KATOIsiISK ClaiRKVEN lalST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 4 g). 2o kr.. za pol leta t p., vu kr.. m »»trt »-ta t gi. 20 kr. V tiskarni Fpre/emana za celo leto 3 gl.SO kr.. za 1 ., leta 1 gi. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. akn bi bil petek prazn.k z;de »Danita« dan poprej. Tečaj Ul. V Ljubljaiii, 18. avgusta 1899 List 33. T a r b u I a. Pripovedna pesem Speva] Janez Bile. II. Škof in mučenik. (Dalje.) Simeon: 0| bodite verni, zvesti Cerkvi. Jezusa nevesti; Kri preliti se ne bojte, Kakor skala trdni stojte! Saj trpljenje tu je kratko, Tamkaj bo življenje sladko. Srečen, kdor pogumno zmaga Cerkve krutega sovraga. Ko daritev nekrvavo Daroval bo mašnik v spravo, Takrat spomnite se na me In molite tudi za-me. Smrt nas skoro bo ločila, Smrt nas zopet bo združila; Tebe tudi, hči, trpljenje Pripeljalo bo v življenje. Bog kristjane blagoslovi, Lepši naj teko jim dnovi! Seme — kri — rodi nai klase, Cerkev naj cveti in rase! — To govoril je besedo; Tarbuli pa lice bledo Porosila je solzica. Kakor rožico rosica. Sveto roko poljubila, Duri ječe odklenila; Vrača se na dom devica, Svitla ji miglja danica. Petelina ko glasovi Dan pozdravljali su novi — Truma krvnikov iz ječe Škofa na morišče vleče. Solnce motno, tužna priča. Gleda, ko morilec biča Ude blagega vladika. Cerkve svete mučemka. Ko morilcev zbor krvavi Na morišču se ustavi. Voljno Simeon se vkloni In na les glavo nasloni. Krvnik z ostrim mečem mahne, Sveti mučenik izdahne. Solnce za oblak se skrije, Ko se kri na zemljo vlije. Duša sveta, prevesela V rajske kroge se je vspela, Kjer na čase vekovečne Vživala bo ure srečne. Mrtveca so pokopali, Vendar niso se jokali 0 svetnikovem pogrebu, — V smrti se rodil je nebu. (Dalje prihodnjič, i Župnik Ivan Dolžan.*) Šest let je preteklo, odkar sem se seznanil z dragim pokojnikom, kateremu v spomin pisem *) Te črtice so bile že natisnjene Prinesel jih je »Slovenec« v St. 15*6. 197. 19* in 200 1 1*98. Za obletnico Dolžanove smrti (16. avgusta 1*98) jih »Danica« zopet prinaša. Upamo, da • te ustrežemo naročnikom, ker je bil pokojnik mož plemenitega čaja. svetel izgled duhovnikom in neduhovmkom. A te vrstice. Brž naju je združila prijateljska vez. ki je postajala leto za letom močnejša. Upal sem, da bom še dolgo užival to srečo ali prišlo je drugače. Na jutro, dne 17. avgusta 1. 1., se je po tr-steniški župniji bliskoma razširila novica: Gospod so umrli! — Ali je mogoče? Saj so bili še včeraj zdravi in vesel'! — Mnogi kar niso hoteli verjeti, toda žalostno zvonjenje. ki se je jelo kmalu razlegati po naši dolini, jih je prepričalo, da je vse resnnno. kar so slišali. Ljudje so trumoma hiteli k mrtvaškemu odru, mlado in staro je želelo še jedenkrat videti prijazno. četudi že obledelo obličje svojega duhovnega očeta. Ko smo se lb. avgusta zbrali k pogrebu. bila je sicer prostorna cerkev natlačeno polna: odkar pomnijo, se še ni sešlo toliko duhovnikov v njej. prišlo jih je namreč nič manj nego poslednjo čast izkazat svojomu sobratu. Po opravljenih molitvah za duše v vicah. je stopil na lečo kranjski dekan Anton Mežnarec, umrlega župnika rojak in mnogoletni prijatelj. V lepih besedah je črtal veliko izgubo, ki je zadela Trste-ničane in tudi nas duhovne sobrate. Ni bilo lahko