerstvo za voga-lom. Naše misli in besede naj se ne razhajajo z dejanji. Zavzemati se moramo, da ne bo v naši družbi ljudi, ki bi s strahom skušali kazati na nepravilnosti, ker bi se nekoga bali. Ni kakor ne smemo do-voliti nobene superiornosti človeka nad človekom. Ko je spregovoril o mladini, je de-jal, da jo moramo Se smeleje vklju-Čevati v organe upravljanja in ji s tem dati vso možnost, da nas bo na sledila. Kritiziral je nekatere delov-ne organizacije, v katerih menijo, da £odo dosegle cilje gospodarske in družbene reforme, ne da bi do-volj posvečale pozornosti novim mladim strokovnim in kvalificiranim kadrom. — Mlada generacija bo takšna, kakršno borno vzgojili. — Ob zaključku nagovora je zaželel navzočim udeležencem tovariškega srečanja še veliko zdravja in oseb-ne srečc. Po govoru tov. Brejčeve in po-zdravnem nagovoru je bil izveden RESOLUCIJA s tovariškega srečanja internirancev in političnih zapornikov v Kamniku dne 18. 9. 1966, poslana Glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije 2e mednarodno vojaško sodišče v Niirnbergu je po enolet-nem sodnem procesu septembra 1946 spoznalo za krive po statutu —■ ki ga je potrdilo 23 držav — in kaznovalo nacistične voditelje ter razne nacistične institucije in organizacije, ki so izvršile katerega izmed zločinov: hudodelništva zoper mir, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Zato se mi, bivši interniranci, deportirana, politični zaporniki in vojni ujetniki, zbrani dne 18. 9. 1966 v Kamniku na tavariškem srečanju ob obujanju ialostnih spominov pridružujemo stalnim prizadevanjem jugoslovanske vlade in protestom družbeno-poli-tićnih organizacij vse Jugoslavije zaradi zavlačevanja in diskrimi-natorske politike Zvezne republike Nemčije, ki odklanja razgovore z našo vlado glede vprašanja odškodnine jugoslovanskim žrtvam nacizma. Ali lahko pozabimo trpljenje v Begunjah, celjskem »pisku.«, Aichachu, Auschvvitzu, Buchenvvaldu, Dachau, Flossenbiirgu, Mau/.t-hausnu, Ravvensbiirku, Krautu, Malnitzu, Forthu, Gunzenhausnu, Hagenbdchachu, Eichstettu, Burghausnu, Altotingu, Wehrenfe':.u, Schvvarzenberhu, VVeisenburgu, VVindsheimu itd., od koder se ni vrnilo samo iz občine Kamnik 138 žrtev, kjer je nečloveške muke preživljalo 1200 oseb; ali je morda možno pozabiti 197 talcev in 318 padlih borcev naših mož, bratov, sestra in otrok? Zahtevamo, da se torej popravijo krivice našim žrtvam in ss jim prizna pravična odškodnina za prestano strahotno trpljenje. Zahtevamo, da se nam prizna enakopraven položaj kot drugim zavezniškim evropskim državom, ki so tuđi zahtevale in že prejele odškodnine Ne dovoljujemo, da bi se odškodnina prepustila pozabil Kot Ijudje, ki smo okusili vse tegobe vojne in hudodelstva zoper človečnost, ki smo bili izpostavljeni najhujšemu trpljenju in poniženju, kakor tuđi kot državljani socialistične Jugoslavije, ki se dosledno bori za mir na svetu, za miroljubno sožitje, se pridružujemo protestom napredne javnosti vsega sveta proti vsakršnemu nasilju nad narodi. fCamnik, dne 13. 9. 1966. Sekcija za internirance pri Občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV KAMNIK skrbno izbran kulturni program. Pri točkah sporeda so sodelovali: Ja-nez Rohaček, član SNG iz Ljubljane, prvo slovensko društvo LIRA iz Kamnika. mladinska skupina reci-tatorjev DPD Svoboda i/. Kamni-ške Bistrice in godba na pihala iz Domžal. Vsebina sporeda je udeležencem priklicala v spomin težke in pomembne dni našo zgodovine ter jih popeljala iz sedanjosti y prihodnost. Marsikateremu od navzo-čih se je utrnila solza iz oči. Dalj časa po končanem sporedu so udeleženci posedeli in se pogo-varjali o težkih dneh, ki so jih pred 21 in več leti preživljali skupaj v zaporih in taboriščih. Spekulacija z zemljišči Ko je skupščina občine Kamnik sprejela urbanistični program, so njene strokovne službe in službe sklada za urejanje mestnega zem-ljišča takoj pristopile k izdelavi zazidalnih načrtov in jih na ta način pravočasno pripravile za posamezna območja. Potrebna pa pa je bila le še premoženjsko-pravna ureditev, kar pomeni pri-dobitev zemljišč od prejšnjih last-nikov. Nacionaliziranih gradbenih zem-jišč za malo stanovanjsko izgradnjo v naši občini ni na razpolago, kor je potrebno zemljišče pridobivati s pogodbami po dnevnih cenah. Takšno stanje je privedlo do tega, da lastniki zazidljivih parcel le-teh nočejo prodaja; i skladu za urejanje mestnega zem-Ijišča, temveč neposredno interesentom po cenah, ki dosegajo nad milijon starih dinarjev. Ce-na sicer ni največ.ji problem, pač pa to, da na večini zomljišč ob upoštevanju mej pred izdelavo zazidalnih načrtov ni mogoče zidati, kor je potrebno združiti več zemljišč, da se pridobi eno, ki ustreza velikosti in obliki po za- zidalncm nacrtu za zgradbe, ki morajo biti locirane v skladu z nacrtom. Prejšnje posestniške me-je pred izdelavo zazidalnih na-Črtov v večini primerov nišo ve-l.javne, ker ovirajo smotrno in estetsko tlorisno zasnovo novega naselja. Zaradi tega je takojšnja zazidava predviđenih zazidalnih območij v večini primerov nemo-goča. Izjcma je tam, kjer se se-danje in bodoče zemijiške meje ujemajo ■/. mejami gradbenih zemljišč po zazidalnem nacrtu. Svet za gradbene, komunalno in stanovanjske zadeve kakor tuđi skupščina občine Kamnik sta odobrila na-slednje komplekse oz. zazidalna območja: — Duplica — severno od obsto-ječe zazidave stanovanjske zadruge podjetja »Stol«, ki obsega 23 stanovanjskih enot v zasebnih hišah in 8 stanovanjskih enot v dvojčkih; — Zaprice II (»Jugopamuk«), ki obsega 20 stanovanjskih enot v dvojčkih in 34 stanovanjskih enot v vratnih hišicah: — Jeranovo, ki obsega 63 stanovanjskih enot v individualnih hi- šah, 14 stanovanjskih enot v dvojčkih in 25 stanovanjskih enot v vrst-nih hišicah; — Smarce, ki obsega 30 stanovanjskih enot v enodružinskih hišah: — Podgorje, ki obsega 8 stanovanjskih enot v enodružinskih hišah in 42 stanovanjskih enot v vrstnih hišicah; — Moste, ki obsega 28 stanovanjskih enot v enodružinskih hišah; — Komenda, ki obsega 30 sla-novanjskih enot v enodružinskih hišah in 18 stanovanjskih enot v dvojčkih. Poleg navedenoga je na ob-močju med Ljubljansko in Kranjsko cesto ter Jenkovo ulico zazidljivih še 18 zemljišč za enodru-žinske stanovanjske hiše, ki jih je odobril republiški urbanistični inspektorat. Na podlagi vsega navedenega je teoretično zazddljivih 359 zemljišč, od tega za individualne hiše 198, v dvojčkih 60 enot, v vrstnih hišicah pa 101 enota. Praktično sklad ne more ugoditi ob-čanom, delovnim organizacijam (Konec na 5. strani) NVOSO ISSINNVM 4 Nedoslednosti ne smemo skrivati Odgovor referenta za gradbeništvo in urbanizem v zadnji številki Kam-niškega občana me je zadovoljil glede obvozne industrijske ceste in sta-novanjske gradnje ob Ljubljanski cesti. Nikakor nisem zadovoljen glede obrazložitve postopka za lokacijo tehtnice in enodružinskih hiš pri že-leznici ob tovorni postaji. To utemeljujemo s tem, da želi javnost vedeti, kdo je kriv za omenjeno nepravilnost. Ni pravilno, da se piše le glede razprave na Svetu za gradbene komunalne in stanovanjske zadeve SOb Kamnik, češ, saj je svet o tem razpravljal. Svet je resnično razprav-Ijal, vendar ne bi dovolil izdati od-ločbe dvema za eno lokacijo, čeprav so privatne stranke, kot nava-ja pisec, izvajale moćan pritisk. Ali naj bo pritisk element za reševanje gradbenih zadev, če imamo urbani-stični nacrt, če smo že izdali odloč-bo za drug namen? Predlagana re-šitev za novo lokacijo tovarišu Moćniku Stanetu je edini možni način rešitve v nastali situaciji. Želimo le, da se ne pojavljajo več taki primeri. Podobna situacija je pri tovarni usnja, ko je izdano dovoljenje za povećanje objekta »Meso«, hkrati pa sprejet nacrt za obvozno industrijsko cesto. En vogal gradbenega objekta šega v obvozno industrijsko cesto. Podjetje že izvaja gradbena dela. Kako urediti? To se sprašujejo v kolektivu UTOK, Podjetju Meso in občani, ki jim ni vseeno, kako se bo mesto razvijalo. Borno zopet krivdo posameznikov skrili za hrbet Sveta za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve SOb Kamnik? V odgovoru referenta bi moralo biti napisano, da je bila krivda za izdajo lokacijskega dovoljenja za tehtnico in individualne liiše hkrati tovarišica Koširjeva, nekdanja usluž-benka tega oddelka. To vsi posa-mezniki razpravljajo. Zakaj se bojimo pogledati resnici v oči? Kdo pa je krivec v zvezi z gradnjo pri podjetju Meso in obvozne ceste? Morda zopet Svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve SOb Kamnik? Sam v to nisem popolnoma prepričan. Potrditev za to je razprava na zadnj seji Sveta za gradbene, komunalne in stanovanjske probleme, ko so posamezniki, zlasti pa sam predsednik tovariš Klun odločno postavili vprašanje glede dela oddelka za gospodarske, gradbene in stanovanjske zadeve. Povod za to je bilo vsekakor to, ker nekateri sklepi Sveta še nišo izvršeni in ker vse te stvari oddelek postavlja na dnevni red seje Sveta, čeprav bi moral le-te reševati sam. Predsednik je pravilno poudaril, da se Svet v podrobnosti ne bo spuščal, za to so strokovnjaki, ki mo-rajo delati po predpisih, ne pa ob posameznih delikatnejših primerih svojo odgovornost skriti za Svet. To je najlažje, vendar je Svet kot politično izvršilni organ skupščine ta način smatral kot nesprejemljiv. Neučinkovitost oddelka kaže tuđi podatek urbanističnega inšpektorja, da zlasti v gradbeni zadrugi podjetja scimnik ni nobena hiša izdelana po nacrtu, da ni enotne visine slemen, da je smer slemen razlićna itd. Ta pojav je delno tuđi pri gradnji individualnih hiš na Duplici. Svet je predlagat, da celotno problematiko urbanistični inspektor posreduje skupščini, ki bo morala preprečiti kaos na gradbeno stanovanjskem področju, inšpektorji pa morajo učin-kovitejše kontrolirati gradnje. V lokacijskih odločbah morajo biti jasno formulirani pogoji gradnje, ki se jih morajo investitorji držati. Mnogo nepotrebnih problemov po-vzročajo sami projektantje, kot so jektantov, da se dogovore o vseh problemih. Projektira naj tiiti, ki jt kvalitetno sposobnejši in hitrejši. Na vprašanje, zakaj projektantje spreminjajo nacrte, so gradbeni strokovnjaki na seji Sveta omenili za vzrok to, da je nujno potrebno posa-mezne lokacije strokovno obdelati s širšega stališča npr. rekonstrukcijo podjetja »Meso« bi bilo potrebno gledati s stališča celotne ureditve kompleksa, kamor brez dvoma sodi- Novc hiše stanovanjske zadruge podjetja Kamnik ob Kersnikovi ulici j menili na Svetu, ker spreminjajo va-riante za posamezne objekte. Tak primer je tuđi s Podjetjem meso in industrijsko cesto. Variante za industrijsko cesto je projektant že nekaj-krat menjal. Svet je sklenil, da se dosedanjemu projektivnemu zavodu ne da projektov več v izdelavo, hkrati pa predlagal sestanek vseh pro- Spekulacija z zemljišči (Nađaljcvanje s i. strani) in stanovanjskim zadrugam zaradi take politike pridobivanja gradbenih zemljišč, ki upošteva na vseh pritožbenih inštancah zasebnega posestnika zemlje in v nešteto primerih zemljiškega špekulanta, manj pa interes širšega kroga občanov, ki bi hoteli graditi hiše v lastni režiji. Interes aružbe s tem ni zagotovljen, ker ni možnosti organizirati gradnjo na večjih kompleksih in s tem poceniti gradnjo komunalnih na-prav. Vendar ugotavljamo, da ni razlike med iiacionaliziranimi in ne-nacionaliziranimi zemljišči. Na Zapričah II pri »Jugopamuku tra-ja postopek za pridobitev zemljišča že 17 mesecev, vendar še da-nes ni mogoče na njem zidati, čeprav je zemljišče nacionalizirano, dano pa v uživanje Benkovič Ivanu iz Kamnika. Tovariš Benkovič vodi pritožbeni postopek na vseh inštancah, ker ima po ustavi pravico do tega, vendar zavira hitrejšo gradnjo na tem območju. Zaradi njegovega nerazumevanja se letos gradi v Kamniku 48 enot manj. Tako ovira prizadevanje sklada za uiejanje mestnega zemljišča in onemogoča ustreči /_e-ljam tistih občanov, ki žele graditi stanovanje. Alj naj sklad začne prekupče-vati z zemljo in ponujati za od-K-UP