196
Škodljivi metulj: glagovi belin.
Pod tem naslovom beremo — drugim v lep izgled! — v „Učit. Tov." sledeči sestavek:
Veliko je letos belih belinov (Baum- oder Hecken-weissling, Pontia Crataegi), kteri bodo hitro veliko jajček zalegli, če se ne pokončajo. Ta neizrečeno škodljivi metulj se prikaže konec maja ali v začetku junija, in včasih jih sedi po več sto skup okoli cestnih mlak ali pa na drevjL Svoja obilna rumena jajčeka, ki so drobnejša od prosa, leže na gornjo listno stran naših sadnih dreves. Sredi julija meseca se izležejo mlade gosenice in precej začn6 svoje škodljivo delo s tem, da prepredejo list z neko tanko svilo in mu oglojejo gornjo kožico. Gosenica doraščena je poldrugi palec dolga, na bokih in na trebuhu modro-siva, na hrbtu črna z dvema rumeno-rujavima progama po sredi trupla, vrh tega je še črna in belo-kosmata. V jeseni prepredejo gosenice oglodano in suho listje z gostim zapredkom k vejam in v teh mešičkih prezimujejo; na pomlad se sopet zbude, ko jame listje poganjati, vnovič žro liste in cvetje do golega oglojejo, ter pokončajo večkrat ves up, ki ga je sadjerejec imel do sadja. Ko naredi ta mrčes škodo, potem se kmalu zabubi. Palec dolga, robata, zelenkasta ali belkasta, črnopikasta buba se obesi z nitjo na vejo ali na deblo. Cez 14 dni predere metulj svoj zavoj in spusti nekoliko kapelj nekega rdečega soka, o kterem ljudje mislijo, da je krvavi dež.
Kako se pa uničijo gosenice in glagovi belini?
Zgodaj spomladi je treba gosenično zalego trebiti in uničiti. Pri nas je župan zapovedal f da naj vsaki gospodar na svojem vrtu gosenično zalego obira in zatira. Obirali so ljudje in posebno šolarji, ker se jim je v šoli zmiraj ponavljalo, da naj obirajo, če hočejo kaj v jeseni sadja imeti. Pa glej! mislili smo, da so vse gosenice proč, pa ni bilo tako. Zdaj je vse polno glagovih belinov, ki so iz gosenične bube izleteli. Napovedal sem zopet vsem šolarjem, da naj jih pridno love po vsej okolici, ter jih nagovarjal, kakor sem vedel in znal. Mislil sem, to jih bodo radi pokončevali, pa videl sem, da še vse premalo; le tu pa tam sem videl kakega ubitega belina na poti, — Premišljeval sem, kaj bi naredil, ter si mislim: še eno bom skusil, morebiti se mi dobro oponese, in res, prav dober vspeh se kaže. Obljubil sem vsakemu učencu, ki mi prinese sto glo-govih belinov, da dobi ali belega papirja ali pisalo, ali pa jekleno pero za ta trud. Drugi dan so mi učenci že 1265 belinov prinesli. — Love jih sedaj tako vrlo, da bom kmalu v zadregi z omenjenimi darili. Eden učencev, kteremu nič kaj ne diše navadni šolski nauki, lovi glogove beline, se ve le zavoljo darila, tako pridno, da mi je danes, ko to pišem, prinesel 900 metuljev. Da se kaj v številu ne zmotimo, zato sem boljšim učencem naročil, da naj v pričo njih prešteje vsak in potem v pripravljeno posodo pomeče, kterim so že poprej glave odtrgali; potem vse potarejo z matiko in jih v jamo zakopljejo. Tudi na šolski tabli potem izštevilimo, koliko so jih ta dan prinesli, koliko drugi, in potem, koliko je že vseh vkup. Do danes (10. junija) smo pokončali 96.865 glav tega mrčesa.    Prav bi  bilo,  ko bi
tudi drugod  tako  delali.    Z združeno  močjo  se veliko stori.                                                     J. Saje, učitelj.