govoriti: že pred začetkom so se udirale poslušalcem gorke solze po licih, culo se je zamolklo ihtenje. ki se je pa za malo trenotij spremenilo v glasen jok. Prav tak prizor, če ne še pretreslji-vejši. »e je ponovil, ko so po sveti daritvi nosilci vzdignili krsto in smo se približali odprtemu grobu. Kes. ljudstvo je plakalo kakor deca. ki je izgubila milo mater ali skrbnega očeta. Poleg njegovega prednika Ignacija Gregoriča smo ga izročili materi zemlji v naročje. Tudi po Grego-riču so pred šestimi leti Trsteničani tukaj žalovali. ker so ga ljubili, kar priča tudi to, da so »u postavili na poziv našega pokojnika dostojen kamenit >pomenik na nasprotni cerkveni steni. — Po dovršenem cerkvenem opravilu in po Jenkovi nagrobr.ici. ki jo je zapel možki zbor. smo se poslovili od novega groba, pokojniku želeč večnega miru in veselja nad zvezdami. Ivan Dolžan je bil rojen lv junija 1*40 v Zabreznici v brezniški župniji. Žive še njegov oče. starček v :48. letu. 4 bratje, med njimi Klemen, sedanii gospodar v Dolžanovi rojstveni hiši pri ..Kodrasir — poseben ljubljenec pokojnikov in 'J sestri. Od dveh bratov sem slišal, da nista nikdar videla očeta jokajočega. a ko je izvedel o smrti gospodovi, tekle so mu debele solze po licih. Našega Ivana so poslali v Ljubljano v šolo. Bilje izredno nauarjen. Sam mi je včasih pripovedoval. da mu je bilo učenje igrača. Zmerom je bil med prvimi. Zelo ga je čislal in ljubil rajni Ta fas umrl. Urmin. dr. J. Gogala. Le zaradi jedne reči ga je nekoč pokaral: Sle rauchen vvie ein Tiirke! Kadil je! Zadnja leta na višji gimnaziji je mnogo poučeval po zasebnih hišah in se je tako seznanil z odličnimi rodbinami: pri Joach-evih je bil kakor domač. Njegov tedanji gojenec, sedaj zdravstveni svetnik v Celovcu, dr. Jos. pl. Josch, ga je obiskal še pred malo leti na Trsteniku, dopisovala sta si redno leto za letom. L. 1863 je dovršil osmo šolo in prestal maturo z odliko. Rede je dobil take: Vedenje: den Vorschriften vollkommen gemass. Veronauk: vorziiglich — sehr griindlich. Latinsko: reeht gut. Grško: vorziiglich. Nemško: vorziiglich. Slovensko: reeht gut. Zgodovina in zemljepisje: vorr ziiglich. Matematika: vorziiglich. Fizika in priro-dopis: sehr gut. Propedevtika: sehr gut. Vzgoje-slovje: sehr gut. Tisto leto je stopil predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. Josch, v pokoj in se je preselil v Gradec. Dolžan je šel z njim in se je vpisal na vseučilišču med poslušalce klasičnega jezikoslovja. Rad je zahajal tudi k predavanju vele-slavnega zgodovinarja dr. Weissa. — Kakor kaže še ohranjen indeks, obiskoval je šolo prav pridno. Dve leti in pol je tam ostal in poučeval med tem tudi v hiši neke baronice. Prislužil si je mnogo denarja. Ker ni bil nikdar skop, imel je okrog sebe mnogo prijateljev. Bil je rad vesel, posebno je ljubil petje, dasi sam ni bil pevec, a nikdar razuzdan. Marsikako burko mi je sam pripovedoval, ko sva se kedaj menila o tistih časih. Kako zmožen je bil visokošolec Dolžan, zato naj podam samo jeden vzgled. Ob počitnicah je doma sodeloval ob pismeni pedagogični nalogi so-učenca mu rojaka, ki je pozneje služil kot gimnazijski profesor zgodovine na hrvaški zemlji in umrl pred nekaj leti v domovini. Naloga je bila tako izborna, da bi bila po sodbi izpraševalne komisije zadostovala kot disertacija za doktorat ali pa kot pismena naloga za izpit iz propedev-tike. Prof. dr. Zimmermann je k izpitu došlega kandidata sam vspodbujal, naj naredi na podlagi tega sostavka še propedevtično izkušinjo. Slednjič mu omrzi življenje v nemškem Gradcu. — Doma so že prej želeli in zlasti mati, da bi bil Ivan duhovnik, a silili ga niso nič. — O veliki noči 1. 