podkupnino? S tem bi bila cena zemljišč še večja in većina občanov nezadovoljna. Hkrati pa sklad ne razpolaga s takimi obrat-fiimi sredstvi, da bi zadostovala za nakupe. Strokovne službe sklada kličejo na posvetovanja vse zemljiške lastnike ter jim pojasnjujejo željo občanov, vendar redno doživljajo očitke, češ da želi sklad zemljo pridobiti le zaradi prekupćeva-nja itd. V celoti to zavračamo kot neutemeljeno z navedbo, da sklad oddaja zemljišta za posamezne hiše po ceni 800 tisoč starih di-narjev, v čemer je upoštevan tuđi komunalni prispevek, med-tem ko je na Jeranovem potrebno odšteti v gotovini 1 milijon starih dinarjev samo za zemljišće. Kdo potem prekupčuje, sklad ali posamezni lastniki? Navajam konkretni primer špekulacije z zemljiščem tovarišice Moćnik Ane iz Zupanjih njiv. Omenjena tovarišica je 1963. leta kupila parcelo v izmeti 723 m2 z narnenom, da zgradi dvojček. So-lastnici parcele sta njeni hčerki. V letu 1965 je ena izmed hčera kupila zemljišče zase. Tovarišica Močnikova ni gradila dvojčka. Gotov je le izkop jame in sedaj prodaja parcelo za cea 2,4 milijo-na starih dinarjev. Ne vem točno, koliko je plaćala zemljišče, vem le to, da visina verjetno ni pre-segla cea 400.000 starih dinarjev. Pri tem je pomembno še to, da v letu 1963 ni bilo komunalnega prispevka in če bi zainteresirana kupca tov. ing. Belšak Danilo in tov. Tovornik Franc morala plaćati še komunalni prispevek, bi bilo za zemljišče potrebno odštetj preko 3,5 milijonov starih dinarjev. Menim, da s tem dovolj nazorno in dokumentirano ugotc-vimo, kdo ipakulirm. Sklad stalno kritiziraj© tišti občani, ki žeiijo graditi, vendar ne moiejo dobiti zemljišč. Cena 1 miiijon 200 tisoč starih dinarjev za parcelo in še komunalni prispevek je prevelika in nedostop-na većini ooćanov. Obćani, ki gia-dijo, prosijo sklad za oprostitev komunalnega prispevka ali za plačilo v več obrokin. Ze na po-Kongresni konierenci Socialistič-ne zveze občine Kamnik je bilo izrečeno mnenje, da bi ukinili komunalni prispevek zaradi tržnih cen, ki se iormirajo za zemljišča, in uvedu prispevek za urejanje mestnih zemljišč, ki bi postavil vse občane v enakopraven položaj. Za reševanje komunalnih problemov smo odgovorni vsi ob-cani, ne le tišti, ki gradijo po letu 1965. To utemeljujemo s tem, da sta v letu 1966 sprejeta repubiiški zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Prispevek ima namen informirati javnost s sedanjim stanjem. Skupščina občine Kamnik mora proučiti možnost za sprejem ustreznih ukrepov, zlasti pa želimo, da čimprej zaživi sedanji os-nutek zveznega zakona o razla-stitvi nepremičnin, ki bo omogo-čil vsem občanom ob enakih po-gojih pridobiti pravico do gradnje svojih hiš. Potrebno bi se bilo posluževati zakona o nacionalizaciji, ki govori o možnostih odvzema zemljišč in preprečiti špekulacije. F.K.-O.V, jo industrijska cesta, že obstoječe naselje, tovarna »UTOK« in sam" reka Bistrica. V kolikor strokovnjak iz celote iz-trga le objekt, namesto da bi upošteva I kompleks, se to prej ali sloj maščuje. Ni slučaj, da po tem rušimo objekte, ki nišo niti 15 let služili svojemu namenu (stara pošta). Gradimo za današnjega in jutriš-njega človekal Kako nehvaležni nam bodo kasnejši rodovi, ko bodo ugo-tavljali našo nefunkcionalno zazida-vo! Te očitke si lahko prihranimo le s sedanjim doslednješim naćrto-vanjem. Svet je razpravljal tuđi o stanju na Veliki planini ter menil, da arh. Kopač ni dosleden pri svojem delu, čeprav je njegova zasluga, da je Velika planina ohranila svojo zna-čilnost. Delati je treba dosledneje, če želimo, da ne bo raznih odstopanj od spiošnih načel, da ne bo nezadovoljstva in pritožb občanov. V. O. Občane vljudno prosimo, da o raznih nepravilnostih pri dodeljeva-nju parcel in gradbenih dovoljenj obveščajo naše glasilo. Družbena kontrola na področju stanovanjske izgradnje bo le tako uspešna. Uredniški odbor RAZSTAVA.MALIH ZIVALI Rejci malih živali v Kamniku so organizirali že drugo razstavo, od-kar so se združili v društvo. Letoš-nja je bila odi 8. do 11. septembra za gasilnim domom, obiskalo pa jo je nad 200 ljudi. Rejci so razstavili izbrane primerke vseh malih živali, ki jih gojijo. Največ je bilo seveda domaćih zajcev, med njimi tuđi redke pasme, ki smo jih prvič vi-deli na razstavi, pa kokoši, race, purani, pegatke, pavi, golobi itd. Prizadevnim organizatorjem, ki tako uspešno propagirajo to vrsto na-rodnega gospodarttva, gre vae pri-znanj«! KAMNISKI OBCAN s KAMNISKI OBČAN 6 KAJ PRAVI K TEMU KOMNALNO PODJETJE KAMNIK? Javna snaga v Kamniku je problem št. 1 Komunalno podjetje Kamnik si pri-zadeva, da bi se stanje na področju mesta in okolice izboljšalo, toda do sedaj še ni uspelo. Občinska skupščina je pred leti sprejela odlok o obveinem oddaja-nju in odvozu smeti. Te so se od vazale do tedaj na zastarel in nehigi-enski načinl;i odlagale pa so se v r^iine posotfeV'kjitfton^-jn. zabqjij!,, k«r;. je povzročalo po ulicah še večjb ne-snago. Da bi se to odpravilo, je podjetje sklenilo pogodbo z javno sriago Ljubljana, ki ima, z^'jttŠjjpTKt!-*-jen posebni avtomobit'i^fa'rcivličh^g napravo, ki lahko sprejema smeti iz tipskih smetnjakov. S tem so odpadle vse ostale pbSode, ker je v ta avto nemogoče stresati ali odlagati smeti na drug način. Tako je nastal nov problem. Prebivala, ki nočeio nabaviti tipskih smetnjakov, odlagajo smeti po raz- nih vogalih, ulicah, jih stresajo na obrežje Bistrice, Mlinščice in drugod ter s tem povzročajo še večjo ne-snago. Treba se bo sprijazniti s tem, da bodo morali vsi hišni sveti, go-spodinjstro'*«! drugi nabaviti pred-pisane smetnjake. Tako borno ustva-rili pogoje za lepši izgled mesta in okolice ter s tem ustvarili večjo čistoćo, kot je bila doslej. Vprašanje javne snage ni samo skrb Komunalnega podjetja, pač pa v$eh na$,..k;i, živimo na tem območju. Tuđi trgovine so poklicane, da pa-zijo na čistoćo pred svoji mi lokali. Občani, posebno pa šolski otroci, odmetavajo po pločnikih in drugje razne vrečke in ovojne papirje, ne da bi se posluževali košev za od-padke. Res je, da imamo teh košev še premalo, vendar je dosti prime-rov, da še mnoge izmed teh najde- mo ob ponedeljkih potrgane s pod-stavkov, smeti pa razstlane po ulicah. Take vrste vandalizma objest-nih ponočnjakov bo treba zatreti. O parkih v Kamniku smo v Kam-niškem občanu popisali že nekaj strani. Odnos ljudi do naših nasa-dov se je delno popravil, vendar čuvaj toži, da jih Ijudje še vedno ponesnažijo, ne prizaneso pa niti klopem. Vsi mestni parki zahtevajo vsaj enega poklicnega vrtnarja, ki ga pa nimamo. Pri urejanju nam pomagajo Arboretum iz Volčjega potoka, Podjetje Kamnik in Mestna vrtnarija. Nujno bi bilo resno spregovoriti o javnem stranišču, ki bi ga bilo treba urediti nekje ob tržnici. Ker ga še vedno nimamo, se ne smemo čuditi izgledu naših stranskih ulic in ćelo vež javnih stavb po raznih pri-reditvah. Ni čudno, da se večje skupine izletnikov v zgodnjih jutranjih urah, ko so gostišća še zaprta, po breuspešnem iskanju stranišča za-ustavijo z avtobusi na robu mesta, kjer so prisiljeni onesnažiti bližnjo okolico. O zgraditvi javnega stani-šča že predolgo govorimo. Tuđi neurejeno sejmišče na Sutni, ki ne spada tjakaj, nam ni v ponos. Tega sedaj niti posebno ne ure jamo, ker ga borno še letos prestavili na periferijo mesta v Mekinje za Nevljico. Glede jamaste glavne ulice skozi Kamnik slišimo zelo veliko pikrih in oštrih pripomb. Prav je, da Kamni-čani vedo za težave, ki jih imamo z njo. V popolnosti bo obnovljena z debelim slojem asfalta, ko bo napravljena obvozna cesta. Tedaj borno namreč glavno cesto zaprli za ves promet, obnovili najprej dotrajano glavno vodovodno napeljavo in ka- Poročilo medobčinskega urbanističnega inšpektorja V času mojega službovanja pri Skpuičini občine Kamnik sem ob priliki ogleda na terenu in v poslovanju, kar se tiče administracije, opazil nekatera nesoglasja. Pri terenskih ogledih sem ugotovil, da ni nikjer možno ukrepati po liniji urbanizacije, ker so izrazito pomanjkljive Ojdločbe o lokaciji. Iz lokacijskih od-ločb ni nikjer razvidno,, kakšen naj bo tip objektg (pritličen,, medetažen, visokopritličen, nadstropni itd.). To velja za individualne gradnje, analogno tuđi za zazidane nacrte. Pred-vsem se opaža velifca ■arSdrhijd pri zazidalnih načrtih. Iz teh nišo nikjer* razvidne tlorisne izmere objektov, karakter objekta (etažnost), nadalje odmiki med objekti, strehe (nakloni), profil terena, (prečni oziroma vzdolž-ni), niti komunalne ureditve. V ko-likor pa je že zazidalni nacrt po-manjkljiv, bi se mu morali vsaj pri-lagajati, toda organi, ki opravljajo nadzorstvo, oziroma opravljajo inspekcije (gradbene), ne jemljejo svoje službe vestno, temveč v nekaterih primerih še povečujejo anarhijo na takih večjih zazidalnih kompleksih (primer gradnje Podjetja »Kamnik« in ostale sosednje gradnje na tem kompleksu). Zato menim, da naj ima skupščina občine Kamnik pri naročanju načr-tov, bodisi da so izdelani doma ali drugje, večjo kontrolo nad njimi. Prav tako bi morala bedeti pri izva-janju del na terenu. Nastopil je čas, ko si lahko pridobimo kvalitetnejše zazidalne nacrte z manjšimi finanč-nimi strolki. Nadalje bi kot akuten primer na-vedel primer izgradnje Velike planine. Dobro sem seznanjen z za-zidavo tega počitniškega področja, vendar menim, da so ogledi za po-samezne lokacije s strani upravnega organa silno pomanjkljivi. Imam ob-čutek, da je izgradnja Velike planine prepuščena enemu samemu člo-veku, to je projektantu ing. Kopaču. Kljub vsemu njegovemu delu, ki je v tem primeru izrazito, saj mu je uspelo ohraniti značaj te pokrajine, želim opozoriti, da v posameznih primerih ne opravlja samo svojih projektantskih nalog, ampak tuđi ukrepi — požarna varnost, sanitarni funkcije upravnih organov (varnostni ukrepi, komunikacijske ureditve — dohodi do objektov itd.) Priporočam, da opravlja vse funkcije upravnega postopka upravni or- gan, da sam pregleda lokacljske po-stopke na podlagi zazidalnih načr-tov, ki jih je predložil projektant SOb Kamnik. Vsa ta moja opažanja narekujejo upravnemu' organu, da dopolni upravni postopek glede izdajanja lo-kacij, oziroma odločbe o lokacijah, ki morajo biti striktno dopolnjene (določitev tipa objekta, tlorisna iz-mera objekta, nakloni strešin, dohodi do objekta itd.). Toliko v vednost Svetu za ubrani-zem pri SOb Kamnik. Želim, da raz-pravlja o mojem poročilu. Sraka Drago, dipl. gr. ing. nalizacijo, ki sta speljani pod njo, nato pa jo sele temeljito obnovili. Do tedaj pa borno le krpali nastale jame. Kdaj bo glavna ulica skozi Kamnik urejena tako, da se ob de-ževju ne bodo več kvarile fasade z odplakami izpod avtomobilskih koles in ne bo treba pešcem obračati dež-nikov proti mimovozečim, je odvisno od finančnih sredstev, ki jih zdržu-jejo delovne organizacije v poseb-nem skladu za obvozno cesto. Komunalno podjetje bo lepšemu izgledu mesta posvetilo vso pozornost, vendar pravi, da brez sodelo-vanja občanov, ki naj bi lepoti, redu in čistoči posvečali vso skrb, ne bo šio. V podjetju smo slišali dvoje lepih in poučnih primerov. Prvi primer: Če v petčlanski družini trije v stanovanju razmetavajo in ne gledajo na red in čistoćo, ostala dva za njimi komaj posprav-Ijata in urejata. Kako morejo npr. trije ali štirje Ijudje, ki čistijo mestne ulice, biti kos neprimerno velikemu številu nediscipliniranih občanov, ki ne pazijo na čistoćo mesta in okolice? Drugi primer: Naš turist je bil na tujem in ko je na mestni ulici od-vrgel »čik«, ga je mlad domaćin prijazno opozoril, da je morda pre-zrl koš za smeti. Kako pa je v našem mestu? Menimo, pravijo na Komunalnem podjetju, da urejenost mesta ni po-vsem le zadeva tega podjetja, ampak stvar vse kamniške krajevne skupnosti, je pa tuđi odraz kulture slehernega našega občana. Dokler se ne borno držali tovrstnih koristnih odlokov občinske skupščine, ne mo-remo misliti na dvig turizma v Kamniku. Z. D. »Kamnik - čudovito mesto pod planinami?