1>>6»> pride Dolžan domov obrit. Nekako sram ga je bilo. ker je na vseučilišču izpregel kar med letom. Tri dni je ostal brez jedi v slami, tretji večer se je pokazal v kuhinji materi. katero je zmerom žarovito ljubil; razodel jej je zaupno, da po treznem premisleku in raznih izkušnjah hoče izpolniti njeno vročo željo. Oba sta jokala tisti večer. — Sam mi je pravil, da se je zlasti iz ljubezni do matere odločil za službo v svetišču Gospodovem in da tega koraka ni nikdar obžaloval. Tedanji brezniški župnik Lovro Pintar, njegov iskren prijatelj, se precej pozove do ljubljanskega knezškofijskega ordinarijata in v malo dneh dobi odgovor, da je Dolžanu zagotovljen vsprejem v semenišče za naslednje šolsko leto. A malo pred šolskim začetkom izve, da ga ne morejo vsprejeti med redne bogoslovce. Od kod ta nemila sapa? Dogodek iz dijaških let jo je pouzročil. V sedmi ali osmi šoli je bilo, če se ne motim pri matematiki. Profesor, pišoč na tablo, se je motil pri dokazovanju. Dolžan hitro zasledi napako, vstane, pravi mirno: Herr Professor, es ist nicht richtig. Nato profesor: Kommen Sie he-raus und machen Sie es besser! — Dolžan, tedaj že dorasel mlad mož z dolgo črno brado, uboga in res brez težav dovrši dokaz. Učenci začno ploskati. Dolžan, k» je bil razven tega znan kot ognjevit Slovenec, je padel, kajpada, v nemilost pri tistem profesorju. Zaradi te malenkosti je bil tožen v Ljubljani, češ da je prenemiren za bo-goslovca. Bolel ga je ta udarec, ker bi bil rad ostal v lepi domovini. Lovro Pintar piše svojemu sošolcu Juriju Dobrilu, Škotu poreškemu, ter mu priporoči Dolžana. Dobrila radostno ugodi prošnji in Dol-žana uvrsti med svoje bogoslovce, četudi ga ne more precej brezplačno vsprejeti v osrednje goriško semenišče. Zato ostane prvo leto v Ljubljani kot ekster-nist poreške škofije: škof Vidmar mu je dovolil poslušati bogoslovska predavanja. Drugo leto se je preselil v Gorico in je tam dovršil vse študije v dveh letih. Med goriškimi profesorji so mu bili posebno všeč dr. Hrast, dr. Kocijančič in dr. Zorn. Dogmatika ga je najbolj veselila. V jeseni 1. 186^ je na Breznici pel novo mašo. Dobrila ga je nato precej pozval k sebi v Poreč, kjer je bil Dolžan G mesecev škofov dvorni kapelan in zajedno upravitelj poldrugo uro oddaljene župnije Žbandaj. Dobrila mu je bil očetovsko naklonjen. Najrajše bi ga bil poslal zaradi na-daljnih študij na Dunaj in ga potem obdržal pri sebi. Ali Dolžan je hvaležno odklonil častno ponudbo in prosil škofa, naj ga pošlje v dušno pa-stirstvo, ker to ga je najbolj veselilo. Tako se je ločil iz Poreča in se preselil za stalno v Žbandaj, kjer je deloval nekaj časa kot župni upravitelj, potem kot župnik do leta 1876. Za svojega tedanjega nadpastirja je bil ves navdušen. Mnogo lepega mi je pripovedoval o njem. Pred Dolžanovim prihodom je sam oskrboval osirotelo župnijo Žbandaj, posebno veselje mu je delalo občevanje z ljudstvom; v si izbo je jemal najrajše Kranjce, češ. da 80 najpridnejši in naj-zvestejši. Tudi po preselitvi v Žbandaj se ni iz-premenilo prijazno razmerje med škofom in našim župnikom. Vsled te zveze je bil Dolžan jako dobi u poučen o dogodkih v Rimu 1. 