« 2e mnogo je bilo napisanega glede čistoće našega mesta. Čistoća mesta kaže kulturo v mestu živećih ljudi. V Kamniku bi dobili nizko oce-no glede tega. Ni potrebna obšir-nejša obrazložitev, saj lahko vsak sam vidi s papirjem nastlano cesto, ogromne skladovnice drv zlasti pri blokih v Zapričah, slabo vzdrževa-ne stavbe itd. itd. 2e nekaj let poteka akcija za ure-ditev fasad, ki jo zlasti letos v večji meri praktično uresničujemo. Člove-ku je zelo prijetno, ko se ustavi pri svetlih, urejenih fasadah, še posebno, če je skrbna roka gospodinje postavila na okenske police še nekaj cvetja. Glede cvetja na oknih smo zelo skromni. Vendar lahko ugo-tovimo napredek, saj je vedno več hiš v starem delu, kjer so rdeči nageljni ali druge cvetlice našle svoje mesto. Turistični delavci si v tej smeri zelo prizadevajo, vendar bo brez uspeha, će se ne borno vsi občani zavzeli za to. Potrebna je le dobra volja. Stanovalci novih blokov na Zapričah imajo mesece in leta drva zunaj, ne le cepanice, ampak tuđi hlodovino. Premoga zunaj ne vidiš, in ravno tako bi v predpisanem času t. j. v 24 urah lahko drva našla v kletnih prostorih svoje mesto. Zaradi neurejenosti okolja so občani verjetno otopeli in se jim zdi neurejeno i ta nj« n«kaj normalnoga. Mnogi imajo tuđi premajhne kleti. To je res problem, ker tak kompleks blokov nima centralne kurjave, toda, kar je, je. Prepričan sem, da bodo občani pospravili kmalu drva ter da ne bo potrebno inspekcijskim služ-bam SOb Kamnika ukrepati zaradi kršenja odloka o javnem redu. Sta-rejši občan Kamnika mi je rekel: »Zaradi turistov bi morali to urediti.« Takšno pojmovanje je pravilno, vendar je k temu dodati še to: Vzdržu-jemo čistoćo v prvi vrsti zaradi nas samih, da se borno vsi bolje poču-tili. Vsi želimo imeti lepo mesto, zato pokažimo le nekaj dobre volje. Za večjo čistoćo in urejenost mesta predlagam naslednje: — Starši, vzgajajmo otroke tako, da ne bodo papirnatih ovojev čo-kolod, bonbonov itd. metali po tlehl Bodimo otrokom za vzor posebno, kadar smo z njimi v mestu! Opozori-mo tište, ki mečejo papir po tleh! Otrokom pokažimo košare za od-padke ter zahtevajmo, da papir, ki ga mečejo po tleh, poberejo! — V soli je redno opozarjati mladino na čistoćo ne le v soli in doma, ampak tuđi na ulici. Prosvetni delavci sicer delajo tako, toda povsod naj sliši otrok o čistoči, v nas naj vidi vzornike in uspehi ne bodo izostali. — Prodajalke v slaščičarni in ostalih trgovskih lokalih naj otroke opozarjajo, da n* m«č«j» papirja po tleh. Ravno pred slaščičarno naj-demo največ papirja. — Stanovalci blokov! Lastniki drv naj v predpisanem roku pospravijo drva, če ne, bodo potrebni ukrepi. Hišni sveti naj lastnike neposprav-* Ijenih drv opozorijo, opozorijo naj jih stanovalci v bloku, stanovalci v naselju itd. ■-■- Komunalno podjetje Kamnik naj skrbi za večjo čistoćo s tem, da uvede tuđi dežurno službo ob ne-deljah. — Komunalno podjetje naj raz-širi območje pobiranja smeti do Bevca. Z Ijudmi se je dogovoriti o nabavi smetnjakov. Cena za odvoz smeti je minimalna in vsi bodo veseli, če bo komunalno podjetje po-biralo smeti. — V mestu je še nekaj hiš, ki ni-majo urejenih spodnjih prostorov npr. v Kidričevi ulici. V mestu rabimo poslovne prostore, zato naj lastniki dajo prostore v najem. Okna šip nam res nišo v okras. Mestni arhitekt naj lastnikom neurejenih hiš predlaga rešitve, bodisi da prostor oddajo v najem, bodisi da ga urede sami. Zaključujem prispevek z besedami Slavka Ponikvarja: »V Kamniku ni potrebno nič drugega, kot urediti obvozno cesto, urediti fasade, pre-prečiti metan/e odpadkov po ulici, pospraviti drva in Kamnik bo čudovito, bo najlepše mesto«. Občani, se strinjat« t Slavkom? V. O. Za lepšo podobo Kamnika . . . KAMNIK IZ LETA V LETO SPREMINJA SVOJE LICE. LEPŠI POSTAJA. VENDAR SE VEDNO NAJDEMO STVARI, Kl GA KAZIJO. POTP'I-DIMO SE, DA JIH BOMO ODPRAVILII NE BO NAS VELIKO STALO. Pobočje malograjskega griča dobiva novo podobo. Upajmo, da ne borno predolgo čakali na uresničitev zanimivega nacrta o ureditvi tega predela mesta T* ' Pogled na glavno mestno žilo, zlasti cjopoldan, nam pove, kakov nujna je v Kamniku obvozna cesiffe, lovomj'ofci bili deležni Trzinci s svojo iz- Na dvorišču za Samskim domom, karnor se je zgrnila mno-žica gledalcev, so po pozdravu dr. Frantarja, predsednika Tu-rističnega društva Kamnik, sode-lujoče folklorne skupine predstavile vrsto narodnih plesov in pesmi. V programu so sodelovali tuđi Belokranjci v svojih značilnih narodnih nošah. Velikoplaninski pastirji v širokih klobukih, coklah in plaščih iz lipovega lubja so zapeli pastirsko pesem. Po programu so nastopajoči skupaj z gledalci posedli k mizam in se odžejali. Ob zvokih narodne-ga ansambla so se obiskovalci te zanimive prireditve vrteli še poz-no v noč. Na sploh lahko rečemo, da je dan narodne nose v Kamniku, prvi po vrsti, izredno uspel. Bile virno zamislijo. Pod geslom »prav luštno je res na deželi« so na svojem vozu prikazali vrsto kmeč-kih opravil: od zibanja otroka v zibki, preje na kolovratu, klepa-nja kase ild. do »prešanja« mošta«. Mošt je bil iz pristnih trzin-skih hrušk. so sicer nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih bo v prihodnje mogoče odpraviti. Dan narodnih noš v Kamniku bo moral postati tradicionalna prireditev, ki bo popestrila turistično življenje v naši občini. -U- Vsem krajevnim organiiacijam SZDL III. PLENUM Plenum Občinskcga odbora SZDL Kamnik je sprcjel naslednje zaključke: Krajevne organizacije SZDL ođ-vajajo 1c 30% pobrane članarine, 70 % pa jim ostane za njihove Iast-nc potrebe. S tem bo povečan interes krajevnih organizacij SZDL za pobiranje članarine. Krajevne organizacije SZDL naj redno pobirajo članarino in ustrez-ni del odvajajo občinskcmu odboru SZDL. Lctna članarina je 240 S din. Vsem udeležencem sestankov, ki jih sklicujejo občinski odbor SZDL, izvršni odbor občinskcga odbora SZDL in predsednik, se izplača pav-šalni zncsck v visini 1000 S din. To velja le za uđclcžencc zunaj Kamnika. V septembru in oktobru naj krajevne organizacije SZDL organizi-rajo razgovore o vsebini IV. plenuma CK ZKJ, konkretni problema-tiki kraja, delovanju socialističnc zveze in samoupravnih organov v krajevnem in občinskem merilu. Za organizaci.jo sektorskih posvetov se morajo med seboj pogovoriti pred-sednikl krajevnih organizacij. O da-tumih razgovorov je treba obvestiti občinski odbor SZDL. Do konca leta 1966 naj plenum občinskega odbora SZDL obravnava delo in probleme organizacije SZDL na osnovi dosedanje razprave s predseđniki in tajniki ter razgovorov, ki bodo sledili, kot je navedeno v prejšnjem ođstavku. Pri rebalansu proračuna občine Kamnik naj ne bodo prikrajšane družbenc službe, športne in kulturne organizacije. Skupština občine Kamnik naj čimprej uredi vprašanjc lastništva kulturnega doma v Kamniku! Likvidacijska komisija kmetijske zadruge naj čimprej zaključi s svojim delom! Glede dogovorov krajevne skup-nosti Smarca s trgovskim pođjetjem »Merkur« o ureditvi trgovine, plenum meni, naj o tem ođločajo sami krajevni dejavniki. V kolikor trgov-sko podjetje »Kočna-« v Kamniku nima interesa za ureditev tega tr-govskega lokala, naj krajevna skup-nost sklone dogovor s kalerimkoli trgovskim pođjetjem. Odbore krajevnih organizacij SZDL, zlasti pa predsednike, vljud-no prosimo, da dogovore in sklepe plenuma spoštujejo. Občinibi odbor SZDL KAMNIŠKI O 3 C A N » Občinska zveza za telesno vzgojo ponovno v težavah? K A M N I S K I O B C A N 10 Neaktivnost tega osnovnega športnega organa v občini v preteklih Istih je ovirala večji razmah športa v Kamniku. Zato je bilo letos priča-kovati, da se bo po reorganizaciji stanje precej izboljšalo. Vendar pa je zveza ie v začetku svojega obstoja zašla v težave, ki kažejo, da šport v Kamniku še ni ubral prave poti, ampak se vrača rva staro. Ceprav so bile na občnem zboru OZTK točno zacrtane smernice, po katerih naj bi potekalo delo, razvoj in finansiranje športnih organizacij, se sedaj tega ponovno ne upošteva. Ugotovitev občnega zbora, da je vzrok stagnacije športa neurejeno stanje v klubih, ki zaradi organizacijskih in materialnih težav ne mo-rejo poživeti svoje dejavnosti, ter da mora biti telesna vzgoja v obćini drugače vrednotena, saj presega športne namene in mora biti zato deležna tuđi večje pomoći kot do-slej, na žalost nišo rodile sadu. Dotacija OZTK je premajhna ćelo za najmanjšo aktivnost njenih 13 sekcij, kje pa so še oprema in ostali iz-datki. Zato ni nič čudnega, da na eni izmed svojih sej kljub 5-urni raz-pravi OZTK ni mogla najti pravega ključa za razdelitev teh sredstev, pač pa se je pojavilo vprašanje nje-nega nadaljnjega obstoja. Klubi, ki so vezani na tekmovanja, ne morejo zmanjšati svojih proračunov. Če k temu dodamo še neurejeno vprašanje opreme in da so športni objekti v Kamniku brez osnovnih sanitarij, ni čudno, da šport v Kamniku no more doseći napredka v množičnosti in k'valiteti. Ni se tuđi čuditi, da ni športnih funkcionarjev, saj morajo le-ti moledovafl za sredstva, name-sto da bi opravljali organizacijsko delo v klubu. Posledica tega je slabo organizirano delo in zapostav- ljanje množičnosti. Prav problem množićnosti postaja vse bolj perec. Čeprav je med mladino v Kamniku veliko zanimanje, kar potrjujejo športne prireditve v okviru Tedna mladosti, se vedno manj mladine ukvarja s športom, ker jim klubi ne morejo omogočiti normalnih pogojev za vadbo. Tako mladina vse pogo-steje zahaja v gostinske lokale in se tako ni čuditi med drugim tuđi slabemu zdravstvenemu stanju mladih ljudi. Rešitev tega problema je mogoča Ie tako, da se določi prednost naj-aktivnejšim in najperspektivnejšim sekcijom, vsa ostala tekmovanja pa naj bi potekala Ie v občinskem me-rilu. To bi prispevalo k množičnosti, hkrati pa bi bila taka tekmovanja tuđi cenejša. Taka odločitev bo potrebna čimprej tuđi v Kamniku. Javna zahvala in priznanje Turistično društvo v Kamniku re t.iplo zahvaljuje gospodarskim organizacijom: Podjetju Kamnik, Obrtnomu podjetju Zar ja, ZivilsJii industriji Kamnik, Sadni drevcs-nici in vrtnariji Kamnik, Mizar-skcmu pođjetju Menina, Gostinskomu podjetju Planinka, Komunalnomu podjetju, Ljubljana- RK je podal obračun dela Občinski odbor Rdečega križa Kamnik je imel svoj redni letni občni zbor, na katerem so bila podana poročila o 14-mesečn<;m delu v tej humani ustanovi. ZbLrali smo vse. kar more koristiti nesrečnežem, prizadetim v raznih elementarnih nesrečah. V naši občini smo razdelili: 321 kg rabljene obleke v vred-nosti 449.200 S dinarjev, 3.752 kg hrane v vrednosti 962.400 starih dinarjev. Zivež smo prejeli iz mednarodne pomoći RK. Nabrali smo: Za pomoć Pomurju: 746 kom. oblači! v vrednosti 660.860 starih dinarjev in 821.111 S dinarjev v gotovini. Za pomoć Indiji: 4,281.567 S din. Izvedli smo . krvodajalsko akcijo, žal pa se odzvalo Ie 834 oseb. Hvalevredno je, da je letos prvić pris'uhnil tej humani akciji tuđi aktiv RK na gimnaziji, ki se je skupno s tov. prof. odpeljal na zavod za transfuzijo, kjer je 31 oseb oddalo kri. Na proslavi odlikovanih krvo-dajalcev je predsednik dr. France Društvo »Grintovec« in njegova dejavnost Šolska športna društva imajo za vsako komuno zelo velik pomen. Prav v ŠSD dobivajo otroci veselje do raznih panog športa, ki so po-goj za poznejše vključevanje v razna ostala društva. Zaradi tega je delo v društvu zelo koristno in bi ga morale OZTK, šola in ostale de-lovne organizacije bolj podpreti, kajti zavedati bi se morale, kako zelo je v današnjem času potrebna vzgoja doraščajočemu otroku. V šolskem letu 1965/66 se je naša dejavnost močno razvila, saj je bilo včlanjenih kar 131 učencev. Ko bo dograjena nova telovadnica, bodo dane možnosti še vsem tištim, ki sedaj ob teh skromnih pogojih ne morejo priti na vrsto. Društvo »Grintovec« vključuje v svoje delo nasled-nje sekcije, vodijo ali vodili pa jih bodo: rokomet (tov. Novak), orodna telovadba (tov. Maleš, tov. Pogačar), košarka (tov. Sitar), folklora (tov. Jeršan — sekcija je ukinjena), smu-čanje (tcv. Pogačar — sekcija je ukinjena), atletika (tov. Ponikvar — sekcija se bo sele ustanovila), odbojka (tov. Vobovnik — sekcija se bo sele ustanovila). Delo vseh sekcij je bilo pohvale vredno. Zelo lepa in uspešna je bila akademija, ki jo je v počastitev dneva mladosti 25. maja priredila sekcija za orodno te-lovadbo. Košarkaška in rokometna sekcija sta precej tekmovali in poželi lepe uspehe. Več je bilo zmag kot porazov, a tuđi zadnji so za mladino vzgojni, saj jo uče, da je treba poraz prenesti mirno, »fair«, res športno. Velik klicaj smo dali letos tuđi propagandi, ki pa žal še ni dosegla vidnejših uspehov. Društvo je naro-čilo vitrino, ki je že izgotovljena in bo z novim šolskim letom skušala na eni strani izmed kamniških ulic izboljšati naš ugled. S tem bodo mi-moidoči občani dobili vpogled v delo posameznih sekcij društva. Upa-mo, da borno na občini naleteli na razumevanje in dobili potrebno lokacijo za namestitev le-teh. »PJ« Pucelj razdelil 18 zlatih znaćk kr-vodajalcem, ki so dali kri 10-krat. in pa 65 srebrnih tištim, ki so dali kri 5-krat. Izvedeno je bilo 5 tečajev po 20 ur za prvo pomoć. Predavanja so bila: dve o alkoholizmu, eno o kontracepciji, na območju krajevnih organizacij v času občnih zborov pa je tov. dr. France Pucelj imel brezplačno 17 predavanj z zelo zanimivo temo in rentgenskimi slikanu: Pomen zdravljcnja rednoga in nerednega TBC bolnika. >Za razpečavanje slikanic, znaćk, brošur in propagandnega materi-ala pa je naš Podmladek na prvom mestu. V soli, kakor izven nje, pridno pomaga in je vklju-čen v vseh akcijah. Zeleti je, da bi mladina posnemala te malčke. V nov odbor je za predsednika ponovno izvoljen tov. dr. France Pucelj. H>M_ transport podr. Kamnik, Ofortnc-mu podjetju Sloga, Industriji po-hištva Stol, Rudniku kaolina Crna, Splošnemu gradbenemu podjetju Graditelj, Tovarnj kovanesn orodja, Tovarni u'-nja, Trgovske-mu podjetju Kočna, Tekstilnomu institutu Maribor, eksper. tkal-nica, Kamnik, Tovarni kovinskih izdelkov Titan, Alpremu, Podjet-ju Meso, Tovarni Svilanit, Pekar-ni in slaščičarnj Vesna, Obein-skemu sindikalnomu svetu ter tov. Pančurju Jakobu, vrtnarske-mu mojstru iz Mckinj, Fleretu Jožctu, vrtnarskemu mojstru iz Kamnika, vsem gostinskim pod-jetjem iz Kamnika in ostalim za materialno pomoć pri organizaciji dneva narodnih noš v Kamniku. Posebna zahvala naj volja In-dustrijskemu kombinatu Svit, ki je prevzel pokroviteljstvo nad priređitvijo ter je vsestransko po-magal pri njenom organiziranju. Vse priznanje aranžerjem izložbenih oken, tov. Kratnar Fa-niki, Vidcrvol SonjS in Pcenik Anici. Iskrena hvala vsem narodnim nošam iz Ljubljane, Trzina, D.im-žal, Gmajnicc, Mcngša, Radomei.i. Lukovice, Visokega, Duplice, Pod-gorja, Vrhpolja, Kamniške Bistrice, Jarš, Komende, Oišcvka, Nc-velj in Kamnika ter folklornim skupinam iz Metlike, Kamniške Bistrice in Duplice, ki so s svojim nesebičnim prizadevanjem in z znatnim! osebnimi stroški počastili našo prireditev ter v tako lepem šlevilu in v povečini z izbranimi ter izvirnimi narođnimi nošami prihi-teli v stari turistični Kamnik. Naša topla zahvala naj volja tuđi kot vabilo za prihodnjc loto. Turistično društvo Kamnik SSD Grintavce PROSTO PO VREMENSKI NAPO-VEDI ZA KAMNIK: 20. AVGUSTA — moćan veter in hud naliv. Tega dne je res naslal izredno moćan veter in vse je kazalo, da bo za njim prišla tuđi huda ploha. Res je bilo itako. In Kamnićan, ki tuđi sam pomaga na cesti ali na pločniku odmetavati "cike« in razne vrste dekorativnega ovojnega papirja, si je zadovoljno pomel roke. Spet bodo ulice temeljito počišćene! Nič za'.o, če ti nanese v oči drobnega prahu in se komaj otepaš raznih papirjev in papirčkov od li-zik in drugih dobrot pred slaščičar-no in drugimi lokali! Veter je pomcdcl drobnarije, naliv je temeljilo pomil ulice, občan pa je z zadovoljstvom in nasme-hom odvrgel nov čik in prazno ciga-retno škatlo kraj koša za smeti. Čistoća našega mesta n; samo stvar komunalnega podjetja, ampak je tuđi stvar kulture sleherne-ga obćana! _^^ OBISK PRI KAMNIŠKIH ODBOJKARJIH Obiskali smo naš Odbojkarski Mub pri Sindikalnomu športnemu društvu Kamnik. Bili so ravno v naj-večjih pripravah na bližnji jesenski del prvenstvene sezone. Klub, ki bo prihodnje leto slavil 20-letnico ustanovitve, ima danes 110 članov, ki po većini redno va-dijo skozi vse leto. Namen njihove dejavnosti je zabava in učinkovita telesna vadbo, ki jo odbojkarski šport vsekakor nudi, soj enakomer-no razvija vse igralčevo telo. Stevilo članstva bi bilo lahko se večje, će bi imel klub na voljo već igrišč oziroma na teh vsaj razsvetljavo, da bi bilo moč trenirati tuđi v večernih urah. Množičnost kolektiva resno omejujejo tuđi veliko pre-majhne možnosti treninga v telo-vadnici in preskromno število trener-jev. Za več trenerjev oziroma vadi-teljev v klubu namreč nimajo zado-sti finančnih sredstev, čeprav so se-danji razmeroma plaćani. To, kar je n. pr. za telovadno društvo »Partizan« telovadna akademija, ki je vedno pregled in manifestacija njihovega dela, je za igralr.e vseh športnih iger tekma. Na tekme, bodisi prvenstvene ali prijateljske, so se v klubu pripravljali na številnih rednih treningih. Na stotine ur kondicijskega treninga in vaj tehnike in taktike je potrebno opraviti vsakemu odbojkar-ju, da lahko na tekmovanjih uspeš-no nastopa. Ta trud ni zaman, igra-lec postane utrjen, zdrav, jeklenih mišić, poleg tega pa ima na tek- movanjih tuđi izreden športni i:?i-tek. Vsa kvalitetna tekmovanja pa ne pritegnejo samo veliko število sta-rejših gledalcev, ampak navdušuje-jo predvsem mladino, ki potem v še večjem številu vstopa v vrste šport-nikov. Vsega tega so se v zadnjih letih v OK Kamnik dobro zavedali. Oiga-nizirali so veliko število tekmovanj. Domaći trenerji ing. Jernej Stele, Milan Windšnurer, Marta Stele in Lađo Debeljak so ob občasni pcmo-či trenerjev Podlogarja in Oberrnela iz Ljubljane pripravljali za nastope naslednje ekipe: I. moštvo članov, ekipo članic, ekipo mladink, dve vrsti mladincev in vrsto veteranov »Old-boys«. Od teh vrst so se najbolj odlikovali člani, ki so si leta 1964 pri -borili prvo mesto v zahodnem delu II. rep. lige in se tako za leto 1965 plasirali tretjič v zgodovini kluba v I. slovensko odbojkarsko ligo, kar je najvišje tekmovanje v republiki (na-slednja stopnja je že zvezna liga). Kot novinci v ligi so se lani lepo odrezali, zasedli so med desetimi eki-pami dobro šesto mesto pred Triglavom iz Kranja, Hočami, Žirovni-co in Crnučami. Edino ekip Beži-grada, Maribora in Kanala jim lani ni uspelo premagati. Letos je njihova naloga precej težja, saj tek-mujeta v I. slovenski ligi lanskoletna zvezna ligaša mariborski Branik, FOK Ljubljana in se oancni novinci iz Izole. Z vrsto lepih zmag, med katerimi je najpomembnejša lan;koletna nad letošnjim zveznim ligašem Celje, so se izkazale tuđi članice. Ekipa je zlasti lani igrala odlično. Z izvrstno igralko Marto Steletovo, ki se je od 2OK Ljubljana zopet vrnila v do- obdržati še prvo mesto. Letos na-stopajo s precej pomlajeno vrsto in so ravno pred kratkim zabeležile v prvenstveni tekmi z ekipo Jesenic svojo prvo zmago. Marljiv trening, zlasti mlajših, ni bil zaman! Ob lanskem •»Ulčarjevem memorialu« maci klub, so lani dosegle častno tretje mesto tako v rep. ligi kot v tekmovanju za slov. odb. pokal. Škoda, da na zaključnem turnirju sled-njega prvenstva oktobra 1965 ni mogla več igrati obolela, odlična Kržetova, sicer bi jim morda uspelo Odbojkarske novice • Odbojkarske novice 24. julija je ekipa OK Kamnik B sodelovala na turnirju v Jar-Snh ob občinskem prazniku Dom-žale. Kamničani no bili drugi za Jaršami in pred ekipo JLA iz Ljubljane ter pred Zagorjem. 31. julija je OK Kamnik or-ganiziral občinsko prvenstvo kamniške komune. Na tem turnirju, ki je bil organiziran v počastitev občinskega praznika, so osvojili prvo mesto mladinci OK Kamnik, okrepljeni z igralcem I. moštva Zuletom, pred kombinirano ekipo Podjetja »Kamnik« in Svilanita, OK Kamnik B, Podska-la (bivši OH-boysi) in Jaršami. Turnirja v pocastitev občinskega praznika v Zagorju so se 7. av-Pusta udeležili tuđi mladinci OK Kamnik. Z zmagama nad ekipo Partizana iz Zagorja (oba z 2 : 1) so si priborili Kamničani I. mesto. V ekipi Kamnika sta igrala tuđi člana I. ekipe Debeljak in Irt. TT Sahou&kl tucnti V Domžalah je bil 17. septembra zaključen peti Ziipančičev spomin-ski šahovski tumir. Tuđi letos so nekdanji šahovski sodelavcj obeh pokojnih šahovskih organizatorjev odigrali turnir v dveh skupinah po 12 igralcev in pritegnili v borbo već moćnih igralcev iz Ljubljane. V A skupini je že tretjič /. 8 toć-kami zmagal Plavčak iz Ljubljane pred Vidom Vavpetičem iz Domžal 7,5,3, Kržišnik 7 itd. V B skupini je zmagal domaćin Laznik z 8,5 toč-kami pred Zupančičenr 8, tretji je bil Lojze Jagodic iz Podgorja, če-trto in peto mesto pa si delita Lim-bek in Stefan Pogačar iz Kamnika. Domžalski šahisti so zbrali in žrtvovali za tumir 450.000 S din. Na tumirju si je Vavpetič priboril naslov mojstjrskega kandidata, Laznik pa 2-kategorijo. V prijateljski tekmi je prvo moštvo OK Kamnika premagalo ekipo »Ingrada« i/. Celja s 3 : 0 (!!,12,0). Većina igralcev te cclj.ske vrste igra pri Braslovčah, ki so trenutno na II. mestu II. repub-liške slovenske lige — vzhod. Na tradicionalnem turnirju za »Ulearjev mcmorial, ki je bil letos 21. avgusta organiziran že dru-gič, je zmagal a ekipa TVD Partizan Kočevje pred oslabljeno ekipo OK Kamnik I, Jaršamj in OK Kamnik B. Rezultat tekme Kočevjc : OK Kamnik je bil 2 : 0 (8,10). ' Pred tedni je odšel na odsluženje vojaščine igralec I. moštva OK Kamnik tov. Podjed Franc, 25. t. m. pa gre na to pot še tov. Ladislav Debeljak. Z Mavrinom vred bodo tako kar trije od »prvih sedmih« odsotni. Prvemu moštvu res ne bo lahko! ' Milan Winđšnurer Za delo z živili je potrebno strokovno znanje Glede na zahtevo Uredbe o teča-jih in izpitih za pridobitev osnovne-ga znanja o higieni živil (Uradni list LRS št. 21-108/59) je Občinska skupščina Kamnik pooblastila Delav-sko univerzo Kamnik, da organizira ustrezne tečaje za pridobitev osnov-nega znanja iz higiene živil. V preteklih dveh mesecih je De-lavska univerza Kamnik izvedla že prve tečaje te vrste, ki so se jih udeležili pretežno delavci iz privat-nega gostinstva, trgovskega podjetja »Kočna«, gostinsko podjetje »Planinka«, »Prehrane« Ljubljana — »Samo-postrežne« Kamnik in 2ivilske industrije Kamnik. Program tečaja je ob-segal 25 ur predavanj iz higiene živil, preprečevanja in zatiranja nalez-Ijivih bolezni, osebne higiene, higiene prostorov ter zakonskih predpi-sov s področja sanitarne inspekcije. Za predavatelje je delavski uni-verzi uspelo pridobiti dobre stro-kovnjake, ki so se potrudili^ da so svoje znanje in izkušnje v čim do-stopnejši obliki posredovali udele-žencem tečaja. Po zaključku predavanj so vsi slušatelji opravili preizkusni izpit pred posebno komisijo, ki jo je določila občinska skupščina. Od 78 slušatel-jev so vsi ražen dveh pokazali na izpitih solidno znanje in dakazali, d« lahko uspešno opravljajo svoje delo na zelo občutljivem področju zado-voljevanja potreb občanov. Vsi prisotni so menili, da je taka izobrazba potrebna. Izrazili so željo naj s takim načinom strokovnega izobraževanja delavska univerza še nadaljuje. Pri izvedbi naslednjih te-čajev bi kazalo od udeležencev v zaćetni in končni anketi zvedeti, kakšne konkretne želje imajo delavci s tega področja dejavnosti. 