1S7" za vatikanskega zbora: osobito natanko je poznal delovanje in težnje orleanskega škofa Dupanloupa in Strossmaverja. Sedem let je preživel Dolžan v Istri med Hrvati, in do smrti bi je ne bil zapustil, da ga ni prisilila bolezen. Poprej je bil zmerom krepkega zdravja, kot izvrsten pešec je bil znan od dijaških let naprej. Kal bolezni mu je zasadil čuden dogodek. V Žbandaj u je bilo. V temni in viharni noči zasliši blizu župnišča silno izdihovanje in ječanje. Dolžan vstane, odpre vrata in hiti naravnost tje, od koder je prihajal stok. Grozen prizor! Blisk za trenotje razsvetli gosto temoto in tedaj zagleda pred seboj neznanega človeka vsega v krvi in ranah. Ker je bil nesrečnik tako slab in pomoči potreben, ga je najprej ogrnil s svojo suknjo in nato sklical druge ljudi, da so ga prenesli v župnišče v varno zavetje. Pozneje se je izvedelo, da je bil ranjenec malopriden človek, ki je prišel grozdje krast tisto noč: posestnik ga je sam zasačil, neusmiljeno se maščeval nad njim in ga popustil razbitega pod milim nebom. Vse to mi je pravil pokojnik ter pristavil, da se je takrat luido prehlad i 1 in začel kmalu bolehati: le to je zamolčal, da si je sam svojo suknjo slekel in odel nesrečnika. Bolezen je napredovala. Hudo unetje pljuč, ki ga je pripravilo že na kraj groba, je sicer prebolel, toda lotila se ga je trdovratna mrzlica; zdravniki so mu naznanili, da se mora za vselej posloviti od J stre. če hoče še kedaj okrevati. To je bilo uzrok, da je poprosil leta 187b škofa Pogačarja, naj ga blagovoli vsprejeti v ljubljansko škofijo. Skof z veseljem uutreže svojemu ožemu rojaku. V domovino prišedši je služboval najprej kot župnik v Tunjicah. Toda ker ondotni hriboviti svet ni bil ugoden za njegovo rahlo zdravje, je dobil po 4 letih izpraznjeno župnijo Ihan. V Ihanu, kjer je ostal celih 11 let, se je čutil prav srečnega; ljudstvo ga je močno ljubilo, kar priča tudi okolnost, da je prihitelo 8 Inancev daleč sem k njegovemu pogrebu. Le jedne reči je pogrešal, namreč zdravja, zopet je bil v smrtni nevarnosti. Pomoči je iskal pri zdravnikih in v toplicah, malo se mu je zboljšalo: v Slatini seje osebno seznanil s Stros8maverjem. L. 1S92 je zatisnil oči na Trsteniku župnik ]gn. (iregorič. Takrat dojde Dolžanu prijateljsko pismo iz Ljubljane, v katerem mu tedanji generalni vikar dr. žl. Pauker naznanja, da je izpraznjena župnija, ki bi bila za njegovo zdravje skoraj gotovo ugodna — - Trstenik. Dolžan Trstenika ni nič poznal. Pozval se je do prijatelja svetnika A. Golobiča v Cerklje s prošnjo, naj mu popiše, kakšen je Trstenik. Nasledek nam je že znan. Ihanski župnik je vsprejel dobrohotni svet. poslal prošnjo v Ljubljano. meseca avgusta 1. 