2e na teh tečajih so namreč izrazili željo, naj delavska univerza organizira gostinsko gospodinjski tečaj, ki bi posebno koristil gostinskim delavcem našega kamniškega turističnega ob-močja. Delavska univerza je že v stiku z Gostinskim šolskim centrom v Ljubljani in Višjo gospodinjsko solo v Grobljah, ki ji bosta nudila vso strokovno pomoć. Poleg tega pa bo pripravila za zimske mesece vse potrebno za pričetek gospodinjskih in šiviljskih tečajev na območju naše obćine, za kar je pri dekletih in mladih gospodinjah veliko zanimanja. Dosedanji slušatelji na tečajih o higienskem minimumu pridobljeno znanje že uporabljajo v praksi, kar je najboljši dokaz nujnosti pa tej vrsti izobraževanja. Iv. Od ostalih ekip je treba omeniti še doseženo prvo mesto »Old-boy-sev« v medobčinski ligi tekmovalne skupnosti Kamnik (bivša ljubljanska podzveza) tako lani kot tuđi v le-tošnjem spomladanskem delu prvenstva. OK Kamnik je znan tuđi kot zelo dober organizator odoboj. prireditev. Lani so prvikrat organizirali turnir za »Ulčarjev memorial« v pocastitev v letu 1964 tragično preminulega njihovega najboljšega igralca Jožeta Ulčarja. Ta turnir so organizirali tuđi letos. Zelo dobro pa so tuđi iz-vedli občinska prvenstva, velik pol-finalni turnir za slovensko mladin-sko prvenstvo in kot krono vsega mednarodno srečanje moških ekip Žpartaka iz Brna in Kamnika, ki je bilo tako dobro organizirano, da bi bila taka organizacija v ponos ćelo meddržavnemu srečanju. Za do-seganje večjih uspehov pa bi morali zlasti mlajši igrati mnogo več tekem kot so jih do sedaj. 2al klub ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, ki bi bila potrebna za izvedbo takega programa. Pri OK Kamnik nišo zadovoljni z doseda-njim ključem razdeljevanja finančnih sredstev s strani občinske zveze za telesno vzgojo. Menijo, da ni prav, če nogometni klub Kamnik, ki ima manjše število članstva in tek-muje v nižjih ligah kot odbojkorji, dobiva letno od Občinske ZTK toliko denarja kot npr. trije klubi skupoj: odbojkarski, teniski in smučarski pri SSD Kamnik. Te stvari, provijo od-bojkarji, se morajo nujno spraviti v pravičnejše odnose, zlasti še zato, ker se na enega nogometaša troši 7a enake potrebe dosti več sredstev kot na enega ostalih športnikov v komuni. Pri OK Kamnik smo vprašali tuđi, kako je z disciplino v klubu. »Pri mladini je odlična, dočim za neka-tere člane I. moštva tega ne bi mogli trditi«, so nam odgovorili. Nespoštovanje do starejših, izredno delavnih funkcionarjev in strokov-njakov, do pravil, reda in discipline v klubu ter domišljavost so vse pre-pogost pojav. Odbor kluba, matično društvo in Ob ZTK bodo morali v bodoče takšne primere še ostreje obsojati, kajti le tako bo mogoće dvigniti uspehe vseh članov kluba, starejši izkušeni klubiki sode-lavci, ki jim je uspelo povzpeti bar-ve kolektiva tako visoko, pa bodo še naprej z veseljem ostali in delali med njimi. -K KAMNISKI OBCAN II Razgibana dejavnost kamniških strelcev čeprav v »Občanu« že dalj časa nismo ničesar brali o delu strelcev v naši občini, to seveda ne pomeni, da v tem času nišo bili aktivni. Bili so, pa še kako. Lahko rečemo, da so med najbolj delovnimi športniki naše občine. Komaj bi prešteli vsa tekmovanja, ki so jih sami organizirali ali pa so se jih udeležili v zadnjih treh mesecih. Omejili se borno le na nekatera pomembnejša tekmovanja. Strelci »Stola« že tretjič najboljši v Sloveniji Strelska družina »Stol« Kamnik je letos junija organizirala VII. republi-ško prvenstvo lesne industrije v stre-Ijanju z zračno puško. Seveda so spet zmagali dupliški strelci in so že petič osvojili prehodni pokal rep. odbora sindikata lesnoidustrijskih de-lavcev. Ker so ga osvojili tokrat že tretjič zapored, so ga obdržali v trajno last. Nov prehodni pokal pa bo v letu 1967 razpisal SD »Mar-les« iz Maribora. Letošnjega tekmovanja se je ude-ležilo 17 petčlanskih ekip iz vse Slovenije. Ekipno sta prvi dve mesti zasedli ekipi Stola z 1207 oziroma 1184 krogi, tretje mesto pa je pri- Vsekakor lepa spodbuda za na-daljnje športno udejstvovanje mladih strelcev. XXI. republiško strelsko prvenstvo Na občinskem prvenstvu z MK orožjem 23. juli ja letos so izpolnili pogoje za udeležbo na republiškem prvenstvu tile tekmovalci: Bertoncelj Peter (Stol), Rihtar Ivan (Kamnik), Kerec Franc (Stol), Marn Miha (Stol), Podgornik Ivan, Peršin Ivan, Klemenc Janez (vsi Kamnik) z malokalibrsko puško; mladinec Peršin Mirko (Kamnik) z MK puško; Zore Franko (Kamnik) z pištolo Drulov; Podgornik Ivan (Kamnik) i MK puško standardne izvedbe. Na republiškem strelskem prvenstvu v Ljubljani od 5.—7. avgusta se je ekipa Kamnika z MK puško uvrstila na sedmo mesto (Marn, Bertoncelj, Klemenc, Rihtar) z 1849 krogi. Prvo plasirana ekipa Ljubljana -Vič je dosegla 2050 krogov. Posa-mezniki so te uvrstili med 32. in 44. mestom. Lep uspeh je dosegel v tekmova-nju z MK pištolo »Drulov« Zore Franko (Kamnik), ki se je z 474 krogi uvrstil na 10. mesto v republiki in s tem osvojil naslov mojstra strelca. Roman Stebe Iz DupHcc: strclcc, M veliko obeta. Letos drugi v Sloveniji padalo ekipi »Marlesa« Maribor z 1178 krogi. Najboljši posameznik je bil Stane Ipavec SD Stol Kamnik z 257 krogi od 300 možnih. V zmago-valni ekipi Stola so sodelovali Peter Bertoncelj, Miha Marn, Mirko Semeja, Janez Bajde in Franc Kerec. Pionirji: Stebe Roman drugi, ekipa Kamnika tretja na republiškem prvenstvu z MK puško. Vse priznanje je treba dati pionir-jem — strelcem, ki so letos junija na republiškem prvenstvu z malokalibrsko puško v Ljubljani dosegli 3. mesto. Dosegli so 1033 krogov, Kranjćani kot drugi so jih prehiteli le za en krog. Prvi pa so bili Ma-riborčani z 1103 krogi. Med posamezniki se je najbolj iz-kazal občinski prvak Roman Stebe z Duplice, ki je dosegel enako število krogov kot zmagovalec, vendar z manj polnimi zadetki, tako da je dosegel lepo drugo mesto. Ostali člani ekipe pa so se zvrstili takole: 7. Srećko Krevs, 30. Bogomir Calt in 47. Florian Sunkar. Ta naslov sta si na MK puški pridobila tuđi Marn Miha in Podgornik Ivan. Tekmovanje v počastitev občinskih praznikov Kamnika, Domžal in Zagorja Kamniški strelci so eni redkih športnikov, ki se udeležujejo skoraj vseh tekmovanj, prirejenih v počastitev občinskih praznikov. Ob prazniku občine Kamnik so za prehodni pokal ObO SZDL tekmovali na MK puški strelci iz Kamnika, Domžal, Zagorja in Skofje Loke. Zmagali so Kamničani z 921 krogi pred Domža-lami z 905 krogi in Skofjo Loko z 894 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Peter Bertoncelj z 241 krogi. Za praznik domžalske občine je bilo podobno tekmovanje v Jaršah. Zmagale so Domžale pred Kamni-kom in Zagorjem. Na tekmovanju v počastitev ob-činskega praznika Zagorje so bili prvi Kamničani z 1078 krogi pred Domžalami z 1023 krogi. F. S. Zore Franko: letos je osvojil naslov mojstra strelca s pištolo »Drulov« Podelitev nagrad šolam in nčencem Pri poklicnem USHiePjanjU tlllllKIMIIimrilllllllimiimiHllllimiHIIHIMHIIHHIIIIIIIINIIIIHIIIHIMIHIIIHINMMai ^P ^F Razvoj proizvodnje je prinesel najprej važne tehnične izboljšave in naio veliko dilerenciacijo delovne-ga procesa. V tem hitrem procesu tehničnega izpopolnjevanja proizvodnoga procesa smo posvetili še vedno premalo pozornosti delovne-mu človeku. Protislovje med hitrim izpopolnjevanjem lenmčnega procesa m neupoštevanjem cloveka, se je pokazalo iudi nav/.ven: pogosuie nesreće pri cleiu, poklicne bolezni, nuKiuacija delovne sile, razdiranje uciun i-ogodb itd. Poslalo je ocitno, aa brez cioveka, ki je clragocenejsi od strojev, ni mogoće izboijšati produktivnosti dela. Clovek-delavec, je postal predmet znanscvenega pro-ućevanja, ki temelji na osnovnem spoznanju, da se Ijudje razlikujejo med seboj glede na psihićne in li-zicne znacilnosti in aa razlićni poklici terjajo razlićne sposobnosti, meo ciLsenisoć poklicev se je treća odiociti za en sam poklič, in to U-sti, ki nam osebno ustreza, za ka-terega imamo potrebne zmožnosti, veselje in izkusivo. Neprimerna iz-bira pokuca ne prizadene le posa-meznika, pać pa ima širše posiedi-ce: posameznih vrst strokovnjakov preosiiaja in se morajo prekvaliii-ciraii, drugod pa jih manjka. Moderni tehnološki postopki zahteva-jo, da se izbira pokliča ne prepusu slučaju. To je v vseh industrializi-raruh deželah narekovalo razvoj poklicnega usmerjanja, ki se pri nas kaže kot preventivno sredstvo za racionalno zaposlovanje deiavcev in odpravljanje neskladij v strukturi in obsegu kadrovskih potreb. Danes pojmujemo poklieno usmerjanje Kol dolg nepretrgan proces U'ajne druž-bene aktivnosti in slrokovne pomoći mladini in odraslim v vsestranski pripravi na izbiro pokliča, izbiri sami in vraščanju v poklič s ciljem harmoničnoga usmerjanja ćloveko-vih osebnib znacilnosti, sposobnosti, izkustcv in nagnjenj z zabteva-mi posameznin poklicev in družbe-nimi potrebami. Pravilna izbira pokliča ni enkratna zadeva, ampak proces, ki ga spremijajo dolgotraj-ne priprave, opazovanja in zorenje ter je odvisna od već med seboj povezanih iaktorjev: spola, starosti, osebne lastnosti in konstitucije, iz-kuntva. zanimanja, naenlenla. teles- ne in duševne zmožnosti posamez-nika, pogojev vzgajanja, možnosti zaposlitve, težav v pokliču, ugodnosti, zahtev delovnega mesta, vrste in pogojev dela. Tak cilj poklicnega usmerjanja smo nakazali v jesenskih učnih na-črtih za poklieno usmeirjanje z željo, da bi ga v šolah vnesli v podrobne učne nacrte, kar bi nam za-gotovilo trajno, nepretrgano in nacrtno poklieno oblikovanje učencev. Vse sole na našem območju soiz-redno dobro sodclovale pri poklicnem vzgajanju svojih učencev, ne-katere pa so pokazale še posebno dober uspeh. Posebna komisija se je odločila, da nagradi osnovno solo Komenda-Moste, pohvali pa osnovni soli Moravće in Brdo. Nagradila je tuđi nekatere učence, ki so na-zorno ali na kak posebno svojstven način pokazali v šolskem izdelku svoje poklieno formiranje. Knjižne nagrade so dobili naslednji učenet: Brinovec Ivica iz osnovne sole Dob, Zalokar Ivica iz osn. sole Komenda-Moste, Logar Marta iz I. osn. sole v Domžalah, Jenčič Milan iz osn. sole Mengeš. Posebne pohvale smo podelili še: na osnovni Soli Komenda-Moste Maren Ireni, Vrt-nik Šonji, Burnik Viki, Jenko Slav-ki, Zupin Mariji, na osn. soli Dob Grćar Nuši, na osn. šoii Radomlje pa Tomšič Meliti. Starši imajo važno vlogo pri poklicnem zurenju svojega otroka, nacrtno in nenehno pa morajo pose-gati v tako občutijiv proces, kot je zorenje mlađega človeka, edino le pedagogi, ki so za to strokovno usposobljeni. Trajnost v tem procesu bi bila zagotovljena s tem, da pedagogi vnesejo poklieno vzgojo v svoje podrobne učne nacrte pri vseh šolskih predmetih in v vseh razredih, kar pa je bilo do sedaj skoraj povsod premalo poudarjeno. Da bi to delo v novem šolskem letu kar najbolje uspelo, bomo ob prićetku šolskega leta 1966/67 organizirali skupaj z Zavodom za pro-svetno pedagoško službo posvet s pedagogi o splošnih pedagoških na-čelih in metodah poklicnega usmerjanja na šolah. Balon Stanka < o a o vi < V KOMENDI JE BILO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V nedeljo, 21 avgusta, je bilo v Komendi izbirno tekmovanje traktoristov Agrokombinata »Emn-na« z geslom: »Kdo je najboljši?" V preteklem letu je bilo enako tekmovanje na Drnovem pri Dup-lici, le da je bilo zelo skromno. Izbrali so ekipo, ki naj bi zast otpala Agrokombinat »Emona« in društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov Kamnik na republiš-kem tekmovanju. Nagrad tedaj ni bilo ne na tekmovanju v okviru Agrokombinata, ne na re-publiškem tekmovanju. Slo je zgolj za častno uvrstitev in za čimboljše mest-o na tekmovanju. Prepričani smo bili, da bo le-tošnje tekmovanje pod takimi po-fioji, kot so bili lani, zelo težko organizirati. Vendar se je iztek:o vse drugače. Agrokombinat, ki se je v proteklih letih n at ran je organizirali v specializirane obrate, se zaveda, da so v obratu »Poljcdelstvo«, nosilcu proizvodnje pri strojni ob-clelavi zemlje in spravilu pridcl-kov 7. modernim! stroji, potrebni strokovno usposobljeni kadri — traktoristi. Zato je bilo letos tekmovanje vsestransko podprto. Agrokombinat je dal denarne na-Rrade 30.000. 