1892 je bil že imenovan za župnika trsteniškega. Novo službo je nastopil še-le na kvaterno nedeljo v adventu. .Slutnja umrlega generalnega vikarja se je izpolnila. Na Trstenik je dospel Dolžan ves slaboten in shujšan. Ze prvo leto se *nu je obrnilo na bolje: po dveh letih se je kar pomladil ter postal polnega in cvetočega obraza. Vesel je bil in zadovoljen: upal je gotovo sam. in vsi, ki smo ga poznali, smo mislili, da bo vse to trajalo dolgo vrsto let. Ali letos ltf. avgusta — ni še preteklo popolnoma 6 let, odkar smo ga dobili v svojo sredo — je nastopila strahovita katastrofa. Bistrejse oko je pač lahko zapazilo pri njeni zadnji čas neko izpremembo. Ob ponavljanju misijona v začetku posta, ko je bil doma preobložen z delom, so ga klicali k bolniku v Goriče, ker je bil po smrti župnika Leopolda Zaletela upravitelj goriški. Na potu se je hudo prehladil in od takrat ni bil več trden. Včasi ga je bolezen po malem opominjala. Nadejal se je, da si kmalu zopet opomore, ali ker je prestal v prejšnjih letih že toliko hudih boleznij, zato sedaj ni imela narava dovolj odporne sile. Zadnji dan na večerje dejal, da ga znotraj nekoliko mrazi, a da se sicer čuti popolnoma zdravega. Ob pol 11. uri je bil mrtev. Slutili smo. da ga je prijel notranji krč in da ga je med tem zadela srčna kap. Pokojnika so krasile mnoge naravne prednosti, bil je mož bistrega duha in plemenitega srca. O nenavadni nadarjenosti dijaka Dolžana sem že govoril. Sam mi je tožil, da so mu zadnja leta opešale duševne zmožnosti vsled mnogoterih boleznij. Mogoče. Toliko pa smem trditi, da je še tudi poslednja leta mnogo svojih vrstnikov duševno daieč nadkriljeval. Do zadnjih dnij je ohranil veselje do vednosti. Poleg slovenskih, nemških in latinskih knjig je rabil hrvaške, italijanske in francoske pisatelje, prednost je dajal bogoslovskim delom, veselile so ga pa tudi druge stroke, osobito zgodovina. Italijanski zgodovinar Cesare Oantu mu je najbolj ugajal, med francoskimi pisatelji je močno čislal (Jhateaubrianda. Bogoslovske učne knjige pri njem niso ležale v kotu zaprašene, knjiga vseli knjig mu je pa bilo zmerom sveto pismo. Trikrat ga je vsega prebral. In kako je bral božjo knjigo! — Jed-nega prizora nikoli ne pozabim. Nekega popolu-dne sem ga iskal v župnišču. Ker ga ni bilo notri, napotil sem se v cerkev, in tam sem ga našel pred Najsvetejšim — s svetim pismom v rokah. Kes, pri Dolžanu se je krepko razvilo in cvetelo tudi nadnaravno življenje. Bil je duhovnik po srcu božjem. Nehlinjena pobožnost se pri njem ni kazala v posebni zunanjosti: vse je bilo nekako naravno priprosto in neprisiljeno nad njim. Prav zato je bilo tako prijetno z njim občevati; ko si ga spoznal, jel si ga tudi spoštovati in ljubiti. Trsteniško župnijo je v marsičem kar prenovil: dvakrat je obhajal misijon, ustanovil Marijino družbo za dekleta in za mladeniče, ter vzbudil tudi pri drugih vernikih veselje do po-gostnejšega vsprejemanja sv. zakramentov. — S svojim uspešnim dušnopastirskim delovanjem si je sam postavil med župljani najlepši spomenik. V cerkvenih govorih je z ognjevito preprieeval-nostjo zlasti rad razlagal skrivnostno delovanje Izveličevarjevo v presvetem Rešnjem Telesu, ter slavo in moč preblažene Device Marije. Na velikega Šmarna dan, torej samo jeden dan pred smrtjo, je pridigoval posebno prisrčno o Materi božji, pač ni slutil, da je bilo zadnjič. Omenjam naj še to, kako se je pripravljal za govore. Prvih sedem let je vsak govor prej spisal, pozneje je sestavil le osnovo, zadnja leta se je pripravljal samo premišljajoč in prebirajoč sv. pismo, uva-žujoč nauk sv. Tome Akvinskega: Ex plenitu-dine contemplationis derivatur praecdcatio. Trdil je sam, da je najboljši pripomoček in prvi vir pridigarju sv. pismo. Med tujimi govorniki je cenil Segneri-ja in Hunolta. — Končno dodajem še to, da je bil Dolžan zelo radodaren do re-vežev, posebno velik dejanjski prijatelj dijakov in gostoljuben do prijateljev: njegova zapuščina je neznatna. Sedaj se poslavljam od tebe, zlata duša! Mirno spavaj! — l/pam. da že gledaš neskončno lepo božje obličje. Ali ker so božje sodbe drugačne od človeških, zato se te hočemo v molitvi spominjati vsi. ki smo bili v prijateljski zvezi s teboj. — Pa tudi ti nas ne pozabi: priporočaj nas pred božjim prestolom, da pridemo kedaj srečno za teboj, rešeni vseh spon, ki nas še priklepajo na revno zemljo. Trstenik, 31. avgusta 1898. Prof. dr. Fr. Pernh Misli. (Zapisuje R. Likar.) (Dalje.) 14.) Koliko zla se trosi med narod po slabem časopisju! Slabo časopisje je prava kuga in proti-verski nazori so tisti bakcili. ki se zaplode in razširijo po bliskovo. In vendar je celo med prostim ljudstvom ne malo takih, ki tej kugi odpirajo vrata na stežaj. Najgorostasnejše laži, ki si jih je člankar izmislil morebiti iz zlobnosti. ali iz dobičkarije, se sprejemajo za golo resnico. In ako za nekaj dni pride resnica na dan in je časopis morda primoran popraviti in preklicati laž — to nič ne de. Prihodnjič se zopet verjame in se verjame — in naj bi se imelo to ponoviti kolikorkolikrat. Veliki možje tožijo jednoglasno radi slabega časopisja dandanes. Ferdinand Las al le pravi, da se ne boji izpovedati, dasi nerad, da se mora izvršiti popolna izprememba v modernem časopisju, sicer mora biti uničen tekom 50 let pravi narodni duh vsakega naroda. Niti pri najnadarjenejšem narodu, recimo pri Grkih, bi tak tok ne bil brez posledic. In kaj čuda, ako pomislimo, da iz večine tiskaren prihajajo, kakor iz zmajevega žrela, spisi ;n časopisi, v katerih se zasmehujejo skrivnosti sv. vere in nauki in naprave sv. cerkve. Glavar in služabniki s v. cerkve se blatijo in obrekujejo po takih časopisih, temelj vsaki postavni oblasti se ruši in izpodkopava. Kako naj bi se opomoglo temu zlu. Sv. oče svetuje in izpodbuja, naj se napram slabemu časopisju izdaja dobro časopisje. Zato se tudi skrbi dandanes. Dolžnost vsakega premožnega in nadarjenega katoliškega rodoljuba je torej podpirati po svojih močeh dobro časopisje. Naše časopisje ima nalogo zle nakane nasprotnikov razkrinkati, dela katoliških učenjakov razširjati in sploh delovati v katoliškem in narodnem smislu. Zdi se, da naša ideja že prodira, zato bodi naša parola: „Na delo!" 15.) Duhovniki so nositelji katoliške ideje. Zato pravi nekdo. „Kdor sodeluje pri tem, da se vzgoji kolikor mogoče dobrih duhovnikov, ta stori več, kakor kdor bi sezidal sltar in ga okrasil z zlatom in dragimi kameni." In res! V vsaki vasi stoji hiša, in notri stanuje mož, ki nima lastne družine, ki pa je vendar oče cele srenje. Hudobni se ga boje in ogibljejo, otroci pa se ga z ljubeznijo oklepajo. On vzprejema svoje otroke ob rojstvu in on jih spremlja k zadnjemu počitku: on jih blagoslavlja, ko stopijo na svet in on jim posve- čuje še krsto pri slovesu od sveta. — Tak je katolišk duhovnik. In vendar —- koliko zaničevanja