20.000, 10.000 din in prohodni pokal. Zmagovalcu v oranju je poklonil ročno uro, Društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov Kamnik pa pismena priznanja o sodelovanju na tekmovanju. Posebnost tega tekmovanja je bila prav gotovo ta, da nišo smeli tekmovati vsi traktor isti obra'.a »Poljedelstvo« (teh je vtč kot 70), ampak je bil določen ključ, po ka-terem je vsaka delovna enota lahko poslala le določeno število tekmo-valcev. Za tekmovanje so določili najboljše. Zaradi tega smo imeli priložnost videti kvalitetno oranje, v ocenah pa sorazmerno majhna odslopanja. Traktoristi iz družbenih in zadružnih posestev jz Kočevja, Kni-nja, Ljubljane (AE), Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice in Žalca so tekmovali v spretnoslni vožnji s traktorjem in prikolico, v poznavanju teorije (v oblik i testov) in oranju. Kvalitetno oranje je osnovni in temeljni agrotehnični ukrep pri današnjem kultiviranju zemlji-šča, zato je bila tuđi ocena iz oranja sastavljena iz večjih se-stavnih delov, kot so odpiranje brazde (sendvič), globina oranja, prileganje brazd, izgled krone, končni izgled izorane parcele itd. Skupno je lahko tekmovalec do-segel v oranju 200 točk, pri spret-nostni vožnji 50 točk in poznavanju teorije, motoroznans.tva in agrotehnike 100 točk. Posebna s'rokovnn komisija, ki so jo sestavljali agronomi in kme-tijski tehniki, je tekmovalce oce-njevala po zveznih predpisih. Tekmovalec, ki je zbral največ točk v oranju, je prejel ročno uro z vgraviranim napisom: »Najbolj-ši orač na Agrokombinatu »Emo na« v letu 1966. To priznanje si je _ zaslužil v letošnjem letu tov. Stu-par Jerncj iz Komendske Dobrave. Prvi trije so si na izbirnem tekmovanju pridobili pravico, da Ickmujejo na republiškem tok-movLinju, ki je bilo 11. septembra 1966 prav tako v Komendi. Tu smo lahko videli visoko raven Tretjo nagrado je kot najboljši orač prejel tovariš Jernej Stupar Razširjenost tiska v Komendi Ce vemo, kako vclikega. pome-na je tisk, ki seznanja državljane z dogodki doma in po svetu, ima pomembno vzgojno vlogo, je prav, da pogledamo, kakšno je stanje in razširjenost tiska pri nas. Marsikdo trdi, da ni potrebno, da bi bil naročen na časopis, a drugi zopet, da brez njega skoraj ne more biti. Poglejmo, kakšno je stanje vseh časnikov, ki so dostavljeni naročnikom ali prodani na območju naše pošte. Okoliš pošte Komenda (pristojni KU Komenda) obsega 14 na-selij s 600 hišamj in 3000 pre-bivalci. Dnevne liste dobiva 02 naroč-nikov (Delo — 64, Ljubljanski dnevnik — 28). časopise, ki iz-hajćijo dvakrat tedensko, prejema H9 naročnikov (Glas — 87), teden-ske časopise pa 801 naročnik (Ne-deljski dnevnik 232, TT — 130, Kmcčki glas 117, Pavliha — 35, Zvitorepec — 35, Tovariš — 31, Mladina — 24 itd.) Liste, ki izhajajo dvakrat me-sečno, prejema 414, mesečne liste in revije pa 905 naročnikov (Upo-kojenec — 167, Občan — 150, Naša žena — 75. Avto~moto — 50, Otrok i.n družina — 27, Lovec — 19, Cebolar — 12, Prosvetni dela-vec — 11 itd.). Tako pridejo na vsako hišo skoraj 4 časniki ali revije. Slafoše je 7. dnevnimi listi, ker priđe približno en list na vsako hišo alj na vsakega 32. prebivalca. Iz vsega tega je mogoče napraviti logičen zaključek, da smo Komendčani še vedno premalo naročen i na dnevnike in časopise tor tako premalo seznanjeni z dogodki doma in po svetu. Prav bi bilo krog bralcev tako razširiti, da bi sčasoma ta ali oni dnevni list našel pot v sleherno hišo, v vsako družino. J.K. LIKOVNA RAZSTAVA AMATERJEV V dvorani nad kavarno je muzej Kamnik organiziral razstavo Stirih kamniškili slikarjev amater-Jpv, ki so razstavlll 26 del. Starosta kamniških Ijubiteljcv umet-nosti Frano Roje, ki že pol sto-letja verno prenaša na platno po-dobo našo pokrajine, je razstavll 7 olj z motivi starih kmečkih hiš, Bogdan Potnik je prispeval akvarele s krajinami, Bogo Klobučar in Ivo Kordaš pa olja s krajina-mj in tihožitji. Brane Repič je razstavil plastično upodobitev Ma-lcga građu v zanimivi tehniki metala in plastične mase. Razstavc, ki je bila od 14. do 21. avgusta, je obiskalo v letošnjem letu do-slej največje število obiskovalcev. Maturitetne naloge za naše bralce J 1. Vodna skupnost Sava-Ljubljanica je ob Bistrici zgradila od = novotržkega mostu proti Duplici visok obrambni zid. V zidu v velikih f razdaljah ni nobenega dohoda do rečne struge- Vprašanje: a) Kako | naj se resi ponesrečenec, ki bi slučajno padel v naraslo vodo, pa se ne = more nikjer oprijeti gladkega betona? b) Kako naj ob požaru pridejo \ do vode gnsilci s svojimi brizgalnami, će so sesalne cevi brizgaln | krajše od visine obrambnega zidu inje voda oddaljena od brega od enc- \ ga do iks metrov, v zidu pa ni potrebnih stopnic v skladu s požarno var- | nostjo naslednjih krajev? š i 2. Neka ustanova naroči pri nekem podjetju obnovitvena dela v I svojih prostorih. Delavci podjetja zjutraj razmestijo po prostoru orodje . § in matorial, potem pa polni delovne vneme gredo v gostilno, kjer i 1 zadovoljni čakajo konec svojega »šihta«. Vprašanje: Koliko ur in nad- :; ~ ur bodo ti »zrelaki« vpisali v računsko knjigo svojega podjetja za ta [ delovni podvig? i Opomba: Vsaka podobnost s kakim kamniškim podjetjem je la'hko ; zgolj slučajna. 1 1 3. Obnovitvena dela pri prezidavi prodajalne čevljev »Planika-« v I Kidričevi ulici št. 1 je neko gradbeno podjetje iz sosednje občine I »packalo« dobrih 10 mesecev, od 10. junija 1965 do 15. aprila 1966 I Trgovsko podjetje »Kočna« je svojo trgovino »Mojca« v Medvedovi i ulici št. 16 začelo preurejati in prezidavati konec decembra. Vprašanje: I < Kdaj mora biti trgovski lokal »Mojca« odprt, da ne bo potolkel ža- \ I loslnega rekorda pri obnovitvenih delih trgovskega lokala »Planike«? 1 umiiiiiitiiiiiliiiiiiiMiiiiN kvalitetnega oranja. Tekmovalci Agrokombinata »Emona« so kljub moćni konkurenci zavzeli II. III. in IV. mesto. To pa je izreden uspeh ne samo za lekmovalce, ampak tuđi za obrat »Poljede]-stvo«, kjer so zaposleni. Z rezultati tekmovanja so tekmovalci pokazali, da so pri vsakdanjem de-lu sposobni opravljati delo stm-kovno, kar je naša glavna skrb. Letos so poleg denarnih nagrad Agrotehnike i/. Ljubljane (50.000, 40.000, 30.000 starih dinar-jev) in GOLT Slovenije (20.0(10, 10.000 S dinarjev) prejeli prvi trije zmagovalci še plnk"te GOLT Slovenije, tovarna IMT Beograd -Rakovica pa je podelila prvim trem tekmovalcem, ki so tekmovali na njihovih traktorjih tip 555, še naslednje nagrade: prva: televizor, druga — radioaparat, tretja — ročna ura. Prvouvrščerii tekmovalec na traktor ju Zadrugar 50/L (Landini), izdelek tovarne IMR Beograd, pa je prejel dvo-kolo. Tako so poleg traktoristov med seboj tekmovale tuđi tovarne IMR Beograd in IMT Beograd-Rako-vica v kvaliteti svojih traktorjev. Spričo novih carinskih predpi-sov, ki so v izdelavi pri Zvezni skupščini v Beogradu za uvoz kmetijske mehanizacije, so se za-("•ele domaće tovarne zanimati za domaće tržišče. Dejstvti, da smo sprejeti v med narod no gospodarsko organizacijo GATT, se naša domaća industrija traktorjev z vso resnostjo zaveda morebitnih po-sledic, če kupce pri dobe, jih spoznajo s kvaliteto, prikladnostj'> in z vsemi dobrimi lnslnostmi traktorjev, ki jih izdelujejo naše domaće tovai'ne. Tuđi v tem smislu je imelu lekmovanjc svoj globiji pomcn \n žal, da si ga prav okoiiški kmetjt: nišo ogledali v takem številu, kot smo pričakovali. Tekmovanje je v celoti uspelo. A.G. K A U N I S K I O B C A N 13 Zaključio posvetovanja, ki sta ga organizirali obč. odbor SZDL in obč. sindikalni svet 0 osnutku predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji K A M N I S K I O B C A N 14 V živahni razpravi so uđeleženci dali k osnutku zakona naslednje pripombe: Intencija osnutka zakona je pozitivna, ker želi doseći trajne vire financiranja izobraževanja in vzgoje ter da šolstvo ne bi bilo odvisno od proračuna oziroma še bolj od mnenja in razumevanja posamezni-kov. Nesmiselno bi bilo pričakovati z zakonom več sredstev, ampak gre le za način razdeljevanja obstoječih sredstev. V način zbiranja sredstev za izobraževanje in vzgojo imamo nezaupanje, so poudarili v razpravi. Predviđeni način ne vodi nika-mor, saj ni samo vprašanje o dolo-čitvi trajnega vira, ampak tuđi vprašanje o rednem dotoku sredstev za izobraževalne in vzgojne institucije. Navzoči ugotavljajo, da je osnu-tek zakona zelo splošen, zelo de-klarativen in ne zagotavlja dovolj sredstev, ampak predvideva poleg stalnih virov sredstev še druga zaradi tega, ker mnogokrat govori, da je potrebno sredstva pridobiti tuđi na osnovi dogovorov. Za dogovor vemo, v kakšno stanje so pripeljali financiranje šol II. stopnje. Pred-lagamo, da besede zbiranje sredstev na osnovi »dogovorov« ne bi imeli v zakonu. Glede visine sredstev in s tem tuđi stalnih virov bi bilo najprej potrebno napraviti izračun potreb na osnovi naše materialne možnosti in sele nato določiti visino in vire sredstev. Pri osnutku so ne jasnosti pred-vsem, kdo odloča, kdaj ima šola premalo sredstev in od kod in koliko sredstev naj šola še dobi. Viri sredstev morajo biti stalni, predpisani. kajti le na ta način bo mogoče zagotoviti šolam, če že ne dovolj sredstev glede na potrebe, vsai pravilno razdelitev obstoječih sredstev, kar je intencija osnutka predloga in tuđi zakona. V razpravi so navzoči menili, da ne smemo že sedaj misliti na do-polnilne vire sredstev s pomočjo dogovorov, ker je osnutek sele v razpravi in bi v tem glede ureje-nosti financiranja izobraževanja in vzgoje ne napravili nobenega na-predka od sedanjega načina. Zakon je nejasen, ko govori o pomanjkanju sredstev za izobraževanje in vzgojo. Manjkajoča sredstva je potrebno zagotoviti v proračunu, kje pa dobiti sredstva, če bo-do proračuni manjši, kajti že se-danji proračunski položaj kaže, da ni dovolj sredstev za šolstvo kot tuđi za druge dejavnosti. Na osnovi razprave lahko ponovno ugotavljamo, da je problemati-čen položaj glede financiranja iz-obraževalnih institucij predvsem zaradi tega, ker viri dohodkov družbenopolitičnih skupnosti nišo objektivno določeni, nišo določeni v skladu s teoretičnim načelom: naj imajo družbenopolitične skupnosti toliko sredstev, kolikor gospodarsko napredujejo — po gospodarski moći občine. Menimo, da bo temu vprašanju potrebno čimprej posvetiti izredno veliko pozornost. Navzoči predlagajo, naj se for-mirajo občinske izobraževalne skupnosti za obvezno šolstvo in predSolsko vzgojo. To utemeljujejo s tem, da bi regionalne izobraževalne skupnosti bile problematične glede udeležbe sredstev posameznih občin. V občinah so različno raz-vite varstvene in izobraževalne ustanove, kajti vemo, da imajo nekatere občine 0,3 % druge pa 12 % otrok v varstvu. S tem ni zagotov-ljena enakopravna udeležba občin s sredstvi niti trošenje teh sredstev; nekje so prevozi šoloobveznih otrok potrebni, drugje ne itd. Težko se je izmišljali plodno so-delovanje v širši regionalni skupnosti. Teoretično je možno predvidc-vati, praktično pa se hodo pojavile anomalije. Pojavlja se bojazen, da s širšimi regionalnimi izobraževal-nimi skupnostmi zmanjšujeroo zanimanje občinske skupščine za financiranje investicij v šolstvu. V pri-meru širših regionalnih i'.obražc-valnih skupnosti bodo namreč skupščine smatrale, da je to zadeva teh skupnositi. Sedanje regionalne izobraževalne skupnosti so predviđene tako, kot imamo skupnosti v social-nem zavaravanju. V osnutku zakona je nejasen odnos med izobraževalnimi skupnostmi, gospodarskimi skupnostmi in delovnimi kolektivi na področju izobraževanja in vzgojc. Osnutek je le načelen in ne rešuje vsega, kar mu nalaga splošnj zakon. Po mne-nju nekaterih bi bile lahko regionalne skupnosti ali samo republiške ali pa občinske, vendar bi bilo potrebno določiti, kaj naj se iz posameznih skladov financira. Za solo II. stopnje monijo. da je pravilna želja po republiških iz- obraževalnih skupnostih. Le-ta mora biti kreator celotne politike izobraževanja in vzgoje in ne samo dodeljevalec sredstev. Vzporedno z izobraževalnimi skupnostmi za predšolsko in obvezno šolsko izobraževanje in vzgojo ter republiško izobraževalno skup-nostjo za sole II. stopnje je hkrati potrebno reševati in prilagoditi tuđi vprašanje domov za gojence omenjenih institucij. V razpravi so menili, da bi bilo potrebno materialno skrb za dolo-čene sole prenesti na gospodarske organizacije. Ustanovitelji bi irroli tuđi določeno obveznosti do teh šol, s tem pa bi razbremenili proračun in bi več sredstev ostalo za druse institucije izobraževnnja in vzgoje, pa naj bo to v občinskj ali regionalni izobraževalni skupnosti. Nekateri so predlagali, da bi 5 % od osebnega dohodka. namenjenih izobraževanju, povečali na 6% ali 5,5%, kajti meja možnosti je 6%, vendar so drugi menili, da bi to bilo v škodo drugih dejavnosti, zato je to nesprejemljivo. Pravilno pa je, da so viri sredstev za izobraževanje in vzgoje osebni dohodek, prometni davek in davčna osnova od kme-tijstva. Glede amortizacije so menili navzoči, da jo je nujno potrebno prepustiti kolektivom. To, kar predvideva osnutek zakona, je v nasprotju z intencijami samoupravljanja, in sicer: da je potrebno nnmcniti 75 % sredstev v skupni sklad investiranja. Predlagajo, naj bi se določila spodnja meja ali nekak razpon, v katerem H delovni kolektivi imeli rnožnost sarr/i odločati o višinj pri-spevka za skupne investicije. Navzoči so menili: čimprej borno amortizacijo pusiil; delovnim kolektivom, prej borno šolstvo približali ostalim i.anogam dejavnosti, za kar se družba prizađeva zadnja leta. V kolikor to trenutno ni možno, je-predlog glede razponov umesten in naj o njem razpravljajo posamezni delovni kolektivi. Delovni kolektivi bi morali sami razpravljati o visini za skupni sklad in sami sklepati pogodbo za najemanje kreditov. V razrravi so opozorili, da jo vzporedno v obravnavi predlog zakona o otroSkcm varstvu In otro-škem dodatku, ki predvideva dolo-ćene izboljšave in da Li bilo potrebno tuđi ta predlog zakona ob-ravnavati tako, da bi trajneje in celoviteje lahko resili financiranje izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji. Nadalje je posvetovanje obravna-valo vprašanje delavskih univerz, katerih zakon sploh ne omenja. Tuđi tem izobraževalnim insiitucijam bi bilo potrebno v zakonu določiti vire sredstev za njihovo delovanje. Kljub temu, da je rok za razpra-vo 20. septcmfoer primeren, menimo, da je o predlogu zakona, ki bo iz-šcl, treba še razpravljati, ker bo bolje zakon sprejeti malo kasneje, samo da bo za dslj časa reševal pro-blcmatiko na tem tako pomembnem področju našega življenja. Občinski odbor SZDL KAMNIK Razpotezanje kilometrov Včasih bi »bistra glavica" dobila »cvek«, če bi v soli odgovorila, da ima kilometer Ilfi6,6 ali 1137,25 m... Učitelj bi ob tako zamotanem učen-čevem odgovoru obupano sklcnil roke in ga vprašal, kje je vendar đo- bil to novo ugotovltev, izraženo v celih številkah in decimalkah. ćelo s piko na prvi decimalki. Sedaj temu ne bo tako, ker borno morali v matematiki ime kilometer spreme-niti. Kakšno ime mu borno dali, ko V spomin Jožetu Zevniku V starosti 74 let je 3. avgusta umri na Križu Jože Zevnik, predan druž- Jožc Zevnik, nas dolgolctni druž-benopolitićni deiavec benopolitični deiavec. Komaj 6 let star je izgubit očeta in si sam začel služiti kruh. S 14. leti je odšel v to-varno na Jesenice, od tam pa v Trst. Tu se je prvič zavedel, kaj je deiavec in postal borec za delavske pravice. Po strahotah prve svet. vojne, ki jo je doživel v Galiciji, si je doma ustvaril skromen dom. Najprej je delal v tovarni Titan, od 1921 do 1950 pa v tovarni »Stol«, kjer se ga spominjajo kot izredno delovnega ćloveka in najboljega tovarila. Med drugo svetovno vojno je deloval v narodnoosvobodilnem gibanju in postal leta 1944 član ZK. Bil je med ustanovitelji OF, delal je v krajevnih organizacijah in v krajevnem odboru OF v Kamniku. S svojim predanim delom in preudarnimi nasveti je bil v moćno oporo vsem družbeno-poli-tićnim organizacijom vse do dneva, ko ga je bolezen položila na bolni-ško posteljo. Z njegovo smrtjo smo izgubili požrt/ovalnega in pristnega pripadnika delovnih ljudi. Od pokoj-nega Jožeta Zevnika se je v imenu Občinskega odbora SZDL ob odpr-tem grobu poslovil tov. Bozo Matičič. ima sedaj 116(5,6 m? Ali 11 hekto-metrov, 6 dekametrov, 6 metrov In nekaj đesetink metra s piko ali kako đrugače? Pri železnici so pred nedavnim spremenili tarife v potniškem In blagovnem prometu. Do teđaj je bila železniška proga od Kamnika do Ljubljane za obračunavanje vozov-nic dolga 24 km, ob spremembi tarife v potniškem prometu pa so tračnice pođaljšali za 4 km. Tako vsaj pravijo na železniški postaji v Kamniku, kjer sedaj obračunavajo vozovnice od Kamnika do Ljubljane kot bi bila prosa dolga 28 km. Tako razpotcgnjcni kilometri so tuđi v blagovnrm prometn. Prrd spre-membo tarife jih je bilo od Kamnika đo Ljubljane 51, sedaj pa 7 več, torej 58 km. Razdaljc v kllometrih na raznih relacijah so se spremenilei fam nekje v avgustu. Ko bi bili tedaj vsaj vroči đnevi! Vendar bi se tračnice kljub zakonu o raztezanju snovi v vročini nikakor ne mogle razpoteg-nitl za toliko kilometrov. Zaradi spremembe tako imonova-nih đaljinarjev v tem in onem prometu, morajo danes v prometni pi-sarni, ko obračajo razne razprcđcl-nice za izračun cenc vozovnic, za-muditi precej časa, posebno če se pelješ dalj kot v L.jubljano. Cetudi priđeš na postajo nekaj minut pred ođhođom vlaka, na lahko zamuđiS. Kaj pravijo k temu pristojni organi Zelczniško transportnega pod-jetja v Ljubljani? -na k: tt lt u riva krontk\ Občni zbor »Lire«. Poročilo o dvo-letni dobi je pcdal predsednik piof. inž. Čebulj. Navedel je uspešne na-stope našega najstarejšega pevske-ga društva doma in v tujini. Izrazil je tuđi upanje, da bodo uspeli pokriti primanjkljaj iz gostovanja v Arezzu. Člani so odobrili tuđi program dela za naslednjo sezono. »Liri« so izrazili priznanje za njeno de-lo in želje za nadaljnje uspehe v službi lepe pesmi predsednik sveta kulturno prosvetnih organizocij prof. Verstovšek in zastopnilc Solidarnosti I. Spruk. Ponovno je bil za predsed-nika izvoljen prof inž. Čebulj, v odbor pa tuđi nekaj mlajših članov. Po občnem zboru so predvajali bar-vne filmske posnetke s poti Lire na boljši obisk. Zavod za glasbcno izobraievanje iz Dotnžal je gostoval v Kamniku v veliki dvorani doma na prireditvi podružnice izseljenske matice Dorn-žale-Kamnik. Skoda, da je bila propaganda za prireditev tako pomanj-kljiva. Izvajalci pod vodstvom prof. Habeta so se predstavili s kvalitetnim programom in bi zares zaslužili boljši obisk. Proslava dvajsetletnice mladinske-ga pevskega zbora na osnovni soli »Tomo Brejc" je bila ob polni dvorani lepo priznanje mladim pevcem in pevovodji Viktorju Mihelčiču. Bilo je mnogo prisrčnega odobravanja, navdušenja in čestitk. Zavod za estetsko vzgojo iz Kam-nika je ob zaključku solskega leta OBVESTILO LASTNIKOM CROBOV NA POKOPALIŠČIH MEKINJE IN ŽALE V KAMiMIKU Komunalno podjetje Kamnik prosi In poziva kot oskrbovalec pokopali-šča Mekinje in Žale v Kamniku vse lastnike grobov, katerim je potekla desetletna najemnina, da jo porav-najo najpozneje do 31. 10. 1966. V nasprotnem primeru bodo taki grobovi oddani drugim najemm'kom. Podobno bo storjeno tuđi z vsemi zapuščenimi grobovi, ki kazijo videz pokopališč. po!r>Inoči, dogodila doslcj največja letalska katastrofa v naši državi. Zahl evala Je 98 smrtnih žrtev, nesrećo pa je pre-živelo 1« 15 potnikov. Le.alo je bilo s potniki in prtljago tcžko okoli 90 ton. Vozilo je potnike, ki so name-ravali preživeti adniin- na nišem Jadranu. Bilo je last letalske eharter družbe »Britannia-Air-ways« tipa Bristol - Britannia / oznako G-ANBB in s hitrostjo letenja 575 km na uro. Potniki so že viuili razsvct-ljcno pristajalno stezo aerodroma na Brniku, ko je letalo naenkrat skrcnilo s smeri, zadelo ob vrhove smrek pri Lahovčah, se zrušilo in zgorelo komaj 2 in pol kilometra od letališca. V trenutku, ko Je le-telo na visini 20 metrov, bi moralo biti še 200 metrov nad zemlJK). Kapetan Ron Smith je bil izkušen PRECIZNA MEHANIKA Bezlaj Dušan Kamnik, Kidričeva 6 Delovne organizacije in privatnike cbveščam, da sem odprl delavnico za popravila pisalnih, računskih in Uvalnih strojev. Cenjenim strankom se priporožam! OBVESTILO BRALCEM Urcdniški odbor obvešča bral-ce, da tov. Dolfc Čebulj ni već odgovorni urednik našega lista. Glede naročil in obveznosti za strip »BELI SLON« se obraćajte neposredno na: Uredništvo »Katn-niški občan«, Kamnik, Fužine 10. Uredništvo pilot, ki je imel žc 12.000 ur letenja in je že trikrat pristal na Brniku. Komisije in prciskave so uffolflvile, da letališča ne zadene nobena krivda. Kaj je bilo vzrok te strašne nesreće, pa bodo mor-đa ugotovili šele čez mesece ali pa sploh nikoli. Gasilci, rese valna služba in zdravniška pomoć so dali vsc od sebe, da bi resili pre-živcle potnike. Živi ko ostali sa- mo potniki, ki so bili v zadnjem delu letala. V prvem trenutku je bilo 92 mrtvih in 25 preživelih, od katerih so 4 umrli, ko je prišla pomoć, dva pa kasneje v bolnis-nici in zadnja 12 dni po nesreći. Z žalno komemoracijo, ki jo je prenašala televizija po vsej Evropi, je Ljubljana izkazala zadnjo čast nesrećnim žrtvam, preden so krste prepeljali v domovino. Iz znanosti in tehnike MAR VERJAMETE, DA BODO LJUDJE CEZ POL STOLETJA NA LUNI Tako nekako, čeprav malce bolj temeljito, se je glasilo osnovno vprašanje raziskave jav-nega mnenja, ki jo je opravll nek zahodnoncmški institut najprej leta 1957, potem pa šc leta 1965. Rezultati so zares zanimivi. Leta 1957 je 46% prcbival-ecv Zahođne Nemčije menilo, da v naslednjih petdesctih le-tih človek še ne bo stopil na Luno in druga nebesna telesa, 21 % jih je bilo v đvomih. Lani pa se je položaj spre-mcnil. Triinpctdesct ođstotkov prebivalcev Zahodne Nemčije sodi, da se to bo zgodilo, samo 28 % jih sodi, da poleti na Luno in druge planete ne bodo uspeli, 19 % prebivalcev pa nima odrejenega mnenja. Sputniki in Explorerji, Vos-toki in Gcminiji so torej le žc odigrali veliko vlogo in pov-zročili bistve nespremembe v načinu mišljenja velikega £te-\ ila ljudi. Ko bi se ljudje le tuđi sicer tako naglo spreminjali... OKRASNE LETVE NA AV-TOMOBILIH SVETIJO Na avtomobilu je — tako smo pać vsi prepričani — prav tež-ko iznajti še kaj zares novega. Kar je težko pa še nj nemogoče in najboljše domislice so p-red-vsem enostavne. To prav gotovo velja za nove okrasne letve za avtomobile, ki so jih začeli pred kratkim s precejšnjo propagandno spremljavo prodajati v Zahofl-ni Ncmčiji. Okrasne letve so prevlečene z odbojno snovjo — nekako tako, kot mačje oči. Kajpak zato v svetlobi žaro-metov drugega vozila živo za-žarijo in predstavljajo tako imenitno svarilo zlasti pri zavijanju iz smeri. Nišo pa te letve preveč po-ceni, saj stane komplet /a eno vozilo od nekako 9 do 30.000 starih dinarjev. Naša razglednica Tuđi za tako neurejenost bo treba poskrbeti... (Članek je bil objavljen žc v 4. številki »Kam-niškega občana«) FIATOVE RAZISKAVE: Jife nai ta tez&uioac? Dva prazna avlomobila sta se začela premikati. Sprva počasi, nato vedno hifcreje, točno drug proti drugemu. Soferja pa sta bila med nebon> in zemljo: v helikoptcrju. Po brezžičnih zvezah sta So-i'irala oba avtomobUa, dokler nvtomobila ništa treščila drug v drugega. Pri trčenju je nastala ognjena krogla. Plameni in črn dim so zakrili razbitine Fiata 1500 in Fiata 600. Fiat 1500 ima rezervoar za gorivo zadaj, Fiat «00 spredaj. Razbiti rezervoar manjšega avtomobila in razlito gorivo je bilo vzrok požara. To trčenje so uprizorili na pokusnih stezah avtomobilske to-varne Fiat v Torinu. Proučevali so frontalne karambole avtomo-bilov njihove znamke in v ta namen bo jih uničili nacrtno nekaj desetin. Zaradi boljše kontrole so Fiatovi tehniki in in- ženirji usmerjali poskusne avto-mobile iz helikopterja. Ti poskusi so potrdili tislo, na kar so tuđi Fiat že pre.i opozar-jale analize številnih resničnih karambolov na cestah. Zclo po-gostokrat, četudi ne v vsakem primeru, je po karambolih av-tomobilov, ki imajo rezervoarje za gorivo spredaj, nastal požar. -►Tuđi pri avtomobilih, ki imajo motorje zadaj«, je po teh po-skusih izjavil Fiatov vodilni konstruktor Oscar Montabone, "►je najvarneje, če je rezervoar zadaj«. Množi čna motorizacija je na splošno povećala možnost prometnih nesreč na cestah. Pri Fiatu so v ta namen že pri svojem najnovejšem avtomobilu Fiat 850 z motorjem zadaj. na-mestili v zadnji del avtomobila tuđi rezervoar za gorivo. Tako je Fiat začel posnemati zgled, ki so ga dali Francozi. Vsi franeoski avtomobili imajo mo- torje zadaj: od Renauitov do Simca 1000 imajo rezervoar za gorivo nameščen med vmesnimi stenami v neposredni soseščini motorja. Za sedaj je točno na-sproten primer pri konstrukciji avtomobilov zah. nemške proizvodnje! Vsi avtomobiH od VW do avtomobila Porsche, NSU, BMW 700 imajo rezervoar za gorivo spredaj. Izjema je Gla-sov »Goggomobil*1, Toda tuđi Fiat izdeluje še da-nes velike serije avtomobilov z motorjem zadaj in rezervoarjem v prednjem delu avta. To so mi-lijonske serije modelov Fiat 500 in 600. Iz tehničnih vzirokov — tako je razložil Fiatov šef konstruktor, rezervoarja za gorivo ni mogoče preseliti v zadnji del. Toda tuđi pri teh avtomobilih ko v zadnjem času napravili ne-katere izboljšave. Rezervoar za gorivo so pomaknilj za nekaj centimetrov nazaj, poskrbeli so, da je bolje zaprt in ga tuđi smo-tmeje oblikovali. Toda »-iz psiholoških vzrokov«, tako je pove-dal Montabone. teh sprememb nišo posebej objavijali! KAMNlSKIOBCAN 15 DROBNA KAM NISKI OBCAN 16 # POŽAR je upepelil skladišee se-na Agrokorr-binata v Komendi. So-d;jo, da se je vnslo seno, ki se ja po silnem deževju od 16. avgus.a na-prej napiio vlage. Sena je bilo okrog 70.000 kg. V skladišču je bilo ražen tega še 27.000 kg krompirja v zabo-jih, pripravljenih za prevoz vLjub-ljano. Pogorel je tuđi stroj za sortiranje krompirja. Goreti je pričelo v soboto, 27. avgusta ob 23.30 uri. Domaći gasilci so bili takoj na me-stu, prihiteli so tuđi okoliški pa še iz Kamnika in Ljubljane. Seveda nišo mogli ničesair resiti. Na po-gorišeu se je dvigal dim še vso nedeljo. # SKALE, v teži kakih 2 toni, so se po zadnjem deževju sprožile s Starega gradu in padle na cesto v Novem trgu pri hiši št. 3. Priporo-ćali smo že, da bi po strmini nad cesto zasadili akacijo, k; bi v gosti hišna okna vedno polna cvetja. Se mnogo zdravih in vedrih let! # BISERNI JUBILEJ ĐELA — 60 let izvrševanja pokliča — je pra-znoval g. Matija Selan, ki zdaj živi kot upokojeni župni upravitelj v Nevljah. Nad 40 let je bil na Go-zdu, ražen v času med vojno, ko ga je okupator pregnal v Sremske Karlovce. # POŽAR NA STAHOVICI — 2. IX. 1966 je ob veliki nevihti med 14. in 15. uro udarila slrela v po-slopje pri Pajku. Ob močnem tiresku je požar prvi opazil sosed, Dolin-škov Tone. Poslopje je bilo hipoma v ognju, ker je bilo na kraju, kjer je udarila strela, do vrha slemena založena z živinsko krmo. Bližnjim sosedom in delavcem, ki so ye vraćali iz tovarn domov, je treba dati vse priznanje, da so ogenj omeje- KRONIKA KRONIKA rasti zadržala ali vsaj ublažila nalet kamenja na prometno cesto. # KAMMSKE ULICE so pred praznikom- narodne nose poškropili s prašnim oljem. Ob silnem prometu je bilo to zelo učinkovito, posebno na Cankarjevi cesti. Priznanje! % ASFALTIRALI SMO CESTO proti Crni. med Mostami in Katn-nlkom pa še skozi Moste. Dolge kolone kamionov so vozile asfaltno mrso prav iz asfaltne baza pri Ljubljani do 30 in već kilometrov doleć, da so položile trdni asfaMni trak. Pri vsej tej silni porabi asfalt-ne mase in sorazmerno ogromnih stroških pa smo priskoparili nekaj metrov cestišča na račun potnikov, ki se vozijo z avtobusi. Nekateri go-stilničarji ob cesti so znali doseći, da se je asfaltni trak napihnil prav do praga gostilne, zakaj se ne bi to-rej tuđi pri tistih nekaj avtobusnih postajališčih? Tako pa se avtobus ustavi ali v oblaku prahu ali pa v blatu, nakar potniki prenašajo umazani jo v avtobus, avtobus pa na asfait. Ob tako pohvalni izboljšavi prometa borno morali voditi račun tuđi o potnikih. Novo asfaltno ce-stišče se je v debeli plasti dvignilo nad raven dosedanje ceste, ponekod tuđi za ped visoko. Pri tem je na-stal navzven prehod z asfaltnega ces'.išča na kamniti del ceste, posebno za tovarniškim zidom proti S.ranjam. Zlasti nevarno je to v večernih urah, ko kolesar ne more precenili visine. Ta prehod je bo-broval verjetno tuđi smrtni nesreći motociklista in gotovo si ne želimo, da \ i bilo še već takih nesreč. Ob-robno cestišče mora biti izravnano z asfaltnim, da kolesarji ne bodo tišćali na sredino asfalta, ampak se bodo brez bojazni umaknili na rob. # O POŽARU V KOMENDI — v noći na 17. september je spet na-stal požar v zgradbi Agrokombinata v Komendi, nedaleč od prejšnjega pogorišča. Goreti je ptičelo nekaj minut po drugi uri zjutraj. Ogenj je uničil ostrešje in 30 ton sena. Tuđi tu je bil vzrok samovžig sena. Škodo so ocenili na 15 milijonov S din. % 80-LETNICO je čil in zdrav pra-znoval te dni Subelnov ata — po-sestnik Miha Pire v Novem trgu v Kamniku. Znan je kot velik ljubitelj cvetja, kl vneto skrbi, da so vsa vali toliko časa, dokler nišo prihiteli gasilci iz Stranj in rudnika Crna. Škode na stavbi in živinski krmi je približno za 1 in pol do 2 milijona S din. Stavba in krma ništa bili zavarovani. # ZLATO POROKO — 50 letskup-rič in žena Frančiška v Novem trgu št. 35. Poročila sta se 1. oktobra 1916 nega življenja praznujeta Jože Ba-v Trstu. Jože Barič je doma s Krasa, žena Frančiška, roj. Tome, pa iz Nevelj. Ker ni hotela po vojni ostati v Italiji, sta se zakonca leta 1918 preselila v Kamnik. Jože Barič, krepak 82-letnik, je upokojenec to-vaine Titan, v mladosti pa je delal na tovornih ladjah. Verjetno je edini v Kamniku, ki je v tren letih večkrat prejadral vsa morja do Ja-ponske in New Yorka. Ko se je na nekem takem potovanju v Cr-nem morju potopila ladja, si je ko-maj ohranil življenje, potem ko je tri ure plaval in čakal na rešitev. Slavljencema želimo še mnogo let krepkega zdravja v skupnem življenju! # V LJUBLJANI JE UMRL dr. IGOR VIDIC, kamniški mešćan. Pred vojno je bil već let v Kamniku zelo požrtvovalen član Narodne čitalnice in je za akademije in proslave pisal uspele igrice in nastope. Dalj časa je bil uslužbenec v Beogradu, po upokojitvi pa je zadnja leta živel v Kamniku. # V KAMNIKU je v 71. letu starosti umrla upokojena UČITELJICA ARMELA VREMSAK. Najdalj je poučevala na osnovni soli v Kamniku in v Nevljah. Kot izvrstno uči-teljico in vzgojiteljico so jo vsi visoko cenili in spoštovali. Delovala je ludi pri Narodni čitalnici in pela v mešanem zboru LIRE. Ob odpr-tem grobu ji je izrekel besede slo-vesa šolski upravitelj iz Nevelj Ci-ril Merčun. # KAVARNISKE PROSTORE so prenovili in prepleskali, tako da so zdaj prav prijeten in reprezentati-ven lokal. Seveda, če bodo tuđi go-stje to upoštevali. Prav tako so uredili tuđi poslovalnico slaščičarne »Vesna« v Kidričevi ulici. # DIVJEGA PRASlCA, težkega nad 90 kg, je v septembru ustrelil na Menini kamnižki lovec Drago Mofnik-, V MESECU JULIJU 1966 # ROJSTVA: Drolc Jakob, Mali Jl-ib in Pibernik Miran, Suhadole 28. # POROKE: Baloh Ludvik iz Kamnika, delavec, star 22 let in Mrak Gabrijela iz Podgorja, kmeč-ka delavka. stara 25 let; Belcijan Vinko iz Suhadol, ključavničar, star 23 let in Lukan Vera iz Sp. Stranj, uslužbenka, stara 23 let; Jerman Mairjan iz Smarcc, kovinostrugar, star 20 let in Jelnikar Darinka iz Kamnika, delavka, stara 19 let; Lampič Milan iz Podmolnika št. 38, pleskanski pomoćnik, star 24 let in Kimovec Ljudmila iz Komende 9, uslužbenka, stara 22 let; Lap Ivan iz Most 38, mizarski pomoćnik, star 22 let in Pančur Ljudmila iz Dom-žal, Skrjančeva 15, uslužbenka, stara 23 let; Novak Franc z Vira pri Domžalah, delavec, star 24 let in Terbovšek Slavka z Duplice, delavka, stara 17 let; Rebol Ivan iz Sem-nika 20. Zagorje ob Savi, kmetova-lec, star 24 let in Učakar Kristina iz Bele 6, kmetovalka, stara 27 let; Rehberger Albin iz Nove vaši, učitelj, star 38 let in Frelih Breda iz Most pri Komendi, učiteljica, stara 28 let; Rifel Jože iz Studenca, delavec, star 22 let in Sušnik Marija z Zage, delavka, stara 16 let; Rožič Alojzij iz Podstrana 3, mizar, star 26 let in Pogačar Jožefa iz Klanca št. 6, delavka, stara 18 let; Spruk Stanislav iz Crne, delavec. star 26 let in Stritof Stefanija z Gozda, tovarn iška delavka. stara 26 let; Sve-telj Stanko iz Podgorja 48, delavec, star 30 let in Spruk Stanislava, go-spodinjska pomoćnica, stara 27 let; Sink Anton, delavec iz Smarce, star 42 let in Keršič Fani iz Kamnika, šivilja, stara 44 let; Smidovnik An-drej iz Tunjic, avtomehanik, star 27 let in Golob Hezka iz Nevelj, uslužbenka, stara 23 let; Suštar Viktor iz Borovnice 120, pom. strojnik, star 19 let in Lomovšek Jožefa iz Buć 31, delavka, stara 20 let; Terdin Janez z Duplice, strojni mizar, star 21 let in Dolenc Slavka iz Godiča, IŠČEM SOBO % ISCEM sobo ali enosobno stanovanje za dobo 3 let v Kamniku ali bližnji okolici. Naslov: Precizna mehanika, Ki-dričeva 6, Kamnik. OBJAVA K osmrtnici v »Delu« dne 22. junija 1966 za pok. Justino Apar-nik, vdovo po fotografu v Kamniku, sporočamo javnosti, da Zajc Franc z družino (bivši fotograf, vajenec in pomoćnik pri Aparni-ku) ni v nikakršnem sorodstvu z družino Aparnik, ni imel in nima nikakršne sorodstvene pravice do premoženja in zapušćine Aparnik kakor tuđi ne do izkoriščanja imena Aparnik v svojo korist, vnukoma, zakonitima nasledniko--ma in edinima dedićema pa v moralno in materialno škodo. Vse zlorabe borno javno objavili in sodno preganjali. Aparnik Marta, snaha in vnuka, družina pok. Sta-neta Aparnika, bivš. dro-gerista in fotografa v Kamniku »tara 21 let; Troger Milsn iz Podgorja, kovač, star 23 let in Pirš Fa-nika iz Podgorja, delavka, stara 18 let; Zajc Jakob iz Kamnika, delavec, star 33 let in Matoz Marija iz Kamnika, delavka, stara 36 let. % SMRTI: Ahlin Franc iz Most 74, upokojenec, star 79 let; Andrejka Evgen iz Smarce, šofer, star 51 let; Berlec Marija iz Vasena 1, stara 75 let; Cvetko Franc iz Kamnika, oseb-ni upokojenec. star 88 let; Cvetko Marija iz Kamnika, gospodinja, stara 91 let; Dornik Jožefa iz Kamnika, gospodinja, stara 90 let; Hribar Janez iz Buč 20, prevžitkar, star 90 let; Kladnik Cecilija iz Kamnika, gospodinja, stara 78 let; Porenta Ivana iz Mekinj, osebna upokojen-ka, stara 79 let; Urankar Marija iz Kamnika, gospodinja, stara 87 let; Vodenak Barbara iz Kamnika, dru-žinska upokojenka, stara 82 let; 2e-bovec Jože iz Podgorja. kmetovalec, star 63 let. ZA MESEC AVGUST 1966 % ROJSTVA: Spruk Marko z Gozda. # POROKE: Dacar Franc iz Mekinj, delavec, star 26 let in Vidmar Ana iz Fužin 10, Kamnik, delavka, stara 22 let; Homar Martin iz Potoka 10, delavec, star 25 let in Ber-not Ivana iz Potoka 9, kmečka delavka, stara 20 let; Jereb Karol, elektromehanik, star 33 let iz Smarce in Drolc Vilma, krojaška pomoćnica, stara 26 let iz Potoka; Pe-stotnik Franc, delavec, star 23 let iz Vrha in Strajhar Jožefa, delavka. stara 19 let iz Lok v Tuhinju; Pirš Janez iz Starih Sel 9, šofer, star 25 let in Urankar Ivana iz Lok 20, delavka, stara 24 let; Senožetnik Franc, šofer, star 24 let iz Podloma in Kemperl Angela, delavka, stara 22 let iz Krivčevega; Stegnar Maks iz Cepl, delavec, star 25 let in Za-logar Ljudmila iz Gabrovnice 9, kmečka delavka, stara 21 let; Suštar Slanislav iz Potoka 2, mesarski pomoćnik, star 25 let in Hoče-var Lojzka iz Lok 21, delavka, stara 18 let; Vodlan Stane, elektromehanik, star 22 let z Vira in Jeran Ana, natakarica, stara 19 let iz Smarce; Zamljen Janez, delavec, star 22 let e Kregarjevega in Pestotnik Tilka, delavka, stara 21 let iz Kamnika. # SMRTI: Andrejka Antonija iz Rudnika, gospodinja, stara 88 let; Jerman Jakob iz Most št. 10, prevžitkar, star 83 let; Koželj Rozalija iz Tunjic, gospodinja, stara 70 let; Krivec Dragica iz Zg. Tuhinja 40, stara 6 mesecev; Senožetnik Jože iz. Podloma, osebni upokojenec, star 64 lot; Trbižan Marija iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 78 let; Zamljen Rotija iz Smarce, osebna upokojenka, stara 53 let; Zevnik Jože s Križa št. 61. osebni upokojenec, star 73 let; Zebaljec Milan iz Srednje vaši, delavec, el&r 24 let. »Kamniški občan« glasilo SZDL ob- čine Kamnik. Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, lektor Marija Gržinčič, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10. — Tiska tltkarna »Koi«v»kl tisk« v Koi«vju. ■fftflinieifn uhiiiiiiohh