mora dandanes prestati prav katolišk duhovnik! In to po krivici. S vest si je, da se bojuje za dobro stvar. To mu daje pogum, da ne odneha. Saj nas Slovence kot take tudi sovražijo Nemci, Lahoni in drugi večji ali manjši narodi. Toda ali bomo zato vrgli orožje v stran, poskrili se pred sovragi in popustili svojo stvar. Ne in ne! Mi vemo, za kaj se bojujemo — zato ne odnehamo: duhovnik ve. za kaj tvega moči. zato zre z usmiljenjem, toda neustrašeno na sovražne vrste. Saj so pa tudi kaj smešni sem pa tje ti nasprotniki. Človeku prihaja na misel primera. Puran se razjezi in se spusti v človeka, na katerem zapazi obleko, ali kaj druzega rudeče barve. Tisti, ki tako rad zabavlja cerkvi in duhovnikom, stori prav tako. kadar zagleda duhovnika. Le ta razloček je med puranom iti med dotičnim. da prime prvega jezi. Te besede ne povedo samo, da bode Kristus ostal pri cerkvi s svojim varstvom in svojo ljubeznijo, ampak tudi s svojim duhom, svojim življenjem in trpljenjem To je tisti največji vzrok, zakaj papeža tako zelo sovražijo na svetu. Trpljenje papeževo je nadaljevanje Kristovega trpljenja Krist je bil učlovečena dobrota božja Kljub temu. da, prav radi tega so ga preganjali Papež je namestnik l)ubezni Jezusovega srca in nikoli utrudljivo njegovo orodje. To je vzrok, zakaj sovražniki Kristovi tudi njega sovražijo. Ob jednem je pa tu li radi tega papeštvo nepremagljivo. Kajti .vemo. da Krist. ko je od mrtvih vstal, več ne umrje in da smrt ne bede več vladala nad njim." t Rim ti. 9». < nitod jasno čelo papeževo sredi tolikega trpljenja, kar so toliki občudovali na Piju IX. in Leonu XIII. Papež namreč dobro ve: posamezen naslednik Patrov more umreti, papeštvo *udi lahko stiskajo njegovi nasprotniki, a ne morejo ga za*reti. ne morejo ga odpraviti s sveta Vsem pa. ki so prtgrtše nad papeštvom. se bode nekdaj zgodilo — na tem ali onem svetu — kakor Napoleonu I Ud tistega dne namreč, ku ga je proklel Pij VII.. naslednik Piju VI. je ot»m-nela njegova zvezda. - bik) je malo časa pred bitko pri Asperna Premagan po nadvojvodi Karolu je bežal v majhnem čolnu preko Donave In ko je stal v čolnu, udaril je z mečem ob tla in izpovedal: _Talley-rand, Talleyrand. bilo je vendar res. kar si mi rekel svareč: BSire. ne pregrešite se proti papežu'* Res je. sedania stiska papeževa trpi že izredoo dolgo. Že je preteklo blizo 30 let, odkar so pridrle Garibaldijeve in Viktor Emanuelove tolpe v Rim. Toda radi tega še ne smemo izgubiti poguma. „Bog je potrpežljiv, ker je večen" (sv. Avg). To se pravi: Bog more čakati. Sovražniki njegovi mu ne uidejo; in če noče Še pomagati, dela to le radi tega, da pokaže o pripravnem trenotku tem sijajneje svojo moč. Pospešiti pa moremo vendar prihod te zmage s tem, da molimo z združenimi močmi s srcem Jezusovim in k srcu Jezusovemu za skorajšno zmagoslavje papeštva. Kakor je dosegel mutasti sin lidij-skega kralja Kreza zopet glas, ko je videl, da vihti sovražnik meč nad glavo njegovega očeta, tako moramo tudi mi katoličani, zlasti udje molitvenega apostoljstva, povzdigniti v največjih stiskah očeta vsega krščanstva svoj glas k skupni neprestani molitvi. V Očenašu molimo vsak dan: „Pridi k nam tvoje kraljestvo !a Krist vlada na zemlji na viden način po svojem namestniku, papežu. Le takrat se bode torej kraljestvo Kristovo in njegovega srca na zemlji razširilo in poveličalo, ko se bode mogla papeževa oblast zopet slobodno in neovirano razvijati. b) Posebni nameni: 18.) Sv. Helena, cesarica. Romanja v sv deželo. Posvetitev človeštva božjemu Jiveličarju ob koncu lepa stoletja Bolne družinske matere 19.) Sv. Ludovik, Jkof. Neki redovni predstojnik Katol. cerkev na španskem in již. Francoskem. Oslobojenje od nevarnih bolečin. Šolske zadeve. Sv. Joablm. Ohranjenje in okrepljenje zdravja sv. očeta Družba sv družine Zidanje cerkva •,'1. Sv. Ivana Frančiška li-d Marijinega obiskovanja. Varstvo mladine v nevarnostih, ki ji prete o počitnicah. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. 2'J. i Sv. Timotej. Škotje. Deška in duhovska semenišča. Duhovniki in obhajanci. Va/.ni izpiti Po nedolžnem obsojeni. >1. Sv. Filip Bentcij. Red servitov. Italija, katero spod--;opujejo skrivne družbe (jreSniki iz navade. 24 Sv. JerneJ. Kat. misijoni in misijonarji. Odločen boj kat. časopisja poti novemu paganstvu i;»ta-lovljenje katoliških Jeialskih društev. -V Raznoterosti. Friamk vitez Premerstein je 31. julija umrl kot olomuški kanonik. Bil je poprej dolgo vrsto let kanonik v Ljubljani. Knezškof Krizostom so mu ob njega imenovanji v 0'omuc radi njegovega umnega in sosebno do njih ljubezni polnega poslovanja v ško-lijskib zadevah pridobili najvišjo papeško odliko za duhovnika - apostolski protonotarijat. — Rojen Kranjec je duhovnikom in neduhovnikom v dobrem spo-minjt mož. ki ni bil vešč le samo bogoslovskim strokam, ampak je kot samouk v zdravilstvu popel se tako visoko, da ga je klical nekokrat bolnik celo v Gradec, kjer jim je obilica zdravnikov — onih. ki so učitelji na univerzi. Naj simpatični mož na tujem v mira počiva? Kranjski župan g. Zsrol Stvnik je U. t m. obhajal spominj svojega 25 let nega županstva Sila mladostnega ga je mesto dvignilo na ta sedež in si gm na njem ohranilo četrtino stoletja Cesarski svetnik Šavnik je bil od mladih dni do danes izgleden, v vsaki krščanski čednosti odličen mož Ves čas in v vseh razmerah svojega važnega poklica je bil isto tako vdan sv veri. kot svojemu narodu in svojemu vladarju V vseh teh slovenskih vrlinah je iz-redil svojo častito rodbino. Zato so ga pa tudi vselej spoštovali zastopniki sv. vere; ljubil ga je slovenski narod; odlikoval ga je — in ne samo enkrat — svitli vladar. 11. in 12 t. m. so Kranjčani na slovesen način slavili svojega prvega meščana. Pač bi bil srečen Kranj, da bi mu Šavnik mogel župano-vati še novih 25 let. Listek. Nj. Svetost Leon XXXI., zopet boleha. Tako so poročali razni listi. — A papežev telesni zdravnik, dr. Lapponi. popolnoma določno oporeka tem obvestilom, izjavljajoč, da ni bil brzojavno klican k papežu v Vatikan. Vrnil se je namreč že 1. t. m. samovoljno z dopusta in ni bilo treba, da bi ga bili pozvali po telegrafu. Ko mine v nekterih dneh naj-huja vročina v Rimu. pojde namreč sv. Oče sopet vsak dan med 8. in 9. uro na izprehod po vatikanskih vrtovih. — Slovenci! Ob takih poročilih pa vender le ne pozabimo, da je papež zelo star in že gledč na to dejstvo iskreno zanj molimo. Bog nam še dolgo ohrani Leona. — Leon XIII. je velik! Odgovorni urednik Tomo Znpan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani