št. 25 Ptuj, dne 6. julija 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. mioiie 29 poviiiaiili! iromilifiioiili y tespofliirsdiD Za plenum SZDL. ki' sta gaj sklica a občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet Ptuj za prejšnjo soboto in jp prelo- žen na 7. julija 1962. je pripra- vil predsednik občinskega od- bora SZDL Branko Gorjup ob- širen referat o vlogi in nalogah SZDL in sindikatov ter ostalih subjektivnih sil pri bodočih na- logah v gospodarstvu. V svojih izvajanjih se je predsednik Branko Gorjup oprl na ugoto- vitve družbeno-politične anali- ze, ki jo je izdelal občinski odbor SZDL skupno z občin- skim sindikalnim svetom, ki bodo vsebino plenuma tol- mačili po organizacijah SZDL v Nekaj misli iz tega referata) v pomoč udeležencem plenuma, občini v zvezi s sprejetimi pri- poročili in sklepi plenuma za izvajanje bodočih gospodarskih nalog v občini Ptuj: Občinski odbor SZDL Ptuj se barvi v zadnjem času predvsem z vprašanjem, kako bi odpra- vili v občini take objektivne in subjektivne težave in napake, ki zavirajo povečanje produk- tivnosti v gospodarstvu, zlasti pa da bi odpravili tiste napake subjektivnega značaja, ki jih je mogoče zreducirati na mini- mum. To bi morali storiti v ko- lektivih ob pomoči vseh poli- tičnih faktorjev v občini, kjer se zavedajo, da obstajajo vpra- šanja proizvodnje in tudi vedo, kako bi bilo najlaže ta vpraša- nja rešiti, pravilno deliti doho- dek in pravilno upravljati pod- jetje. Izkušnje potrjujejo, da se politični in oblastveni organi v občini premalo pogovarjajo s celotnimi kolektivi o vseh vora- šanjih. ki jih uspešno rešujejo, in o vprašanjih, pri katprih imajo omenjene težave. Tako ne bi bilo težko podpirati nji- hovih organov upravljanja z usmerjevalnimi stališči, iz kate- rih bi lahko izluščili iedro ob- činske in celotne državne poli- tike in laže bi pomagali kra- jevnim organizaciiam SZDL pri izvajanju njihovih nalog. Po Titovem govoru in po šte- vilnih razpravah, v čem so naši uspehi pa tudi težave in napa- ke, pričakujejo naši delovni ljudje po kolektivih in po va- seh pozitivno reagiranje z na- šim delom in s stališči. Njihov polet zahteva stalno oporo in pomoč političnih in oblastnih forumov in zato bolj občutijo vsako malodušje in zaviranje na svoji poti ter ga tudi obso- jajo. Naša dolžnost je podpirati in osveževati delovno vzdušje, ki vodi k uspehom. Držati se moramo nakazanih stališč in duha novih gospodarskih ukre- pov ter jih tudi moramo do- sledno izvajati. Proizvajavcem je potrebno pomagati, da bodo vsi do-zadnjega uvideli, da so dolžnosti in pravice neločljive, da jim po izpolnjevanju dolž- nosti pripadajo pravice, ki jim jih ne more nikdo kratiti. Demokratičnost in neposred- no upravljanje pa tudi delitev dohodka po vloženem družbeno koristnem delu zahtevajo danes večjo odgovornost od posamez- nikov in tudi večjo delovno dis- ciplino. Skrajno napačno je na- ziranje. da lahko v njej ta ali drugi počne, kar se mu zljubi in je ravnodušen do delovne discipline v korist anarhije. Naše neposredno upravljanje zahteva večjo odgovornost po- sameznikov. To bi morali imeti vsi naši delovni ljudje stalno pred očmi. Vzgoja delovnih lju- di, ki so z eno nogo v kmetij- stvu, z drutfo pa v indufitriji, ni brez uspehov in bo še nekaj časa trajala, da bo dosegla po- poln uspeh, ko bodo zavestno vedno boli pripadali kolektivu v industriji in bodn tudi laže razumeli njegovp naloge, ki iih sedaj manj vdano in uspešno opravljajo. Potem ne bodo več tako ravnodušni do nalog in te- žav samoupravljanja in pravil- ne delitve čistega dohodka in osebnega dohodka. Pri gospodarskih (>rf.'anizaci- jah prihaja do nezadovoljstva nekaterih, ki pa izvira iz treh razlogov, in sicer iz slabega materialnega stanja podjetja, nepravilnega razumevanja de- mokratičnosti in težav v ne- posrednjem decentraliziranem upravljanju. Te vzrokp je tudi ugotovila družbeno-politična analiza v kolektivih, ki io tp izvedel občinski odbnr SZDL skupno z občinskim sindikal- nim «ivetom. Ta analiza je pokazala pred- vsem na sledečp pojave v 28 kolektivih: v 19 kolektivih smatrajo, da so premalo infor- mirani o stanju in problemih podjetja in o dnevnem dogaja- nju v njem. v dveh kolektivih premalo vedo o delu uprave in sploh o finančnem stanju pod- jetja, o prevzetih naročilili in o njih izvajanju. V 15 kolekti- vih so mnenja, da so premalo seznanjeni z občinsko gospodar- sko in ostalo politiko. V 24 ko- lektivih se pritožujejo, da niso dovolj informirani o realizaciji planov ter o uspehih in pro- blemih v občinski skupnosti. V 11 kolektivih smatrajo, da bi po obratnih evidencah o stro- ških in po obračunih po obra- tih in v ekonomskih enotah laže ocenjevali delitev dohodka in ne bi imeli občutka, da imajo upravljanje na papirju ne pa tudi v resnici. V šestih kolekti- vih težijo za skrčenjem preve- likih razponov osebnih dohod- kov. V štirih kolektivih so iz- razili željo, da bi prišli večkrat med nje člani zbora proizvajal- cev in da bi seznanili kolektiv z delom in stali.šči zbora: oboje jim je premalo znano. V 12 ko- lektivih ugotavljajo, da imajo premalo kvalitetnega strokov- nega kadra. Iz 18 kolektivov se sliši želja, da bi večkrat prišel k njim kdo iz občinskih foru- mov, sicer se jim zdi. da se za- nje, širša javnost sploh ne za- nima. V sedmih kolektivih pa imajo vtis. da je pri njih pre- slab kontakt med centralnimi organi in organi upravljanja v ekonomskih enotah. V 21 upra- vah se pritožujejo nad slabo delovno disciplino. Od lokalne- ga lista Tednik« zahtevajo v kolektivih, naj bi bil v stalnem vzgojnem spopadu s pojavi sa- movolje in z njihovimi zago- vorniki, ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti socialističnih (Nadaljevanje na 2. strani) Od 5. do 17. junija so prebi- vavci občine Ormož na 10 zborih volivcev razpravljali o aktualnih vprašanjih reorganizacije šolstva, o zakonu o gozdovih, o kmetijst- vu in o krajevnih problemih na svojem področju, glede popravil cest, čiščenju jarkov itd. Šolstvo na področju občine je s svojimi desetimi osemletkami važno vprašanje. Zanj se porabi letno 113.173.225 milijonov di- narjev Glede na tako velike iz- datke je namen doseči z reorga- nizacijo šolstva v občini ob istih izdatkih vsaj boljši efekt. Tako bi naj na osnovnih šolah v Ivanj- kovcih na Runeču, Veliki Nede- lji, na Kogu, v Podgorcih in na Humu po možnosti obdržali peti razred. Osemletke bi v nadalje naj ostale v Ormožu, pri Toma- žu, v Središču in pri Miklavžu Ukinitev 6 osemletk na področju občine narekuje predvsem nizko število učencev nd 4 razreda na- prej. Tudi pomanjkanje strokov- nega kadra jr važno vprašanje, če uvooštevamo. da bi po sistemi- zaciji mest moralo biti 51 pred- metnih učiteljev, poučujejo pa' samo 4. Za nekatere šole. k.ier imajo izpod 30 učencev v višjih' razredih, predla^^ajo. naj bi uki- nili 7 in 8 razred, šesti pa naj' ostane še v naprej Za učence, ki stanujejo več kilometrov od bo- dočih osemletk, bo ObLO preskr- bel potrebno prevozno sredstvo. Število učiteljev se vsaj delno ujema & potrebami, medtem ko je izmed predvidenih,8 profesor- skih mest zasedeno samo eno. Na zborih volivcev so prebivavci bili seznanjeni z zakonom o go- zdovih. Med ostalim je bilo reče>- no, na.i lastniki gozdov, ki imajo namen prepustiti gospodarjenje v gozdovih gospodarski organiza- cij, vložijo tozadevne pismene ali ustmene ponudbe Na zborih je bilo opozorjeno, da v primerih, slabega gospodarjenja z gozdovi, če je ogrožena trajnost gozdne proizvodnje in če se ne izvršu- jejo predpisi o zatiranju mrčesa in nalezljiAnh bolezni, lahko ob- činski svet za gospodarstvo odlo- I či. da mora lastnik prepustiti go- 1 spodarjenje njegovih gozdov go- spodarski organizaciji. Sodelovanje v kmetijski pro- izvodnji na področju občine se odvija, vendar se zadnji f^as opa- ža, ,da je razvitejših oblik sode- lovanja vedno manj. Sodelova- nje v rastlinski proizvodnji za- jema le 2.835 hektarjev ali 25 "/n vseh obdelovalnih površin. Poleg ostalih problemov so prebivavci Velike Nedelje in bližnjih vasi razpravljali o kra- jevnem samoprispevku. Veliko- nedeljčani so na zboru izrazili tudi potrebo po kinoprojektorju in gradnji učitelj.«'kega bloka ter ureditvi sejmišča v Ormožu. Volivci iz Koga in ostalih vasi (Nadaljevanje na 2. strani) »»Tednik«« izhtrja pori tem skrajšanim ime- nom (ki 24. nov. 1961 dalje na pred!oq Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Pogled na središče Ptuja — tokrat iz zraka Izmera Piu:a z okolico Dinamičen razvoj gospodarstva menja iz dneva v dan podobo na- šega kraja. Tu se razvija indu- strija, tam se z nezmanjšanim tempom gradijo stanovanjska na- selja, hišice zasebnikov, vse se prepleta z množico raznih nape- ljav od vodovoda, elektrike pa tja do telefonskih linij in podobno. Rekonstrukcije cest, olepševanje okolic novih stavb, skratka mora- mo reči, da se podoba našega me- sta skoraj vsek dan menja, ne da bi se tega zavedali. Vzporedno s takim tempom razvoja morajo strokovnjaki reše- vati razne tehnične probleme, kajti ne moremo si zamisliti do- bre ureditve nekega naselja brez urbanističnih programov m pro- jektov. Vse te zahteve pa so uza- konjene z zakonom o urbanistič- nih projektih (Ur. list LRS 22/58). Ljudski odbor je zato sklenil, da se za področje mesta Ptuja izdela- j jo ureditveni načrti, s katerimi naj' bi se na sodoben način reševal nadaljnji razvoj našega mesta. Potrebni so načrti zazidav, pro- metne mreže, rešiti je treba >/od- no-gospodarski režim in drugo, rekli bi, dati mestu tisti zakoniti razvoj, ki mu bo dal viriez gospo- darskega, kulturnega in politične- ga centra v komuni. Da bi lahko pričeli z delom, so! strokovnjakom-urbanistom v prvi' vrsti potrebni dobri načrti, ki bo- do prikazovali teren takšen, ka- kršen v resnici je. Skratka mora- jo ti načrti prikazovati celotno plastiko terena (v višinskem in vodoravnem pogledu). V ta namen So se že v juniju pričele obsežne priprave za meritve, ki jih izva- jajo gecmetri geodetskega zavoda iz Maribora. Območje, ki zajema meritvena dela pri novi izmeri Ptuja in nje- gove okolice, je naslednje: celot- na sedanja katastrska občina Ptuj j naselje Vičava s Panoramo, Novo naselje, del kat. občine Rogoznica (pri žagi kmet. kombinata), del Budine z Veterinarsko ambulanto. Mestni log. področje Perutninar- ske farme, zemljišča v uporabi Kobilarne Turnišče vse do nase- lja »Suha veja svoje prispevali tudi vpisaai kandidati, ki so se nadpovpre^T no trudili, da bi si priaobili znanje, ki jim je potrebno n» njihovih delovnih mestih. Ob začetku študija je bilo vpisanih v oddelek "8 slušate- ljev, v tretjem letniku pa se je zmanjšalo njihovo število na ■53. K junijskemu zaključnemu iz- pitu je lahko pristopilo "^t slu- šateljev. To dokazuje, da je po- trkal izobraževalni proces v oddelku na nivoju zantev red- nega šolanja. Od študija so od- stopali slušatelji, ki iz osebnih razlogov ali zaradi nenaklonje- nih okoliščin niso mogli slediti zahtevam šolanja. Uspehi, ki so bili doseženi pri zaključnih izpitih, ko je te opravilo nad 50 */« slušateljev s prav dobrim in odličnim uispehom. dokazujejo, da je bil smoter predavateljskega zbora in slušateljev dosežen. .Misol- venti bodo glede na dober uspeh šolanja lahko postali kot knjigovodje, komercialisti ali na drugih delovnih mestih v gospodarstvu pravi gospodar- stveniki, ki bodo znali ugotav- ljati faktorje produktivnosti, racionalnosti, rentabilnosti in drugih ekonomskih kategorij. Na slovesnosti ob razdelitvi diplom so spregovorili: .\nton Piirg kot predsednik izpitnega odbora, ki je podčrtal pomen E.S,'^ v Ptuju glede na specifič- ne potrebe ptu|ske občine in ki je razdelil absolvegtom diplo- me; ravnatelj šole Jože Strop- nik, ko je erisal pot razvoja šole in oddelka za izobraževa- nje odraslih, ki je s tem dnem zabeležil rvoj prvi uspeh; BraD' ko Gorju p. kot zastopnik obč- odbora SZDT- in ob. komiteja ZK.S. ki je v svojem nagovoru podčrtal pomen izobraževanja glede na potrebe našega razvi- jajočega se gospodar*itva; Ru- dolf Ceh, direktor gimnazije t Ptuju, kot prvi vodja te šole; Erido Klančnik v imenu Sveta za šolstvo in oddelka za druž- bene službe ObLO Ptuj ter Viktor Valentin v imenu absol- ventov oddelka. Kot rečeno, je Anton Purg kot predsednik izpitnega odbo- ra razdelil pet odličnih diplom, dvanajst prav dobrih in dva- naj';t dobrih in zadostnih. Vsi govorniki so absolventonj tudi čestitali k doseženemu uspehu ter jim zaželeli v nji- hovem delu mnogo vsestran- skih uspehov. Absolventi so s šopki cvetja izrazili članom predavateljskega zbora svojo hvaležnost za njihovo prizade- vanje. 1 Lackova ulica je preimenovana v Ulico keroja Jožeta Lacka Problemi KK pred delavskim svetom (S seje delavskega sveta kme tijskega kombinata v Ormožu) Prejšnji petek je delavski svet kmetijskega kombinata sprejel važna |)ravila in sklep e. ki so za nadaljnje gospodar- jenje v podjetju bili nujno po trebni. Imenoval je upravnika gozdarskega obrata, ki je s pr vim julijem postal samostojni obrat z lastnini žiro računom, vendar v sklopu kombinata. Na seji .so člani delavskega sveta mnogo razpravljali o pra- vilih podjetja, v katerih so za- popadene in obrazložene pravi- ce in dolžnosti samoupravnih organov in delavca kot uprav- ljavca. Pravila so bila sprejela in bodo članom kolektiva slu- žila kot smernice pri nadalj- njem delu. S temi pravili ni dana ekonomskim enotam neka nova samostojnost niti so s tem bile njihove pravice kakorkoli okrnjene. Podjetje se veča in vsak dan pridobiva nove površine. Kom- binat bi naj proizvodnjo pove- čal, to pa samo laliko doseže s proizvodnjo na večjih površi- nah. Zato se je podjetje odlo- čilo, da bo pričelo z odkupova- njem kompleksnih površin. Delavski svet je sprejel tudi sklep <6 dopolnitvi pravilnika o delitvi čistega in osebnih do- hodkov. Do te spremembe je prišlo, ker se je nekoliko spre- menil sistem nagrajevanja. Po- sebno pozornost pa so člani po- svetili pravilniku o poslovni tajnosti v podjetiu. Delavski svet je pooblastil direktorja podjetja, da samo on sme ob- veščati javnost o stanju v pod- jetju. Posebno kritično in dokaj realno so člani na seji razprav- ljali o izobraževanju in izboru kandidatov za srednje šole — oddelke za odrasle. Najbolj pe- reče vprašanje je v zvezi t mlajšimi delavci do 50 let sta- rosti v ])odjetju. ki še nimajo potrebne izobrazbe, vendar so s-svojim delom dokazali vese- lje in zanimanje do poklica. Zato bo kmetijski kombinat ne- katere izmed teh poslal v kme- tijske šole, kjer si bodo izpo- l)olnili svoje znanje. V raz- jiravi je prišlo do staljšča. da je treba vsakega kandidata spo- znati, njegove sposobnosti, ve- selje in želje še j)red odhodom v šolo. Vso to se je do sedaj premalo ugotavljalo, zato so nekateri končali srednje in viš- je šole, vendar sedaj nimajo veselja v poklicu. Posebno skrb so člani posvetili izobraževanju delavcev na delovnem mestu. To bi naj bilo tudi letos tako kot lani, ko je delavska univer- za prirejala predavanja prek sindikalnih |)odrnžnic. Delavce bi bilo potr(d)no seznaniti o do- j pisni kmetijski nižji in srednji .šoli. kajti taka oblika izobraže- I vanja je v današnjem času zelo priporočljiva, ker so stroški šolanja mnogo manjši. Strokov- njaki v praksi bi se naj še bolj zanimali za strokovno litera- turo. Direktor tov. Matija Ratek je v razpravi omenil, da bo moralo podjetje posvečati mno- go večjo skrb izobraževanju strokovnjakov v živinoreji in obratovodjem. za katere je že v bližnjih letih potrebno, da bo vsak absolvent višje agro- nomske šole. O strokovni za- sedbi delovnih mest, o načinu štipendiranja in o šolstvu je j)oročal Ivo Rajh. Poudaril je, da je bilo izdano v zadnjih treh letih za štipendije 8,S()".0()0 di- narjev. V letu 1965 bi naj bilo v kombinatu zaposlenih 9 in- ženirjev, 17 absolventov višje agronomske šole, 64 kmetijskih tehnikov in 34 delavcev z nižjo šolo. Do tega leta bo povečana ])roizvodnja vina. kakor tudi, proizvodnja ostalih kmetijskih pridelkov. Podjetje še potrebu- je 11 absolventov V.\f^, 21 teh- nikov in 6 kvalificiranih kme- tijskih delavcev. Pereče vpra-' sanje je v podjetju zaradi po- manjkanja strojnih tehnikov in vsaj enega strojnega inženirja. Potreba po tovrstnih strokov- njakih se pojavlja ob poveča- nju mehanizacije, ki potrebuje nenehno nego in popravila, ka- terih potreb pa dosedanji ka- der ne more zadovoljiti. Rentabilnost podjetja je lah- ko zagotoviti samo ob povečani mehanizaciji. V zadnjih dv^h letih je bilo izdano za mehani- zacijo 180 milijonov dinarjev, Glede na vrednost nabavljene mehanizacije lahko cenimo vrednost dobrega strojnega strokovnjaka, ki s svojim de- lom lahko mnogo zfiianjša ško^ do na--strojili s po^sravili ia nenehno nego. Stroji se predčasno izrablja- jo tudi zato. ker nekateri obra- ti nimajo garaž niti primernih prostorov, da ne bi bili stroji vsaj izven časa uporabe izpor stavljeni vremenskim neprili- kam. V ta namen bi naj čim- prej začeli izdelovati ustrezne šupe za shranjevanje traktor- skih priključkov in ostalega kmetijskega orodja. Zaradi lažjega ločenega vode- nja gozdarstva od kmetijske službe je kombinat ustanovil samostojni gozdarski obrat s samostojnim knjigovodstvom in žiro računom, vendar v sklopu kombinata. Gozdarski obrat bo imel delavski svet in upravni odbor, ki bosta odločala kakor v ostalih podjetjih. Obrat ima 2000 ha lastnih gozdov in 4000 ha ])rivatnili. Za tako velike povr- šine primanjkuje gozdarskega kadra, posebno srednje in vi- soko šolanega. Za upravnika gozdarskega obrata je delavski svet imenoval gozdarskega teh- nika Ivana Moravca. Drago Rizman TE DNI PO SVETU (nadaljevanje s 1. strani) ameriške čete pričele umikati iz te dežele ter s tem zmanjšale na- petost na tajsko-Iaoški meji. Ob- zorje se je po vsem tem precej razjasnilo. • ADENAUER V PARIZU Obisk zahodnonemškega kanc- lerja v Parizu sodi med rutinske razgovore zahodnih zaveznikov, ker so se med njimi pojavila res- na trenja in velike razlike. Po- znavalci prilik pravijo, da zahod- nonemški kancler ne bo spreobr- nil položaja. Na drugi strani je prišlo v času, ko se je mudil v Parizu, do neprijetnih scen onih Francozov, ki niso pozabili na- cističnega nasilja in žrtev. Ko je nemški gost govoril v sejni dvo- rani pariške občine, je bilo slišati glasove: »Tu nam niso potrebni nemški revanšisti!«, »Živela nem- ška demokratična republika!« USPELI ZBORI VOLIVCEV ^ V ORI^OŠKI OBČINI (nadaljevanje s 1. strani) so izrazili željo, naj bi predvi- dena .s/redstva za popravilo šol- skega vodovoda že uporabili. Na zboru volivcev je bila določena komisija, da bi določila prostor za kopanje gramoza. Gramoznica bi naj bila v Vodrancih, ker so z dovozom gramoza iz Središča stroški mnogo večji. Skoraj na vseh zborih volivcev so se pre- bivavci pritoževali zoper škodo, ki jo povzročajo ovce, predvsem v ranem spomladanskem času. DraM Kaj bo, če bo tako slabo vreme še dalje trajalo, se sprašujejotudi v Doklecah v Haleaah. (Posnetek J. Vrabl) Ob dnevu borca Vsi člani n,aše skupnosti vsako leto svečaneje proslavljajo 4. ju- lij — dan borca, kot dan spomi- na na najtežje dni naše zgodovi- ne, na narodnoosvobodilni boj proti fašističnim okupatorjem in dom-ičim izdajavcem Vendar ta dan ni samo dan spomina na čas najtežj-h naporov m največjih žr- tev, temveč tudi dan spomina na j napore in žrtve, ki so bila potreb- ne, da smo obnovili in zgradili na- šo domovino. Uspehi, ki smo jih dosegli med narodnoosvobodilnim i bojem in med bojem za zgraditev nove domovine, so rezultati za- vestnega prizadevanja vseh naših delovnih ljudi, ki so pod vod- stvorii ^komuni||;ično^.part.iprev- zenliaTi' nase vsa ' težfta oremena vojne in gi*adffve in S/ teh naporih stopali od zmage do zmage. Danes postajajo naši delovni ljudje ved- no bolj samozavestni upravljavci našega družbenega življenja 'n graditelji lepšega jutrišnjega dne za svoj mladi rod. Na našem — ptujskem in or- moškem — območju, katerega je okupator kot ostalo območje še posebej smatraj za svojega in ki ga je hotel v tem smislu posebej »ureditic — kako, nam je vsem dobro znano: z izseljevanjem, za- ranjem, ubijanjem, ponemčeva- ^ njem in zatiranjem, je plamtela: misel na odpor že dolgo pred tem, i preden so počili prvi partizanski \ streli iz pušk borcev Lackove čete. Spopad z okupatorjem je bil spopad dveh svetov: sveta svobode in demokracije proti svetu mračnjaštva in nasilja; spopad, ki je pomenil za prvega kot za drugega boj na žvljenje in smrt; spopad, v katerem pred- vsem prvi ni imel več ničesar iz- gubiti, ker ga je nasprotnik že obsodil na smrt. In v tem spopa- du so sile našega ljudstva slavile svojo največjo zmago. Iz organi- zacjie cdpora proti okupatorju se je razvila ljudska oblast, ki je ustvarila ljudsko državo. V novi ljudski državi je vzel svojo usodo v svoje roke delovni človek sam. Mnogo svojih nadalj- njih sil je mora! posvetiti graditvi oblasti, države, obnovitvi gospo- darstva, šolstva, prosvete, zdrav- sploh. V tem je zadeval na navi- dez nepremagljive ovire, vendar je iz vseh izšel kot zmagovalec. Vse zmage na tej poti so zmage na poti v socializem. Vzlic vsem velikim zmagam in doseženim uspehom pa s tem ša ni podano jamstvo, da na naši nadaljnji poti ne bi nastajali novi problemi in vprašanja, ki zahte- vajo neprestano proučevanje in cd.stranjevanje, da ne bi pomenili nastanka mectenj v razvjanju še globljih socialističnih odnosov v (Nadaljevanje na 5 strani) Ptuj za dan borca Letošnje temeljite priprave občin.skepa odbora ZB ISOV in odborov ZB NOV krajevnih or- ganizacij za dan borca — 4. ju- lija — je na sam dan sloves- nosti v iMoslju pri Juršincih zmotilo neugodno vreme, da je slovesnost preložena na nede- ljo, 8. julija I%2, dopoldne po sporedu, ki je objavljen v ob- vestilu na 1. strani današnje številke >■ ponovnim vabilom prebivavstvu občine Ptuj, naj bi se slovesnosti v Most ju v nedeljo, 8. julija, dopoldne ude- ležilo v čimvečjein številu. Vse iiripravc v .Mostju bodo otitab; do nedelje. I pajmo, da bo lepo in topk) vreme in ;ia bo razpoloženje števiinili iide- lt>/encev enako jirijctno kot je bilo ob odkritju sjiomenika Lackovi slovenjeporiški četi v Mostju pred leti. Podjetje Slo- venske gorice,!; bo obdržalo svoje skrbi in dolžnosti za jire- skrbo in razvedrilo, ki jih je [)rcvzelo in se nanje tudi do- iro pripravilo za sam 4. julij. Knako bodo svojo dolžnost opravili vsi ostali in jih bodo (udi \estii() izvršili. \ torek, 5. julija, in v sredo, i. julija, sta bili izvršeni dve točki sporeda proslav, in sicer je v torek popoldne 2fl-članska patrola bivših borcev in bork NOV obiskala domove jirvo- borrev Franca Kramhcrgeria. Jožeta Lacka. Franca Osojnika in drugih ra poti do Mostja in dalje do Juršinc in v sredo 4. julija slavnostna seja. ♦ Povsod «(> patrolo lepo spre- jeli. Nežka Krambergerjeva in njeni so ob vsakem obisku biv- ših borcev enako prisrčni in veseli kot je bila Nežka pri- srčna vedno ob strani svojega neustrašnega moža, prvoborca Franca Kranibergerja, ki je pa- del z Lackovo slovenjegoriško četo. Spominska plošča na nji- hovi hiši bo ostala neizbrisen dokaz trdnosti in predanosti te družine najiredni stvari kljub težkim preizkušnjam in žrtvam, ki jih je zahtevala borba za nastanek nove socialistične Ju- goslavije od prvoborcev in nji- hovih družin na strani KP in njenih voditeljev, ki so pozvali naše ljudstvo k uporu proti okupatorju iii njegovim ponia- gačem in so ga vodili v borbi do zmage nad fašizmom. Enako je bilo pri Lackovih, kjer sta patrolo pričakala Mi- lan in Lizika Lacko, sin in hčerka heroja Jožeta Lacka. Njegovo ime bo ostalo zapisa- no v zgodovini naših krajev kot ime heroja, ki je bil s svojo predanostjo našemu ljudstvu in s svojo neustrašnostjo zgled ne- štetim borcem NOV iz tukajš- njih in drugih krajev naše do- movine, kako se je treba boriti proti nasiluikii, iiroti fašizmu in njegovim pomagačem, kako je potrebno zdržati v boju za {pravično stvar do njene popol- ne zmajre ne glede na žrtve, ki jih ta borba zahteva, ne jrlede na ceno lastnega življenja in muk. kakor jih je moral on I prestali pred «vojo smrtjo v 'ptujskih zaporih gestana. nie- I jrova družina pa v taboriščih. iTudi na Lackovi hiši v Novi vasi je marmornata plošča ne- izbrisen dokument o junaškem 7ivUeniM in zadržanju »ikrom- nega. bi^trejra in ra7?lp'lanega (nadaljevanje na ^. strani) »Agrotransport« je vpre- gel vse svoje stroje Podjetje »AgrotransporJ« v Ptuju je doseglo s koncem ju- nija 1962 maksimum izkorišča- nja kapacitet svojega strojnega parka za zemeljska dela in za transportne usluge in bo mora- lo ob nadaljnjih naročilih uslug iz raznih strani Slovenije in od drugod svoj strojni park še po- večati. Vodna skupnost Slovenska Bi- strica regulira Spodnjo Ložnico pri .'^tatenbergu. Pri regulaciji že drugi mesec sodeluje z bul- dožerjem podjetje ».^grotrans- port- Ptuj. Ostale težke «troje imajo na raznih deloviščih, in *;icer pri gradnji gozdnih cest na Hemšniicu na Kozjakii. kjer delajo za Kmetijsko zadrugo Podvelka. pri gradnji gozdne ceste n3 Pojiorju za Gozdno go- spodarstvo Maribor, v Medji- murju delajo za Gozdno gospo- darstvo ('akovec. kjer priprav- ljajo zemljo 7,a plantaže naglo- ra«iočih listavcev, enako pa tudi v Zagorju za Gozdno go- spodarstvo Varaždin. Pf>leg tega imajo še stroje v Ravnah na Koroškeui. na severni magistra- li na Pohorju, v Vfariboru, v Pancpvu in drugod, kjer so lahko prevzeli dela s svojimi stroji. (Nadaljevainje na 5. strani) PTUJ. 6 JULIJA 1962 TEDNIK Stran 3 Napisi na eni izmed strani spomenika padlim borcem Ureditev poslovalnic in j zgraditev skladišč sta | osrednji vprašanji ptujsbihi trgovskih podjetij | »Izbira« Ptuj ureja svoje poslovalnice j Po svojem planu in na zahte- vo potrošnikov ureja trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj iz leta v leto svoje poslovalnice v Ptuju in na podeželju. Sedaj ima skupno 11 poslovalnic in je od tega števila na novo urejenih že pet poslovalnic. Prednost pri urejanju dajejo poslovalnicam za prodajo živil. Ostalih šest poslovalnic bo ure- jenih tekom letošnjega in pri- hodnjega leta. Šesto urejajo se- daj na Polenšaku. sedmo pa v Tržen pri Vidmu. Obe bosta te dni izročeni namenu. V Juršin- cih bo trgovski lokal v novem poslovno-stanovanjskem poslop- ju. Za njegovo graditev so pri- prave že v teku in računajo lokalni faktorji v Juršincoh. da bodo precej materiala, prosto- voljnega dela in prevozov pri- spevali prebivavci, ki želijo imeti tako poslopje v svojem središču. Najbolj pereča za Ptuj je graditev trgovskih paviljonov ob Ljutomerski in Zagrebški oziroma Mariborski cesti na Bregu. Načrti za oba pavilfona so že naročeni in v izdelavi. Pri »Izbiri« upajo, da bo tudi pri tem problemu letos Ptuj od- šel za korak bliže cilju. Od vseh zgradb, v katerih ima >Izbira« svoje poslovalnice, je 9 zgradb iz sklada SLP. dve zgradbi pa sta najeti od kme- tijskih zadrug. Nekaj prostorov ima »Izbira« v najem od zaseb- nikov. } Skupno je investirala >Izbi^| ra«- za urejanje lokalov nad 25' milijonov dinarjev v preteklih nekaj letih. V tej vsoti niso všteti izdatki za opremo, ki je nabavljena za poslovalnice. MILIJON ZA NOVE NAČRTE ZA SKLADIŠČA Problem skladišč v Ptuju za raznovrstno blago ie naibolj pereč za vso trgovsko mrežo. Sedaj se zadovoljuiejo ptujska trgovska podjetja skuono z »Iz- biro« pomožnih skladiščnih pro- .storov. Nekaj na novozffraienih prostorov v ta namen je le za- četek reševanja celotnega pro- blema. Pa mnenju »Izbire,^ bi morali upoštevati pri določanju loka- cije za centralna skladišča predvsem dvoje in sicer, da do- bivajo trgovska podjetja vse potrošniško in industrijsko bla- go od grosistov po železnici in s cestnim prometom. Zato bi moralo biti centralno skladišče za vsa trgovska podjetja zgra-' jeno v predelu Ptuja, ki je do-' segljiv z odcepom železnice in' z dobro cesto. Ptujski urbanisti se bodo mo-, rali odločiti, ali bodo določili, mesto takemu skladišču v in-i dustrijskem predelu mesta alii v stanovanjskem delu. Malo jci verjetno, da bi nastal v Ptuju trgovski dM mesta. Sama zgrad- ba centralnega skladišča bo morala imeti več nadstropij, v katerih bo skladiščeno razno- vrstno blago, ki zahteva zase primerne prostore. Letošnje leto bo »Izbira-^r pri- pravila vsaj 1 milijon dinarjev za pripravo načrtov za svoja skladišča, kolikor ne bo vpra- šanje skladišč za vsa podjetja skupno obravnavano in rešeno, Z ureditvijo trgovskih loka- lov in primernih skladišč, z iz- šolanjem zadostnega trgovskega kadra in s kulturno postrežbo potrošnikov s kvalitetnim bla- gom bo dosegla trgovina tudi v Ptuju nivo. ki ustreza sr»rloV>- nim zahtevam in željam Hnd- stva. V. V. . 43 VAGONOV VINA ZA IZVOZ Glede na močan poudarek po povečanem izvozu je podjetje »Slovenske gorice^^ s prizadeva- njem direktorja Franja Krivca uveljavilo svoj utrjen renome na svetovnem vinskem tržišču in mu je v zadnjem času tudi uspelo prodati v Vzhodno in Zapadno Nemčijo. Avstrijo in Angliio skupno 45 vagonov naj- boljših vin iz svojih kleti ter je s tem svoje zaloge precej iz- praznila. So pa še izgledi za nekaj nadaljnjih doba\ inoz-^m- stvu. Za odprodane količine kvali- tetnega vina ima pod[etje sedaj več posode za odkup letošnjega pridelka mošta. Vsakoletna bo- jazen, kaj bo podjetje s tolikš- nimi količinami odkupljenega mošta fflede na močno stagna- cijo na domačem in zunanjem vinskem tržišču, se ie tekom leta izkazala kot odvisna, ker [e podjetje -Slovenske sorice« s svojimi dosedanjimi dobava- mi inozemstvu obdržalo zani- manje zunanjih kupcev za za^ loge ne glede na to. kakšna je situacija na svetovnem vinskem tržišču. iS DVAJSETLETNICA SLOVENIEGORIŠKE ČETE (Nadaljevanje) . V svojem pismu se na frart obsojeni Vinko Jurančič iz Dr- betinec poslavlja pred ustrelit- vijo 4. oktobra 1942 takole: »Draga žena, otroci in starši! " S tem pismom se poslavljam od Vas za vedno, ker bom čez nekaj ur končal svoje življe- nje. Prosim, odpustite mi vse! Odslej Vam ne morem nič več pomagati. Draga žena, otroke lepo vzga- jaj in naj ne pozabijo na me- ne. Ni se Vam treba sramova- ti, da sem tako končal. Tako končam z mislijo na Vas vse in na to za kar umi- ram! Pozdravlja in poljublja Vas vse Vaš nesrečni sin. mož in oče Vinko« Iz pisma, ki ga je napisal pred smrtjo "SR-letni zaveden slovenski kmet, lahko spozna- mo, da mu ni bilo žal. da je delal za osvoboditev svojega naroda. Okupator je z aretacijo vito- marskih pobornikov za svobo- do udušil vstajo proti okupa- torju v tej okolici do leta 1944, ko 66 je narodnoosvobodilno gibanje spet razmahnilo. Barčka o Lacku Brez trdne organizacije OF si ne moremo misliti, da bi lah- ko slovenjegoriška četa napa- dala sovražnikove postojanke. Snovanje partizanskih posto- jank, preskrba živeža za parti- zane, preskrba sanitetnih po- trebščin, vse to je ležalo na ramah organizatorjev oborože- nega upora v Slovenskih gori- cah. Barčke. Lacka, Osojnika in Kranibergerja — Štirih ile- .galcev Osvobodilne fronte. Po Rarčko je marca 1942 šel v Ro- gaško Slatino Franc Osojnik, kjer je bil v okolici sedež Po- krajinskega komiteja KP za Štajersko. O tej poti smo že pisali. Barčka je v svojih spo- minih napisala, da je na potu v Ptuj mislila na Lacka, na sre- čanje z njim. ki ga je spoznale^ že poleti 19i8 na prireditvi Zve-; ze kmečkih fantov in deklet vj Jurju ob Ščavnici in ga je po-^ zneje spet srečala leto dni pred vojn!*!* v Lackovi hiši v Novi vasi pri Ptuju. Ko sta Osojnik, in Barčka prišla v Desenče, jUj je tam nestrpno čakal Lacko., Krepko ji je stisnil roko, jo po-, zdravil in dejal: »Dekle, tebe; pa od nekod poznam.« MimSi Kovač se mu je predstavila zaj Barčko; kdo je, mu ni poja«-, njevala. on pa se tudi ni moije)^ Jože Lacko z ženo in starejšo hčerko prav spomniti, kje sta se spo- znala. Mima Kovač-Barčka je napisala, da ga tudi ona ne bi spoznala, če bi ne vedela, da je to on. Z^el se ji je shujšan, le' njegov živahen pogled je bil prav tak kot ga je ohranila v spominu r>d popref Lacko je bil videti vesel, ko je prišla ptujskim ilegalcem v pomoč Nemcem neznana žena, saj so njega. Osojnika in Kram- bergerja povsod iskali. Takoj po prihodu je Lacka zanimalo uporniško gibanje drugod po Sloveniji. Ko mu je Barčka pripovedovala o upor- nikih v revirjih in o partizan- skih akcijah in bojih drugod, ga je vse. kar je slišal, zelo poživilo. Niti za trenutek ni podvomil v možnost in pravil- nost ustanovitve ptujske parti- zan.=;ke skupine. Kot pravi re- volucionar je takoj razumel utemeljenost in pravilnost na- vodil, ki sta jih z Osojnikom p-^inesla iz KP. (Dalje drugič.) V.R. (Dalje prihodnjič) PTUJ v torek, 10. julija 1962, bo od- potovala iz Piuja 10-članska sku- pina mladincev v brigado Rde- čega križa, ki bo delala v Srbiji na cesti bratstva in enotnosti do 10. avgusta 1962. To desetino se- stavljajo dijaki in dijakinje iz ptujskih srednjih šol. * V ponedeljek, 2. julija 1962, zju- traj je bil v Ptuju v osemletki »Toneta 2nidariča« zbor lokalne mladinske brigade, ki bo delala čez počitnice v Ptuju po 10.dni. Doslej se je prijavilo nad 200 di- jakinj in dijakov, ki bodo delali v izmenah po 10 dni, vsakodnev- no po štiri ure. in sicer od 6. do 10 ure. Najprej bodo urejali šolsko športno igrišče pri osemletki »To- neta Znidariča«. potem bodo ure- jali otroška igrišča, park in oko- lico gradu V načrtu je tudi po- moč brigade v Ciril-Metodovem drevoredu Dri polaganju elektro- vodnih kablnv Večina prijavljenih so dijaki iz osemletk »Toneta ?.nidariča« in Franca Osojnika« Brigada ie začela delati v to- rek. .3 julija 1962. ko ji ie bila izročena brigadna zastava, *ki je Dri Občinskem komiteju LMS v Ptuju. V delovnih akcijah, ki bodo le-i tos v počitnicah v Ptuju, bodo so-i delovali tudi obvezniki predvoja-^ ške vzgoje, ki so na taborjenju v Ptuju Delali bodo štiri ure te-* densko pri elektrifikaciji grajske-; ga hriba. Občinski komite LMS zbira pri- jave mladincev in mladink — dijakov in študentov iz občine Ptuj za zvezno delovno akcijo na trasi Paračin—Osipaonica, ki bo odšla ;na delo v avgustu 1962 in bo ostala tam 1 mesec. Doslej se je prijavilo nad 30 dijakov in štu- dentov iz Ptuja in okolice. V zvezi s proslavo »Dneva bor- ca« v Mostju, je obvestil Občin- S'ki komite LMS Ptuj vse mladin- ske aktive ter jih pozval, naj v čimvečjem številu pridejo v Mostje in se udeležijo pohodov patrol. Na pobudo mladine je ko- lona dvokolesarjev prevozila pot med Ptujem in Mostjem po sle- deh S]o\'-enjegoriške čete in je ob- | iskala družine borcev Slovenjego- riške čete Aktiv mladine je so- deloval pri okrasitvi tribune v Mostju, za kar je prevzel glavno skrb in odgovornost aktiv miadi-'^ ne iz Juršinc. V soboto, 7. julija 1962, dopol- dne ob 8. uri bo v veliki dvorani Občinskega ljudskega odbora Ptuj ponovni skupni plenum Sociali- stične zveze in sindikatov Ptuj, ker se je plenuma prejšnjo soboto udeležilo premalo povabljenih. Na plenumu bodo obravnavali naloge socialistične zveze in sindikatov v zvezi z gospodarskimi ukrepi in nadaljnjim razvojem socialističnih odnosov. Občinski komite LMS Ptuj je formiral vodstvo brigade za de- lovne akcije v Ptuju med letošnji-) mi počitnicami. Komandant bri- gade je Borut Kostanjevec, na- mestnik komandanta Mojca Bolta, komandirji čet Damir Horvat, Mi- haela Kocmi,jt, Kari Kocmut in Ivica Polanec. sanitetni Branka Kralj, kulturna Milica Kostanje- vec in Majda Gunžar in športni pa Matjaž 7.igman. Stab mladinske brigade bo imel mnogo dela zlasti če bo hotelo vodstvo brigade v celoti uresniči- ti vse načrte v zvezi z lokalnimi akcijami. S slovensko mladinsko delega- cijo centralnega komiteja LMS je odpotoval na 1 mesečni prijatelj- ski obisk v ZSSR iz Ptuja pred- sednik Občinskega komiteja LMS Franček Zadravec. V ZSSR je odpotoval 13. junija 1962. Delega- cija je imela v programu srečanj in obltkov več mest v ZSSR in so jih povsod lepo sprejeli ter se z njimi pogovarjali o vseh mla- dinskih tekočih problemih. »PAMOHilJA« znižofe cene Trgovsko podjetje »Panoni4 jii« Ptuj je v zadnjem času -m svojem centralnem skladišču in po poslovalnicah znižalo cena raznovrstnemu blagu za čed lO.nnO.OOO din. Največje zniža-^ nje je bilo pri tekstil« in pr| pleteninah. Od skupne vsntd znižanja odpade na to najmanj 70 '/(t. ostalo pa na drugo blagoJ Poleg jrornjega znižanja cen v breme rezervnega sklada pa je podjetje znižalo ob inven- turi v duhu novih gospodarskih predpisov cene raznemu blagu za nadaljnjih 8 milijonov di- narjev na račun razlike v ceni in je tako vskladilo prodajne cene s cenami, ki so veljale meseca decembra 1961. Obojno znižanje predstavlja napram letnemu planu prometa podjetja in vseh njegovih po- slovalnic 0.65 "/n. nasproti letne- mu planu dohodka pa je odsto- tek mnogo višji. Blago, ki so mu znižane cene, so potrošniki takoj pokupili, čim so zvedeli, da so trgovine zniževale cene. , V Leskovcu v Halozah je pod- jetje »Panonija« v Ptuju na novo uredilo svojo poslovalni- co. Trgovski lokal je na novo urejen v prostorih, kjer je bila svoječasno gostilna. Spredaj je trgovski lokal z novo opremo, zadaj pa trgovsko priročno skladišče. Po sedanji ureditvi in opremi spada sedaj lokal v Leskovcu med najlepše urejene lokale trgovskih poslovalnic v občini Ptuj. Na novo je urejen tudi trgov- ski lokal v Gorišnici v zgradbi Kmetijske zadruge Gorišnica. Na novo so urejeni prostori in nabavljena nova oprema. Podjetje »Panonija« priprav- lja graditev nove trgovine v Kozmincih. V ta namen je že odkupilo zgradbo (prej Vricl), v kateri bo na novo urejen trgovski lokal s skladišči. Ta I predel Haloz bo dobil s tem so- doben lokal, ki si ga je prebi- vavstvo že dolgo želelo in je to željo izražalo na mnogih se- stankih pa tudi po čiisopisju. ' Boriski bazen je napolnjen z Yodo v torek, 3. julija 1962 je bil prvič napolnjen i vodo nov kopalni bazen pri borlskem gradu in ča ka sedaj na lepše dni za kopanje CPosnetek J. Vnbl^ IHEPREVlDNOST POVZROČA NESREČE 30. junija 1.1. se je zgodila pri Veliki Nedelji ob 22,55 za- radi neprevidnosti sodelavca in šoferja tragična prometna ne- sreča. Šofer tovornega avtomo- bila Janez Robič. stanujoč v Resniku štev. 45. pošta Podvel- ka, je zaposlen pri podjetju Tehnogradnje v Ožbaltii kakor njegov sodelavec Franc Kelc. stanujoč v Preclavi štev, 20, ki je bil doma na bolniškem do- pustu. Voznik avtomobila je za- peljal s tovornjakom po cesti n. reda proti vasi Trgovišče. poleg njega je bil v kabini tudi Franc Kelc. ki je izstopil iz avtomobila, ker je šofer pričel obračati tovornjak. Šofer je vozil nazaj na odcep ceste proti Otoku v namenu, da bi se obr- nil. Pri obračanju je trčil v ne- pazljivega. Kelca. da je padel na tla. Po padcu Kelca je no- tranje zadnje levo kolo tovor- njaka peljalo prek Kelčeve glave. Zaradi zloma lobanje je ponesrečenec na mestu umrl. Vsega šofer ni opazil, zato se je vrnil z avtomobilom nazaj h go.stilni '»Žuran« pri Veliki Ne- delji. Tam je vozilo parkiral im čakal na Kelca. Ker ga dalj« ^•asa ni bilo. je odpeljal late fvanu Karnkarju na Hanjl Tam so ga obvestili o nesreči organi ljudske milice. RD Tednibova IRIBUNA ZA KAKO DOLGO? Družine .Mirko Belšak. Slav- ka llec in Pavla Kajzarsberger smo stanovale v hiši št. 20 na .Mestnem vrhu kot najemniki v treh sobah in smo imeli na raz- polago pomožne prostore. V to hišo smo se vselili iz Grajen- ščaka in iz Mestnega vrha pred dvema letoma z odobren jem krajevnega urada Grajena. Hi- ša na Mestnem vrhu je bila ta- krat prazna. To hišo je kupila Tekstilna tovarna in barvarna v Ptuju za stanovanja svojih delavcev. To- varna nam je kot kupec odpo- vedala stanovanje decembra 1961 potom sodišča v Ptuju in odpovedni postopek se je vle- kel vse do meseca marca 1962, ko smo vsi trije dobili odločbe, da se moramo izseliti. Pritožbe dalje nismo delali, ker smo ra- čunali, da bomo sami ali pa s posredovanjem Občinskega ljudskega odbora Ptuj dobili druga primerna stanovanja. V^ ponedeljek. 25. junija 1962, je pripeljal pred lučona Mfiift« nem vrhu št, 20 tovarniški to- vorni avto z delavci in sodnim izvrševavcem. Naše stvari so naložili na avto in nam rekli, da je za nas določen začasni prostor v Ptuju, v skladišču »Pletarne«. Skupno s sedmimi otroci smo se odrasli odpeljali v Ptuj in se vdali v novo sza- časno' skupnost«. Naše novo začasno btvališče obstoja iz štirih skladiščnih sten. s cementnimi tli in brez stropa. Streha je poškodovana. V dne 28. in 29 ter 30. junija, ko je bilo tako deževno in hladno, smo se komaj temeljito zavedli nemogoče situacije, v kateri se nas 12 ljudi nahaja. Kuriti ne bi smeli, pa vodo si hodimo v skladišče ^Petrola«, stene zevajo, da piha iz vseh strani. Vsi smo iz skromnih družin in smo vsi delavci. Nismo na- vajeni na razkošje in nismo prevzetni. Mnogokrat smo že potrpeli in bomo še. če je naš obstoj rezan na začasne težave in če je za rešitev našega sta- novanjskega vprašanja potr«* ben čas. na katerega novi last- nik hiše ni mogel čakati, ven- dar nas le zanima, kako bi si najlaže pomagali do odgovarja- jočih stanovanjskih prostorov, ali sami ali s pomočjo ljudske oblasti, ki je že morala rešiti mnogo perečih stanovanjskih vprašani in je k mnogim nere- šenim dobila še naše. Radi bi vedeli, kako dolgo bomo mo- rali tako 'Začasno« stanovati in živeti!* To bi predvsem radi ve- deli naši otroci, ki jih je strah ob pomisli na zimo. V sedanjih stanovanjskih prilikah je nika- kor ne bi smeli pričakati. Dvomimo, da nam bo lahko najti stanovanje, v katerem bi lahko ostala >naša skupnost« v sedanjem obsegu, vendar le upamo, da bo vsaj za vsako družino posebej mogoče rešiti tudi naše vprašanje in da bo pri tem pomagala tudi javnost, ki nam bo priporočila to ali drugačno možnost rešitve in nam svetovala, na koga naj se obrnemo, da bo končno skladi- šče za vrbo ostalo tudi za na- prej samo skladišče in da bodo njeni stanovavci — podgane — še dalje edini gospodarji tega piosit^ai STRAN 4 TEDNIK PTUJ, 6. JULIJA 1962 KMEIIJSKA SOLA TURNIŠGE OB ZAKLJUČKU POUKA v dneh od 20. do 23. julija 1.1. j je končalo šolanje na poljedelsko- ' živinorejski šoh v Turnišču pri Ptuju 36 fantov in deklet. Postali so kvalificirani poljedelci oziroma živinorejci. Večina absolventov šo-l le bo odšla na državna posestva v Slovenji in na kmetijske zadru- ge, nekateri pa bodo nadaljevali šolanje na srednji kmetijski šoli v Mariboru (3. in 4. letnik), kjer Si bodo priborili poklic kmetij- skega tehnika. Naše kmetijstvo potrebuje ved- no več kadrov, kar je glede na prehodno intenzivno proizvodnjo v kmetijstvu povsem razumljivo. Znanje, ki si qa pridob učenec v šoli. utrjuje in razširja v praksi. Tako absolvent šole kot strokov- njak raste in se postopoma raz- vija v strokovnega de'avca Nobe- na šola ne daje končnih »izdel- kov« — diDlomantov z garancij- skim listom, rez=)rvnimi deb in navodili za uoorabo Človek se uči vse življenje in je šola le strokovna -n sistematična pripra- va nanj, pravo oblikovanje stro- kovnjaka na se začne na delov- nem mestu. Zaključni izpiti, ki jim je pri- sostvoval kot predsednik komisi- je veterinar tov. Vladimir Vreč- ko, upravnik ptujskega veterinar- skega zavoda, so pokazali, da so si učenci pridobili potrebno teo- retično in tudi praktično znanje. Pri praktičnem delu na družbenih posestvih, v kmetijskih zadrugah, torej na svojih bodočih delovnih mestih bodo nedvomno lahko v šoli pridobljeno znanje v dovoljni meri uporabili. Š^^la je pripravila učencem, ki so dosegli 18 let starosti še to ugodnost, da so lahko opravili iz- pite za traktoriste. Te izpite je opravilo 15 kandidatov Učenci so Po zaključnih izpitih napravili skupno s svojim predavateljskim zhor<-m tridnevni izlet v Kamni- ške planine, kjer so si na Veliki planini ogledali razne obrate in p!an,šarstvo. Tako je turniška kmetijska šola letos uspešno kon- čala pouk. V bodočem šolskem letu bo snrejela šola novih 70 urencev in učenk, k« so uspešn^i . končali r<-^pmIetko. in bodo le izjemoma lahko stoDili v š'->lo tuH' učenci s končanim- 7 razredi. Šola j« že izdala razpis za vpisovanje. Vsak interesent bi naj napravil pisme- no prošnjo (kolek .lO din) ter ji priložil z-3dnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo in priporočilo šole, ki jo je zadnjo obiskoval. Šola ima tudi internat za oddaljenejše učence, v kate- rem je brezhibna oskrba. Starši s podeželja, pošljite v tumiško šolo svoje sinove in hčere, ker si tx>do v njej pridobili znanje za poklic, ki je lep, pove- zan s pnrodo, ki je vedno pristna m odkrita. Eventualna pojasnil*) dobite tu- di v šoli vsak dan od 8. do 12. ure. Ing. Egon ZOTec PH. JOŽETA POTUČA in njegovih sošoEcev iz !e:a 1922 v soboto, 30. junija t. 1. so praznovali pri bivšem »Slamiču« v Ljubljani 40-letn;co mature ahiturient; ptujske g-mnazje leta 1922. Od takratnih 9 maturantov se je jubileja udeležilo vseh 7, še živečih sošolcev, eden je prihitel na proslavo celo iz Rima. Imena so: Blanke Gustav (umrl) Bohak Ivan. Brumen Stanko (umrl), Ha- bjanič Beno, Ogorelec Ivan, Pe- trov'č Simon, Pihler Feid'nand, Pntrč Jože in Segula Leopold, iz- med še živečih profesorjev so se razen Petra Holečka, ki zaradi bolezni ni mogel priti na (..roslavo, slavja udeležili akademik univ. profesor dr. Anton Sovre (Ljub- ljana), gimnazijski direktor v p. Fr^n AJ-č (Ptuj), univ profesor dr. Karel Zelenik (Skopja) in pro- fesor Otckar Ž.agar (Kranj) umrlo pa je medtem kar osem profesor- jev (Fran Vajda, Anten Kolanč, dr. Josip Komljanec, France Pret- nar, dr. Fr. Kotnik, dr. Alojzij Turk, Fr Devet-ak in Lade Mla- kar). Na proslavi sta bili navzoči ♦ 'irii Alhins Sovrcto\--' ir ^'nia Mačus-Potrčeva. Prijetno razpo- loženje je trajalo do ranih ur, .saj se udeleženci v prijetni Potrčevi družbi kar niso mogli raziti. Ob ločitvi so vsi obljubili, da se ob 45-letnici mature zopet sestanejo, takrat pa — v Ptuju. Spodaj leZe od levp na desno: Ivan Btihak, Stanko Brumen, Ivan Ogorelec, Simon Petrovič. V srednji vr.s»i sede od leve na desno profesorji: dr. Karel Zelenik, dr. Fr Kotnik, ladc Mlakar, ravn. Fr. Vajda, dr. ,Ios. Komljanec in Fran .Alič. V zadnji vrsti stoje od Ipvp na desno: prof. dr. Anton Sovre, prof Peter lloleček, ?olde Šegula, prof dr. Alozij Turk, Beno Habjanič, prof Anton Kolarlč, prof. Otokar Žagar, prof. Fr. DevcJak. .Jože Potrč, Ferd P3h'er in Gusiav Blanke Pod naslovom Franček se je vrnil v domovino smo v Ted- niku štev. 21 z dne 8. junija tega leta poročali o dvanajst- letnem dečku Frančku .\ntoli- ču iz Trgovišč pri Veliki Nede- lji. Ker nas naši bravci večkrat zelo radi sprašujejo za našega Francka, kako je sedaj z njim ob koncu šolskega leta ter kako in kje namerava preživeti šol- ske počitnice, smo pred nekaj dni prestopili njegov prag in ga zaprosili, da nam naj nekaj pove, kako se kaj počuti domr. Povedal nam je. da ne more prehvaliti neprecenljive vred- nosti rojstnega kraja, mamice, brata, prijateljev in starega očeta. Med razgovorom nam je tudi povedal, da se mu mnogo bolj dopadejo slovenske besede od nemških, ki se jih zelo rad ne spominja. Med razgovorom sem mn nastavil nekoliko nem- ških be^ed =amo zato. da bi rad preizkušal Frančkovo zna- nje. Vprašanje je bilo brez od- govora, kajti mi je rekel, da se razumemo slovensko, v mojo osebno vodnoist pa me je med razgovorom nekoliko po nem- ško oštel. Na vprašanje iz življenja v Avstriji nam je samo povedal, da se še vsega dobro spominja, a najbolj pa mesto Graz, kjer so ga spremljale njegove oči skoraj vsakega potnika, poseb- no pa je opazoval restavracije, bogato opremljene izložbe, drveče avtomobile in številne bleščeče reklame. Pravi, da .-o ulice podobne ljubljanskim, toda na njih ni bilo slišati lepe slovenske besede. Frančku smo morali mi. ka- kor mu bodo številni naši brav- ci za doseženi uspeh v šoli. če- stitati. Završil je četrti razred osnovne šole pri Veliki Nedelji z odličnim uspehom, kljub te- mu, da ga več kot tri mesece ni bilo pri pouku. Pravi, da se malo doma uči. saj ima mnogo opravila, kakor imajo mnogi podeželski otroki, ki jih že od mladosti do polne starosti bre- meni vskladanje kmečko opra- vilo. Zelo rad rita potopi^sne ro- mane in časopise, posebno pa Tednik, katerega še je v Av- striji prebiral. Nameraval je Franček preži- veti šolske počitnice na morju, toda tudi letos se bo moral morja odpovedati, kajti pravi, da bi potem v njegovi odsot- nosti mamica imela preveč dela. Pravi, če grem jaz na šolske počitnice, potem mora ostati doma moj starejši brat. zato nride čas za na morje še le pri- hodnje leto. Franček nam je tudi med obiskom povedal, da je pri i>snovni ii^li v Veliki Nedelji 12 oddelkov z "512 učenci. Fran- ček hodi v šolo zelo rad, saj pravi, da mu učenje ne dela nobenih preglavic, zato je ved- no na razpolago svojim tova- rišem v razredu. Tovarišem v šoli zelo rad pomaga, posebno v matem.atiki in slovenščini, ki našim iirenrem v osnovnih šo- lah največ prizadeneta. Ne smemo pa pozabiti, da je Franček vnet športnik, saj žoga za njega predstavlja največjo zabavo in nenadomestljivo sre- čo, ki jo lahko v teh letih do- živi. Sedaj v toplih sončnih dneh je njegova obarvana žoga mnogokrat mokra, saj tudi med kopanjem pride prav. Draffo Rizman CIRKULANE I KO ZB Cirkulane priredi naj predvečer 21. in 22. julija v GraH diščah pri tov. GOL Antonui slavje v spomin na težke dni NOB s ciljem, da bi poglobili spomine iz dobe okupacije. j Znano je, da je iz območja Cirkulan darovalo v NOB živ- ljenje 43 borcev. Zato vabimo domače prebival-^ stvo in ostale organizacije AB, da se tega slavja v Gradiščah pri tov. GOLU polnoštevilno udeleže. Za program, haloške gibanice, pečenke in dobro kapljico ob godbi po lastnih cenah — pre- skrbljeno. Vabi odbor dredisce 75 let prostovoljnega gasiljstva 6. marca 1887 je bil ustanovni občni zbor prostovoljnega gasil- skega društva v Središču. Letos v marcu je torej preteklo 75 let, odkar obstaja in deluje v Sre- dišču prostovoljna gasilska or- ganizacija. Društvo je štelo ob ustanovit- vi 34 članov, ustanovitelj in na- čelnik društva pa je bil Tomaž Seinkovič. Podnačelnik je bil Ivan Kočevar. Oba sta zastavila vse sile, da se je društvo orga- nizacijsko utrdilo, izvežbalo in opremilo s potrebnim orodjem. Prvo ročno brizgalno je društvo dO'bilo takoj ob ustanovitvi od občine. Kmalu po ustanovitvi sta bili nabavljeni .^e dve ročni brizgalni, pozneje pa urejeno primerno gasilsko spravišče, ki je služilo svojemu namenu vse do konca druge svetovne vojne. Društvo v prvem obdobju po ustanovitvi ni posvečalo vse po- zornosti samo vpraiRn^em do-. (nadaljevanje na ^. strani) j Turistirno društvo Gomila vabi na prireditev »Pokaži, kaj znaš« ki bo «. .julija 1962 popoldne. V primeru slabega vremena ist program prihodnjo nedeljo Pogled na razstavljene predmete na razstavi v gimnaziji Foto: F. Langerholc USPELA RAZSTAVA v V dnevih med 20. in 23. juni- jem 1962 je bila v ptujski gim- naziji pod vodstvom Oskarja Kocjančiča in Viktorja Lugari- ča razstava tehničnih izdelkov in risb dijakov učiteljišča Ptuj L—III. letnika z namenom, da bi javnost spoznala napredek pri tehničnem pouku in v spret-* ii0(sti mladih ro^k bodočih učite- ljic in učiteljev, ki bodo na taznili šolah s pridom uporab- ljali sedaj pridobljeno znanje in izkušnje. Prav posebno pozornost so na razstavi vzbujali radioaparati zaradi tehnične dovršenosti in uporabnosti. Tudi ostali tehnič- ni izdelki so bili že na prvi po- gled dobro ocenjeni in so si jih obiskovalci razstave ogledovali z zanimanjem in občudovanjem. Izdelki z etnografsko vsebino, piipe z nošami, kurenti in dru- go je kazalo, da izvirajo z mo- tivi z območja, na katerem so ohranjeni, f^nako je bilo z le- pimi risbami, ki so razkrile nekaj risarskih talentov, ki bo- do lahko kot učitelji pozneje. prenašali svoje sposobnosti na mlajši rod. Razstava je v celoti uspela po svoji vsebini, po razstavlje- nih predmetih, predvsem pa po, svojem propagandnem namenu. Obiskovavci. starši in drugi so se po izdelkih prepričali, da v tovrstni pouk vložena sredstva niso zaman, pač pa da se je ravno na izdelkih pokazalo, da je tovrstni pouk potreben in koristen, kar posreduje mladini spretnosti, ki so iim vse življe- nje potrebne in koristne. KV. J Vlak se je ustavil na zadnji postaji v Ratečah, naša skupina 11 planincev in dveh nečlanic pa je zavila v Planico. Ta dolina je znana po smučarskih skokih v zimskem času, sedaj je osamljena i sredi dreves. Na koncu Planice je Tamar, kjer je lepa planinska koča. Dolino Planice obkrožajo z ene strani Cipmik, Sleme, Mojstrovka, Travnik, z druge pa Rateške Pon- ce. Dolino zepira mogočni in ču- doviti Jalovec, ki je najlepša gora Julijskih Alp. Ta čudoviti j Jalovec si zelo rad potegne kapu- co prek ušes, toda vse dni, ko ! smo ga opazovali, je ostal brez I megle. Najveličastnejši je pogled na Jalovec ob sončnem vzhodu. ! Gledati gore takrat, ko jih obli- 1 vajo prvi jutranji žarki, pomeni I dogodek, ki ga pero ne more opisati. To lahko občuti samo ču- ' teče srce. Za resničnega planinca je to nepozabno in edinstveno doživetje. V načrtu smo imeli naslednji dan pot preko Slemena na Vršič. Naš načrt smo povedali oskrbni- ku koče. Ta nam je najprej po- vedal, kako "so hodih dijaki gim- nazije 5z Krepine po tej poti. Ho- da je dve uri. a oni so dospeli v kočo r>o 6 urah Mehak sneg jih je zelo oviral, bili so do kože cremočeni in raztrgani. Oskrbnik koče ram j*" odsvetoval pot oreko ^'emonq. poslušali sm^ njegov nasvet in se vrnili na postajo v Rateče, se z vlakom peljali v Kranjsko goro in od tu z avto- busom do Erjavčeve koče na Vr- šiču m po oddihu do izvira Soče. Tu smo lahko spoznali, da pesnik Simon Gregorčič ni napisal pesmi «Soči(( zaradi pisarjenja, ampak zaradi ljubezni do domovine m njenih prirodnih lepot. »Krasna si. bistra hči planm« je dejal Gre- gorčič in resnično — izvir Soče je prirodna znamenitost, kateri se divi vsak resnični ljubitelj na- rave. Le brezčuten človek in člo- vek, ki ima kamen namesto srca, gre m'mo najlepše prirodne kra- sote. Pri izviru Soče se odpira pogled n«3 Jalovec, Travnik, Pri- sojnik in Razor. Od izvira Soče smo odšli peš do Erjavčeve koče. Pot vodi mimo nasadov gozdne drevesnice, ki je zelo lepo ureje- na in služi za pogozdovanje goli- čav. Ustavili smo se pred spome- nikom trentarskih divjih lovcev in prvih gorskih vodnikov, ki so dr. Julijusu Kugyju pomagali od- krivati naše Julijske Alpe Na Vršiču so začeli z začetnimi deli za alpinetum. ki bo postal prirodne znamenitost za spozna- vanje planinske flore v Julijskih .Alpah. Zanimiva je bila pot od Erjav- čeve koče do Kranjske gore v ju- tranjem hladu. Pn Kranjski gori je gozdni zavarovani rezervat Mala Pišenca. To je visokogorska dolina, ki ima skoraj nedotaknje- no gozdno vegetacijo. Dolma je naravno slikovita, služi tudi za gozdarska raziskovanja zlasti ma- cesnovih sestojev. Zgodovinska znamenite st je tu- di Ruska kapelica na Vršiču. Ta je postavljena v spomin na okrog 600 ruskih ujetnikov iz prve sve- tovne vojne, ki so delali prelaz čez Vrišč in jih je pokopal plaz. Za nekaj ur smo se ustavili tudi v Martuljku. Visokogorska skupina Martuljka je pokrajinski rezervat. Zavarovana je zato, ker je geografsko, estetsko in turi- stično izredno znamenita. To je bil zelo lep m poučen izlet. Mnogo lepega je lahko za- jelo oko, mnogo ubranih glasov je lahko ujelo uho in če pri tem ni ostalo srce zaklenjeno, je lahko vsrkalo polno mero prirodnih kra- sot. To so nepozabna dož^etja za n^ladeaa človeka.. ^ ^ „.3, P Izmera Ptuja z okoiico (nadaljevanje > 1 siranij ročju, kajti edino na tej osnovi bomo lahko prišli do dobrih geo- detskih načrtov Ti načrti pa bodo služili urbanistom in drugim stro- kovnjakom, ki bodo nudili naše- mu mestu takšne urbanistične načrte, krt to zahteva sodobna ureditev mest in naselij Bogdan Samobor šef katastrskega urada PTUJ. 8. JULIJA 1962 TEDNIK STRAN 5 Problem uarnosti no cestah Problem prometne varnosti na cestah je eden izmed zelo pe- rečih problemov v ptujski ob- čini, ki se ga z vso resnostjo lo- tevata Komisija za prometno varnost pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj in Avto-moto dru- štvo Ptuj v preventivni smeri ob pomoči Delavske univerze. Kontrola na cestah s strani or- l^anov LM in prometnega odse- ka pri TNZ OLO Maribor pa ugotavlja, da odpada od vseh prekrškov na območju občine v enem letu nekaj nad polovico na cestno prometne prekrške, pri čemer prednjačijo predvsem kolesarji, mopedisti in traktori- sti, v man,jši meri pa vozači ostalih motornih vozil. Od 63.603 prebivavcev (v ob- čini s 16.185 gospodinjstvi) je vi- sok odstotek takih, ki pri svojih dnevnih opravkih v svojem kraju ali izven njega uporablja- jo dvokolesa in t«h je v občini v prometu vsaj 16.000. In kako večina med njimi gre- ši? Največ se jih vozi ponoči bre« luči. Od skupnega števila prestopnikov je nad polovica takšnih, ki so zasačeni na cesti ponoči brez luči. Zelo pogosto je prevažanje odraslih oseb na ko- lesih, zlasti prevažanje otrok na kolesih, ki nimajo sedeža za otroka in uporabljajo kolesarji v ta namen prtljažnik. Vinjeni kolesar je nevaren za promet na cesti po dnevu, kaj šele ponoči in tudi takšnih je precej. Vzpo- redna vožnja in vožnja kolesar- jev po sredini ali na levi strani cestišča ni redek pojav. V takš- nih primerih so bili krivci v mandatnem postopku ali pred sodnikom za prekrške kaznova- ni z denarnimi kaznimi od 500 do 4.000 din. Pri voznikih motornih vozil pa je največ primerov, da se vo- zijo brez vozniških dovoljenj, da ne upoštevajo cestno-prometnih znakov, pravil in predpisov, da se vozijo brez potrdila o pozna- nju cestno-prometnih predpisov (mopedisti), da se vozijo z neiz- pravnimi vozili (predvsem trak- torji) in z neregistriranimi vo- zili, s prekomerno hitrostjo, v pijanem stanju, z izsiljevanjem prednosti, vozijo večje število oseb kot je dovoljeno za vozilo itd. V ugotovljenih primerih so bili vozači kaznovani z denarni-, mi kaznimi v višini do 10.000 din. V ostalem pa se dogaja na ce- stah, da vozijo traktoristi ljudi | na blatnikih in v prikolicah, da ostaja na cestah vprežna živina z vozili brez nadzorstva, da se vozači ne ustavljajo na poziv or- ganov LM, da vozači parkirajo na nepravilnem mestu, da so ne- katera tovorna vozila preobre- menjena, da so vprežna vozila ponoči brez luči, da vozači ne zasenčujejo luči itd. Poleg nevarnosti, ki jo pred- stavlja tako obnašanje na cestah za varnost prometa po dnevu in ponoči, nastaja z raznimi kazni- mi pri prizadetih tudi osebna škoda. Da bi se izognili obema, bo potrebno še več opozarjanja občanov na resnost današnjega prometa na cestah, ki se je te- kom minulih 12 let povečal za skoraj 1.000 odstotkov. Ob zadostnem poznanju ce- stnoprometnih predpisov in ob pravilnem obnašanju na cestah po dnevu in ponoči si bomo lah- ko prihranili marsikatero pro- metno nesrečo, nevoljo in de- narno kazen, ki se jim ob nave- denih cestno prometnih prekr- ških ni mogoče izogniti, ker jih je le preveč in ker kažejo na pre- malo resnosti in odgovornosti napram vsem koristnikom cest, ki si po večini prav gotovo pri- zadevajo izpolniti željo svojih najdražjih: »Ata, vrni se zdrav!« Pogled na arheološke zanimivosti pri c»kvenem stolpu 75 let {prostovoljnega gasilstva v Središču (Nadaljevanje s 4. strani) udejstvovanju na prosvetnem področju. V tistih časih je bilo važaio, kakšen duh je vladal v posameznem društvu, ali je bilo to slovensko ali nemško usmer- jeno. Središko gasilsko društvo je bilo vseskozi trdno v sloven- skih rokah in je imelo zato v času stare avstroogrske države številne neprilike. Avstroogrska je namreč tudi gasilsika društva vpregla v svoj geirmanizacijski voz. Med prvo svetovno vojno, društvo zaradi vpoklica skoraj vseh aktivnih članov v vojsko ni delovalo, zato pa je takoj po vpjni že prej aktivni gasilec in predvojni načelnik Jakob Kle- menčič sklical občni zbor, na ka- terem je bilo izvoljeno novo po- veljstvo z načelnikom Francem Hočevarjem. Društvo je v tem ot)dobju zelo napredovalo ter je bilo eno vidnih društev v drža- vi. To dokazuje izlet takratne Jugoslovanske gasilske zveze, ki je bil ob 40-letnici središkega društva v Središču 1. 1927. Društvo je pozneje nabavilo gasilsiki avtomobil in še nekaj pozneje motorno brizgalno, ki je služila vse do konca druge svetovne vojne. V tem času je društvo ostalo brez vsakršnega orodja in opreme. Okupator je imičil pri umiku gasilski dom in vse orodje. Društvo je ostalo brez vsega, zato je dobilo na- slednje leto drugo motorko in nekaj cevi. Petnajst let po osvo- boditvi si je društvo ponovno nabavilo avtomobil. V času svojega delovanja je sodelovalo društvo pri 81 poža- rih med katerimi je bilo nekaj pravih požarnih katastrof. Ob pomembni obletnici nese- bičnega delovanja gasilskega društva mu želimo v bodoče še mnogo novih uspehov! Proslava 75-letnice obstoja bo v nedeljo, 8. julija t. 1. »Agrotransportit je vpre- gel vse svoje stroje (Nadaljevanje z 2. strani) Podjetje je tekom dosedanje- ga obstoja ugotovilo, da so mu najbolj potrebni buldožerji; pri vseh zemeljskih delih je po- vpraševanje samo po njihovih uslugah in po hitrem opravilu teh del. S sedanjim številom buldožerjev ne zmagujejo vseh del, ki so pogojena na določen čas v letu. I^etos so nabavili dva buldožerja in po dva bodo mo- rali nabaviti tudi prihodnja leta. V kmetijstvu je vedno več del. ki jih je mogoče učinkovi- to opraviti le s takšno mehani- zacijo, (ilede transporta ugotavlja podjetje 5..\grotransport«, da se stanje znatno izboljšuje in da je že prevzelo prevozne usluge v mejah kapacitet svojega pre- voznega parka od got^podarskih organizacij, ki so jim prej opravljali tovrstna usluge za- sebni prevozniki. Kot kaže, bo prevoznih u^liig v bodoče ved- no več. ker bodo dala jitujske- mn podietiu transportna naro- čila tudi podjetja iz občine, ki so jim doslej izvrševala razne nslugp prevozna podjptia iz drugili kraj<^v v Sloveniji. Svojevrsten problem pred- stavlja tudi za ^).Agrotransport« služba naglega obveščan ia in poveza^e s strankami. Lsluge ptf služb*» so se v zadnjem času 'ako podrfl^ile, da se je pod- jetje odločilo za nabavo tele- orinftTJa ker je ta nač'n zvez in ob^eščania cen«*iši kot so ptt uslu»Te. Odpovedali so se že enp telefonske številke. Zahteva no avansu za usluge je to vpra- šanje šo poostrila, ker je to za sedaj pdin>*tven primer v našf^m ffosnodarstvu in veri»tno ne bo šf> kdo zahteval takih avansov glede nn morebitne usluge, ki bodo tekom meseca oprali T«»ne. Š.V. Poravnalni sveti su se uvellavill v ptujski občini pride pred 28 poravnalnih svetov letno do tisoč zadev, večinoma civilno- pravne vsebine, v manj prime- rih pa kazenskih zadev. V večini primerov pride do poravnav; vsaj v četrtini zn- dev končajo spori šele pred so- diščem. Odstotek poravnav je višji v civilnih kot v kazenskih zadevah. To je pač odvisno od odnosa med sprtimi in od njihovega zaupanja v po- ravnalne svete. Največ članov in namestnikov v .^poravnalnih svatih - je -od] skcpnega števila 156 občanov kmetov (79), uslužbencev (45), delavcev (19) in le 10 upokojen- cev. Le trije so iz ostalih po- klicev, j Z dosedanjim delom so se pq4 rnvnalni sveti dobro uveljavili in pridobili z vestnim delon« ter s pravilnim občutkom obH ravnavanja zadev občanov p(H trebno avtoriteto in zaupanjeJ V veliki meri omejujejo prav-^ darstvo z vsemi škodljivimi pog sledicami za občane in skupi nost. .M.^^lk STARO SODIŠČE V ORMOŽU | vsi dobro poznajo, posebno Or- možani, saj je nad 60 let služilo svojemu namenu. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prenehalo s po- slovanjem, ker je bil sodni okoliš priključen ptujskemu. V prostorilM starega sodišča so nastala stano^ vanja. R. Dr; Skupno rešufmo Tprašan je mlaJoleinikov Udeležba mladoletnikov in otrok izpod 14 let pri izvrševa- nju kaznivih dejanj je po mne- nju sodnikov okrajnega sodi- šča v Ptuju problem, ki ga :ie bi smeli prepuščati v reševanje samo sodišču, zlasli če upošte- vamo, da je takih pojavov iz leta v leto več za nad 5 "/o na- sproti številu iz prejšnjih let. Pri odpravljanju vzrokov mladin-skega prestopništva in prestopništva kazensko neod- govornih otrok bi morali po mnenju sodišča upoštevati tež- nje mladoletnikov, da bi jim družba priznala določen polo- žaj v svoji sredini. Mladoletnik, ki to občuti, rad sprejema ob- veznosti do družbe in je zainte- resiran, da bi v tej sredini tudi ostal in se dalje razvijal. S pre- liodnimi sodnimi ukrepi in z ukrepi drugih organov trajne- ga učinka ni mogoče doseči. Šolsko in izvenšolsko delo lah- ko nanj ugodneje in trajneje vphva, zlasti če je tako de!.^ programsko tako urejeno. (\<\ vodi v poznejšo redno zaposli- tev. Občinski ljudski odbor Ptuj vidi del rešitve tega problema v primernem nadzorstvu nad ndadoletnimi prestopniki, ven- dar se je še ni oprijel dovolj energično, ker mu manjka pri- meren kader stalnih socialnih delavcev. V varstvenem ukrepu strožjega nadzorstva nad mla- doletniki so je doslej moral opirati predvsem na delo kra- jevnih uradov. Ko mu bodo po- magale vse družbene sile, ki lahko vplivajo na mladoletni- kovo poboljšanje in vrnitev v redno življenje, bo naloge skrhst%'enega organa laže In uspešneje opravljati. Ptuj bo moral po priporočil« sodišča prej ali slej ustanoviti in obdržati disciplinski center, ki bo lahko sprejel za toliko časa mladoletnika, da se ho polMdjšal in disciplinski ukrep zanj ne bo več potreben. Prestopništvo otrok narekuje, da se pri tem problemu res- neje pomu(;ijo vsi varstveni m |,'ro=vetni ftrgani. ki laže vpli- vajo na otrokovo okolje io^ vzroke, ki spravljajo otroke V prestopništvo. kot organi no- tranjih zadev. Čeprav primeri takega prestopništva niso šte- vilni in tako kritični kot drugje po svetu, jih je potrebno že t svojem začetku zmanjšati na minimum, če jih že ni mogoče popolnoma odpraviti. Skoraj 12 milijonov za popravilo cest Na zadnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ptuj je bil odobren razdelilnik sredstev cestnega sklada Občin- skega odbora Ptuj, ki so name- njena v 1962. letu krajevnim odborom po krajevnih skupno- stih. Po tem razdelilniku je dobilo 26 krajevnih skupnosti skupno nad 11.690.000 din v vsotah mod 120.000 in milijon dinarjev. Neka- tere skupnosti so imele nekaj sredstev prihranjenih še iz lan- skega leta in ti prihranki znaša- jo nekaj nad 4,690.000 din, med tem ko je za 1962. dodeljenih 7 milijonov dinarjev. Nad 1 milijon dinarjev sred- stev cestnega sklada (1,017.393 din) bo letos porabila le krajev- na skupnost Majšperk za območ- je krajevnih odborov Lešje, Na- raplje in Sesterže za skupno nad 36 km cest. Krajevna skupnost Juršinci bo porabila 920.605 din, Podlehnik pa 913.304 din, De- sternik 809.163 din, Videm pri Ptuju 670.000 din, Markovci .597.118 din. Grajena 532.758 din,j in Polenšak 508.900 din. Znesko izpod 500.000 din bodo letos po- rabili za popravilo cest v kra- jevnih skupnostih Cirkuiane (496.00), Gorišnica (412.253), Vi- tomarci (390,599), Hajdina (383. 573), Ptujska gora (356.118), Cirkovce (347.920), Leskovec (339.330), Zavrč 338.871), Ro- goznica (328.392). Zneske izpod 300.000 din so dobile krajevne skupnosti Kidričevo (263.116), Dolena (253.624), Trnovska vas (229,485), Lovrenc (228.670), Dor-- nava (223,695), Spuhlja (184.536)," Stoperce (174.956) in Krčevina (126.380). i Gornja sredstva bodo vsaj v glavnem pomoč krajevnim skup- nostim za popravilo cest v dol- žini 439 km, na katere je potreb- no navoziti gramoz. Pri razdelitvi je bilo več pri-* pomb v zvezi z razdelitvijo sred-j stev in poudarjeno, da bodo o-b- teh sredstvih lažje popravile ce-< ste na svojem območju tiste kra-« jevne skupnosti, ki imajo na^ svojem območju dovolj gramoza,' drugače pa bo v krajevnih skup-- nostih, kjer morajo gramoz vo-J žiti iz oddaljenih gramoznic ip^ bodo tako njihova sredstva otj, manjšem učinku prej izčrpana,' poleg tega pa so ravno v ta-^ kih predelih najslabše ceste. Vo-h temtakem bodo lahko ceste v' ugodnejših krajih lepše urejena, in bo za dalj časa rešeno vpra-i sanje gramozanja in bo v pri-' izredno slabem stanju. * Pismo iz Sel v našem kraju govorimo že precej časa o gradnji novega mo- stu čez Polskavo. Sedaj lahko po- trdimo, da se je naša želja konč- no uresničia. Akcijo je izvedel krajevni odbor, ki je izvede! dela s pomočjo vaščanov in prispevka, ki ga je dal Obč. LO Ptuj. S tem v zvezi pa je še ene težava. To je cesta, ki povezuje most z osta- lim cestnim omrežjem. Tov. Krček si namreč prilašča prostor, i je bi! nekoč pešp>ot, se- daj pa bi naj bila cesta na most. Če bi morali uporablj-ati staro ce- sto, nam novi most ni prav nič potreben. Omenjeni je namreč iz- kopa! na tej bivši pešpoti globoke jarke, v katerih se je že marsi- kdo v večernem času poškodoval. Mislim da je potrebno to vpra- šanje končno urediti. Kolikor je de! parcele, kjer je pešpot, še vedno Krčekova last. qa je treba razlastiti ali od njega odkupiti, da bomo lahko končno nemoteno uporabljal novi most. Več pazljivosti-mani kazni, Letno pride v ptujski občini pred sodnika za prekrške sko- raj 4000 občanov in od tega je kaznovanih skoraj 2?00 v man- datnem jiostopku. nad 1000 pa l»o rednem upravnem kazen- skem postopku. V največ primerih je izreče- na denarna kazen v višini c>d 1000 do 5000 din, potem do lt)OQ dinarjev, v manj i)rimerili pa, denarna kazen od 5000 do 500{| dinarjev, 5000 do 10.000 din. nekaj primerih ]ia denarna ko.-l zen od 10,000 do 20.000 din inj nad 20.000 din. V letu 1961 je bilo vplačanih denarnih kazni v višini skoraj *) milijonov dinarjev. Od tega zneska je odpadlo v sklad za socialne ustanove v Sloveniji nad 2.800.000 din. v cestni sklnd Občinskega ljudskega odbora Ptuj pa skoraj 3 milijone di- narjev. Povprečje izrečenih denarnih kazni za prometne prekrške znaša nekaj nad 1600 din, z>i ostale denarne kazni pa nad (Nadal.t3'vanje na 6. strani)j Pogled na Lešje iz smen Majšperka Pio| za dan borca (Nadaljevanje z 2, strani) ter borbenega kmeta Jožeta Lacka in njegove družine, ki bo ostal zgled lika junaka tudi mlajšim rodovom naših krajev, kako je potrebno čuvati svobo- do in neodvisnost domovine in ustvaritve našega ljudstva po osvoboditvi. Prav tako je bila sestra po- kojnega Franca Osojnika vese- la obiska patrole. Pod spomin- sko ploščo na hiši Osojnikovih v Desencili cvetejo rožjce, ki jih sestra skrbno zaliva in ne- guje v spomin na brata Fran- ca, člana KP. člana junaške Lackove sloven jegoriške čete. ki je padel 29. decembra 1942 kot zadnji politični komisar Lackove čete v Krčevmi pri Ptuju. Pri vsaki hiši so se radi spomnili vsega, kar je bilo jired 20 leti, ko so fašisti prežali na življenja predanih rodoljubov in revolucionarjev, netilcev in voditeljev upora proti okupa- torju, proti fašizmu, proti izko- riščanju naše zemlje in ljudi, proti zasužnjevavcem narodov Evrope in proti fašistični ne- varnosti za vse svobodoljubno človeštvo. Tudi takrat so bila polja ze- lena in zeleni gozdovi, ljudje pa so bili zbegani in otožni. Danes so izpred svojih lepih, belih, prijaznih, svobodnih hi- šic gledali po cesti se vozečo patrolo. Drugi so obstali pri svojih njivah ali na travnikih, tretji so zopet prisluhnili petju in streljanju patrole iu se za- mislili v čase 20 let nazaj, kako strašen in grozilen je bil takrat vsak ropot po cesti po dnevu in ponoči, zlasti ko je počila puška. Od ust do ust so šle ta- krat informacije, slabe ali do- bre, o besnečih fašistih ali ohrabrujočih ])artizanih, o Lac- ku in njegovih. Tovorni avto s patrolo, ki jo je vozil bivši partizan na tu- kajšnjem območju Pvudi Koro- šec, je hitel po cesti skozi Pod- vince v Desence in od tam zo- pet dalje skozi Pacinje v Mo&'t- je po kratkih postankih pri iiišah, kjer je bil Lacko s svo- jimi, kjer je bil ujet in kj^r so živeli ljudje, ki so mu po- magali v težkih dneh. V Mostje je prispela patrola že v mraku in od tam nadalje- vala pot do .juršinc. kjer je ostala in prenočila ter poča- kala na sredo, 4. julija, ko je morala glede na slabo vreme ugotoviti, da slovesnosti ne bo. V sredo, 4. julija, dopoldne je bila v dvorani občinskega ljudskega odbora slavnostna se- ja, ki jo je vodil in tudi imel krajši nagovor predsednik ob- činskega odbora ZB NOV Franc Belšak-Simon. Po enominiitnem molku ▼ spomin na padle borce je v lepem nagovoru spomnil vse navzoče na težke dni zgodovi- ne ljudstev Jugoslavije in vse- ga svobodoljubnega človeštva v letih 1941-45, na žrtve v bor- bah za uničenje fašizma ter na zmago in vse poznejše delo in pridobitve naše ljudske revolu- cije. Na koncu seje je tudi bilo dokončno sklenjeno, da se slav-- nost za dan borca pr.-^loži na nedeljo, 8. julija 1962, dopol^ dae. VJ. STRAN 6 TEDNIK PTUJ, 6. JULIJA 1962 Razpisi, oglasi, objave in obvestila OBVESTILO Fluoro- grafiranje RAZPORED FLUOROGRAFI- RAN,JA V OBCIM PTUJ za čas od 9. do 14. julija 1962 9. julija 1962 v TR2CU pri Klet- hoferjevi: za Jurovce ob 7. uri, za Tržeč ob 7. uri, za Lancovo vas ob 8. uri, za Popovce ob 10. uri, za Zg. Pristavo ob 11. uri. 9. julija v DOLENl pri Letonju: za Doleno ob 7. uri, za Bolečko vas ob 8. uri 9. julija v VELIKI VARNICI pri transformatorju: za Veliki Okič ob 11. uri, za Mali Okič ob 11. uri, za Gradišče ob 11. uri, za Veliko Varnico ob 12. uri, za Malo Varnico ob 14. uri. 9. julija v PODLEHNIKU pri KG: za Dežno ob 7. uri, za Gorco ob 7. uri, za Podlehnik ob 9. uri, za Hruškovje ob 11. uri. 10. julijav VIDMU pri šoli: za Videm ob 7. uri, za Šturmovce ob 7. uri, za Pobrežje ob 8. uri. 10. julija v LESKO VCU pri transformatorju: za Sp. Leskovec ob 7. uri, za Zg. Leskovec ob 7. uri, za Berinjak ob 8. uri, za Be- lavšek ob 8. uri, za Gruškovje ob 9. uri. za Trdobojce ob 10. uri, za Strmec ob 10. uri, za Skoriš- njak ob 11. uri. 10. julija v DRAVCIH pri trans- formatorju: za Dravce ob 7. uri, za Dravski vrh ob 7. uri, za Ljub- stavo ob 8. uri, za Majski vrh ob 9. uri, za Varejo ob 10. uri, za Soviče ob 12. uri. 11. julija v CIRKULANAH pri transformatorju: za Cirkulane ob 7. uri. za Delane ob 8. uri, za Bre- zovec ob 8. uri, za Gradišče ob 9. uri, za Veliki vrh ob 11. uri. 11. julija v MEDRIBMKU pri trgovini: za Medribnik ob 7. nri, za Meje ob 7. uri, za Gruškovje ob 8. uri. 11. julija v VELIKEM OKlCU pri Veseliču: za Turški vrh ob 13. uri. za Pestike ob 15. uri, za Ko- renjak ob 15. uri, za Drenovec ob 16. uri. 12. julija v MARKOVCIH pri transformatorju: za Markovce ob 7. uri, za Zabovce ob 9. uri, za Novo vas ob 11. uri. 12. julija v SLATINI pri trans- formatorju: za Pristavo ob 7. uri, za SI,?,tino ob 8. uri, za Mali Okič ob 9. uri za Pohorje ob 10. uri, za Paradiž ob 10. uri. 12. julija v ZAVRCU pri kinu: za Zavrč ob 7. uri, za Hrastbvec ob 7. uri. za Goričak ob 10. uri, za Bclski vrh ob 11. uri, za Gorenj- ski vrh ob 12. uri. 1.^. julija v GORISNICI pri za- družnem domu: za Gorišnico ob 7. uri, 73, Formin ob 9. uri, za Za- muSane ob 10. uri. 13. julija v MALI VASI pri transformatorju: za Placarovec ob 7. uri, za Gajevce ob 7. uri, za Malo vas ob 9. uri. 13. julija v MURETICIH pri transformatorju: za Oskrbovance doma ob 7. uri, za Muretince ob 8. uri. 14. julija v Podvincih pri Kore- njaku: za Podvince ob 7. uri, za Kica,r ob 9. uri. 14. julija v STOJNCIH pri trans- formatorju: za Stojnce ob 7. uri. 14. julija v SOBETINCIH pri transformatorju: za Sobetince ob 7. uri, za Borovce ob 8. uri, za Strelce ob 9. uri, za Prvence ob 10. uri, za Zagajiče ob 11. uri. MESTNI KINO PTUJ predvaja 6. julija ameriški barvni film »DARBV O GILL«, 7. in 8. julija Italijanski barvni (cinema- scope) film »DAVID IN GOLIJAT«, 10. in 11. julija francoski film »GLEJ SVOJE POSLE, DANIELA«, 12. in 13. julija ameriški film »PESEK IWO JIMA«. KINO »RUDA SEVER« predvaja 7. in 8. julija jugoslo- vanski film »KANflPO MAMULA«. KINO ZAVRČ predvaja 8. julije ameriški film »BEG V VERIGAH« i KINO TOMA2 predvaja 8. julija« poljski film »SMRTI ZAPISANI«. VABILO V nedeljo. 8. julija, ob 13. url; bo v Leskovcu pri šoli razvitjai prapora Gasilskega društva Les-! kovec. — Po razvitju bo veselica. Za okrepčila bo izdatno poskrb-: Ijeno. Vabi odbori PRODAM UGODNO PRODAM VSELJIVO HiSO z 174 ari arondirane zem-« Ije (možnost reje dvhe krav), tu- di kot stavbeno parcelo. Naslov v uprava lista. NOVO TRIDELNO OKNO pro- dam. Vičavska pot 9. RAZNO Podpisani obžalujem žaljivo vsebino pisma Požgan Mariji iz Kidričevega ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Janko Nemeoi OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju mutičnega urada Ptuj ! RODILE SO: Jamnikar Marta, Majšperk 99 — dečka; Petrovič Liza, Gorišni- ca 66 — Marjeto; Stepanič Vera, Ptujska 8, Ormož — deklico; Le- tonja Marija, Krambergerjeva 6 — deklico; Toplak Jožefa, Polen- šak 45 — dečka; Slivnjak Barbara, Radoboj 36, Krapina — deklico; ! Stopajnik Amalija, Strmec 12 — deklico; Sumenjk Ivana, Zamuša- ni 20 — dečka; Zajko, Mestni vrh 35 — Franca; Lesjak Marija, Raz- križje 46, Ljutomer — Darjo; Ran- ča Angela, Kamenščak 65 — Ani- co; Rijavec Marija, Rajčeva — Vesno; Tomašek Marija, Zg. Haj- dina 40 — Tatjano; Kolarič Vera, Vičava 17 — dečka; Reberc Mari- ja, Zamušani 37 — Mirana; Med- ved Marija. Makole 7 — Dušanko; Sirovnik Elizabeta, Dolena 41 — Antona; Smiljan Zlata, Cvetlin 63, Lepoglava — Zdenko; Fidler Vera, Podlože 60 — dečka; Pernek Til- čka. Vel. Varnica 17 — dečka; Go- gov Vera, Greg. dr. 1-3 — Rada; Orlač Marija, Gradišče 39 — de- klico; Ožinger Marija, Hrastovec 9 — Frančeka; Vinkler Terezija, Stanečka vas 5 — deklico. POROKE: Romih Franc, Trnovlje 96, Celje in Koželj Alojzija, Vošnjakova 6, Ptuj. UMRLI SO: Jesenik Kari. Nova cesta 11. roj. 1898, umrl 2. VII. 1962: Potočnik Franc. Stuki 15, roj. 1891, umrl 1. VII. 1962. Prah na Tratah Prebivavci na Tratah vse potrpimo, za norce imeti se pa ne pustimo. V ponedeljek sp štirje z avtom prišli, na njem so imeli različne reči. Opeko, kamenje, blato in prah, posiušeno travo in še marsikak strah. Skratka, nekje smeti so pobrali in z njim nam ulico celo nastlali. Znanec, ki nam prah nasul je z lopato, ga požira naj sam in gazi naj blato. Prebivavci na Tratah srečnejši bi bli. brez blata in praha, brez njegovih smeti. Dopisujte v TEDNIK OB DNEVU BORCA (Nadaljevanje z 2 m ram) naši družbi. Prav bivši borci so v prvih vrstah J;istih, ki so poklica- ni odstranjevati slabosti, ki jih je nakazalo pismo CK ZKJ, o kate- rih je v Splitu govoril predsednik Tito in drugi tovariši iz našega vodstva o braznih priložnostih. Ni dvoma, da t>odo tudi ti pro- blemi in težave glede na moralno silo tradicije narodnoosvobodilne- ga boja in ob zavesti velikih zmag v našem družbenem razvoju ter ob nemajhni zavzetosti bivših borcev premagani. To bo nov uspeh, ki ga bom.o praznovali ob vsakem nadaljnjem prazniku bor- cev. manj kazni Več pazljivosti (Nadaljevanje s 5. strani) 2200 din. Izrečenih je nidi ne- ka i ukorov in zapornih kazni. Med varstvenimi ukrepi sod- nika za prekrške je tudi ne- kaj začasnih odvzemov vozni- škega dovoljenja šoferjem ama- terjem in poklirnim šoferjem ter mopedisfom in odvzem predmetov, ki so bili uporab- ljeni za prekrške, pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrški. KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA 26. junija 1962 so darovali kr: krvodajalci iz Trnovske vasi: Su ta Marija, Fuks Janez in Murko Marija. 29. junija 1962 so darovali kri krvodajalci iz''Koga: Petek Geno- vefa, Zabavnik Gera, Curin Anica, Luci Marija, Sever Danica, Zoreč Julijana, Ritlop Verona, Kos Mag- dalena, Trop Terezija, Haložan Alojz, Veselko Viktor, Lašič Ci- ril, Dečko Marija, List Rojalija, Curin Vinko, Zadravec Vinko, Rajh Marija, Haložan Verona, Curin Katarina, Sulek Matilda, Ružman Justina, Petek Marija. Posel Marija, Kojc Ana, Mlinaric Stanko, Sulek Angela, Lucij An- ton, Kuharic Antonija, Koščak Danica, Ritlop Jožel, Pokrivač Bolfenk, Plemenit Marija, Raj Peter, Pokrivač Ivan, Munda Franc, Pokrivač Marija, Raj Ivan, Praprotnik Martin, Miklošič Alojz, Plemenič Janez, Kuharic Mirko, Kamenar Katica, Praprotnik Ma- rija, Mavric Marija, Praprotnik Verona, Plohi Franc, Mavric Jo- Elizabeta, Ročkar Angela, Plohi Lucija, Lukman Zofija, Podgore- lec Štefka, Pokrivač Katarina, Topolinjak Ivan, Zabavnik Matil- da, Orešnik Ivana, Škripec Janez, Trstenjak Hilda, Plohi Julijana, Dolin.šek Franc, Zabavnik Mirko, Borko Ivica, Novak Alojzija, Ra- lek Vinko, Vrbančio Lizika, Hla- star Hilda, Lesar Marija, Majcen Verona, Toplak Franc, Dragoner Ivan in Mrak Marija. Med tem so darovali kri tudi posamezni krvodajalci: Prosenjak Ana, Jančič Marija. Krajnc Ma- rija, Murkovič Viktorija, Novose- lec Izidor, Roškar Albin, Zebec Avgust, Nalepa Stanko, Vočanec Mijo, Vidovič Pavla, Robin Mar- tin, Kelenc Ludvik, Grdina Albin, Kosec Marjana in Nadižar Fani. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem v imenu bolnikov naj- iskrenejša hvala, vsem tistim, ki so se odzvali v nujnih primerih — posebna hvala! Splošna bolnica Ptuj Poljubljajte svojo ženo z od- prtimi očmi in medtem čez nje- no ramo prebirajte jutranjo ko- respondenco. Brijte se stoje pod prho. Oblačite se pod prho, sočasnci pa narekujte odgovore na pri- spela pisma. Svoje večerje jemljite s seboj v kino ali v gledališče (obložene kruhke, hladno perutnino, hre- novke z gorčico, steklenico piva in kavo v termosu). Prostoren šotor za letovanje ob morju LJlIBOSUniNOST Ljubosumnost je v vsem bistve- no pravo nasprotje ljubezni in po vsej življenjski logiki rodi ravno nasprotno kar bi rada dosegla. Zato se ljubosumen človek suče v začaranem krogu: čim bolj je lju- bosumen, tem manj je ljubljen, tem bolj mu znamenja te manjka- joče ljubezni, ki je seveda žrtev njegove ljubosumnosti tudi ne more utajiti, povzročajo novo lju- bosumnost in stopnjujejo njegovo divjanje. Kolikor se ljubosumnost do skrajnosti ne razraste v bolestno podobo ali kolikor ne ostaja v približno enaki obliki nekaj traj- nega ali kolikor se Ijubosumnež delno oziroma popolnoma ne odpo- ve partnerju in zateče v iskanje nadomestnih zadovoljitev aH pa v trpljenje, neko zagrenjenost, toli- ko je možno da se z velikim na- porom in pomočjo pametnih sve- tovavcev ter v nemajhni meri s pomočjo svojega razumevajocega zakonskega tovariša reši te svoje grozne notranje stiske ter se povzpne tako visoko, da zopet svo- bodno prizna enakovrednost tiste- mu, ki ga je samo na ta način zo- pet sposoben vzljubiti. Tu je po- trebno predvsem veliko samo- "zgojnega dela. Kolikor je osnova ljubosumnosti občutek manjvred- nosti, pomeni boj proti nji isto kot boj za delovne uspehe, priznanje in razvoj osebnih sposobnosti ter postopno približevanje zavesti enakovrednosti ?. drugimi ljudmi. Prav tako pomeni boj proti Iju-^ bosumnosti vse, kar rešuje člove-; ka pretiranega egoizma in ga toH variško, humano navezuje na lju-, di. Da gre tu tudi za prizadevanje za primerno mero medr-ebojnegaj zaupanja obeh zakoncev, je na- ravno. Eden važnih pogojev za medsebojno ljubezensko zauplji- vost je seveda tudi skro za zdrav- je, ki prepreči, da bi se na primer! prizadeti zakonec čutil ljubezen-- sko prikrajšanega. Najboljše sred-« stvo proti ljubosumnosti pa je kaj- pak zdrava in zrela medsebojna, ljubezen obeh zakoncev in pa tako njuno življenje, da nobeden ne! daje drugemu dejanskega povoda za ljubosumnost, kar se večkrat potem tako rado razvrije v neza- držno in nekontrolirano obtoževa-; nje v ljubosumnosti. Jedro ljuboisumnosti je v tem,! da hoče Ijubosumnež narediti iz. zakonskega tovariša samo pred-, met svoje sebičnosti in nič več,; saj gre pri ljubosumnosti za ne- ugodno težnjo po izključni pose-i sti. Zato jemlje Ijubosumnež za-, konskemu tovarišu sleherni ko-, nec osebne svobode in hoče nadj njim popolnoma zagospodariti., Od tod njegovo sovraštvo, nje-^ gova napadalnost, telesno in du- ševno nasilje, uživanje v trpin-^ čenju zakonskega druga, njegova' skrajnja sebičnost v vseh intim-i nih odnosih, Od tod tudi ljubosumneževa vedno večja osamitev in umik iz normalnega sožitja z ljudmi, od tod njegovo prizadevanje, da bi izločil iz družbe tudi svojega za- konskega tovariša, ki ga hoče imeti vsega »samo zase in samo zase«. Nevarnost, ki jih krije za nag- fumnost nasprotje ljubezni, ki osrečuje človeka s tem, da želi ljubljenemu najboljše, mu omo- goča življenje v osebni sprošče- nosti, delu in ustvarjalnosti tudi za daleč nadosebne namene, spričo katerih je Ijubosumneže- vo priklepanje nase ena sama polnega življenja nezmožna be- težnost. Ne, lj\ibosumnež ne pre- more resnične ljubezni in Ijubo- siumneža ni mogoče zares lju- biti. Zaniimivo je, da se ljubosum- nost včasih odeva v plašč nena- vadno velike skrbnosti in se za- tegadelj prikazuje povprečnemu opazovalcu večkrat celo kot naj- večji altruizem, v resnici pa je le na poseben način zakrinkan egoizem. Ta skrbnost je le eno izmed sredstev, ki skuša z njim Ijubosumnež pridobiti svojo žr- tev izključno zase. Praktični nasveti Mimo teh pomislekov Jo-' sephsova knjižica povsem za-' služi, da jo v skopih obrisih' predstavimo bravcem Navedi-' mo nekaj Američanovih recep- tov, vzetih na slepo iz njegove-^ ga dela: j Napeljite si radio k banji. Med jutranjo kopeljo boste tako: lahko poslušali prva jutranja" poročila, kar pomeni znaten' prihranek na času, ki vam ga ne bo potrebno zapravljati za; branje časnikov. Naučite se briti, ne da bi vam- bilo treba gledati v zrcalo. Koj se vam to posreči, boste lahko-, med britjem brali časnike, ki' jih neizogibno morate prebrati,- ali pa se ukvarjali s kakšnim drugim opravilom, za katerega^ zadostuje ena sama roka. Urar naj vam izdela uro, ki bo^ kazala trinajst namesto dvanajst ur. Dodatna prednost tega na-,' čina »prehitevanja časa« je še! v tem, da ima vsaka teh trinaj-' stih ur samo po 55 minut in 23^ r-okLPid Silite svinčnike. Primer: Jahn' Foster Dulles je na neki med-' narodni ko^nferenci ves čas go-' i vora svojega nasprotnika silil svinčnike. Ko je govornik umolknil, je imel Dulles že dva- najst sijajno ošiljenih svinčni- kov in je lahko učinkovito od- govoril na vse argumente na- sprotne strani. Obveznosti do svoje žene in prijateljic opravljajte sočasno, to je, posvečajte jim iste ure. Vse je samo stvar dogovora in organizacije. Brijte se v tramvaju, trolej- busu, avtobusu ali v taksiju. Spat hodite oblečeni, oblečeni se tudi kopajte. Jejte s krožnikov brez upora- be vilic in nožev ali pa kar iz loncev in ponev; tako si prihra- nite nepotrebno pomivanje po- sode in pribora. Ko se boste vživeli v ta način življenja, se boste nedvomno domislili še mnogo novih, ko- ristnih racionalizacij! Berite časnike in knjige v ča- su prometnih zastojev na ulici. Ako bravcu še ne zadostujejo tehtni predlogi Mr. Josephsa, dr- večega proti večnosti, mu lahko nasujemo še prgišče naših na- svetov, zasnovanih v možako- vem duhu: Iz programa RTV Ljubljana NEDELJ.^. 8, lULI.lA 6,00—8.00 S spreiemnikom na dopust — vmes ob 6,05—6,10 Poročila in dnevni koledar, 6,30—6,35 iVapotki za turiste, 7,00—7.15 Napoved časa, poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda, 7,30—7,35 Radiisk; koledar in prireditve dneva, 8,00 Mladinska radijska igra. Leopold Suhadolčan Nenavadno potovanje slona lumbe. 8,44 Vesele otroške za Itlavir in za violino. 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi trden. 9.48 Partizanska romanca. 10.00 Se pomnite. tovariSi . . . 10.30 Operna matineia 11.30 Viktor Ko- njar: Vstop v dvorano prepovedan, 11,50 Glasba za dobro iutro. 12 00 Poročila, 12,05 N'aši posluSavci čestitajo in po- zdravljajo I. 13,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega spnr.^cla 13,15 Obvestila in za- bavna glasba. 13 30 Za našo vas, 14.00 Anica Cepe poje slovenske narodne. 14,15 Naši posluSavc! čestUaio in pozdravlja- jo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15,15 Ob zvokih zabavne glasbe 15,30 Pol ure Spaniie, 16.00 Humnre<:ka tega tedna 16,?0 Me- lodije za nedeljsko popoldne. 17.oo Po- ročila 17.05 Športna nedelja. 19.00 Ob- vestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Fadiiski dnevnik. 20.00 Va§a pesefti — vaša melodija. 20.50 Športna poro';ila. 21.00 Dirigent Leopold St(rtK)wski — I osemdesetletnik, 22,00 Napoved časa. po- I ročila. vremenska napoved in pregled : sporeda za naslednii dan, 22,15 Posnetki 1 koncertov III. iugoslovanskega festivala I jazza na Bledu. 23.00 Poročila, 23.05 j Zaplešimo v novi teden, 24,00 Zadnja I poročila in zaključek oddaje, PONEDELJEK. 9. lULlIA 5,00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5,05—5,10 Po- ročila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radiiski koledar. 8.00 Poročila 11 00 Blagoie Bersa: Pošasti in Sončne poljane — simfonični diptihon iz cikla »Moja domovina«. 11.30 Pol ure pred dvanaisto. 12 00 Poročila. 12.05 Sloven- ske narodne poje Tone Kozleviar. 12,15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob )2.?5 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spor?da. 13,15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Saša Santel: Concertino za violino in klavir, 13 47 M?ihen kon- cert violončelista Cirila Skerianca. 14,05 Glasbeni omnibus, 14.30 Prireditve dne- va. 14 35 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov, 19,00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Iz doline v planine. 20.45 Kultur- na kronika. 21,00 Razpledi po sodobni glasbeni literaturi, 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. TOREK. 10. lULIlA 5.00—8.00 Dobfo Jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7,00— 7,15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11,00 Blaž Arnič: Romanca in fuga iz Kencerta za violino in klavir. 11,20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi ie Cox. 11.55 Trio Horwedel. 12.00 Poročila, 12.05 Trio .Maksa Kovačiča. 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodiie ob 12.25. 13,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.3(1 Nekai prizorov iz Ribicho- ve opere 'Messinska nevesta-. 14.05 Glasbeni omnibus, I43n Priieditve dne- va, 14.35 Kaši poslušavci čestitaio in pozdravljajo, 19.00 Obvestila, 19,05 Glasbene razglednice, 19.30 Radiiski dnevnik, 20.00 Ivo Petrič: Druga s'm!o- niia 20.30 Radijska igra 21,01 Frnest Ploch; Baal Shem ?1.15 Pevri, pevke in ropevke za oozm večer 22 00 Napoved časa, poročila, vrojnenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. i SREDA. 11, lULllA 5.00—8,00 Dobto jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5,10 Poročila In dnevni koledar 6,00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda, 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radiiski koledar. 8,00 Poročila, 11,oo Odlomki iz opere »Halka«. 11.15 Človek in zdravie. 11.25 I Glasba za razvedrilo. 12.00 Poročila, i 12.05 Slovenske narodne v različnih iz- i vedbah, 12.15 Kmetiiski nasveti. 12,25 j Melodiie ob 12,25, 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda, 13,15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 »Vtisi iz Italije« — simfonična suita Gustava Cherpentie- ra, 14.05 Glasbeni omnibus, 19,00 Obve- stila, 19,05 Glasbene razglednice. 19,30 Radijski dnevnik, 20.00 Poioči mozaik. 21.00—22,50 Matiia Bravničar; Hlapec lernej — vmes ob 22,00—22,15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda 73 naslednii dan. ČETRTEK. 12, lULIlA , 5.00—8.00 Dobro lUtro! (pisan glas- 1 beni sporedi — vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6 00—6.10 Na- i poved časa, poročila nreeled tiska vre- I menska napoved in obvestila. 7,00—7 15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ' ved in radijski koledar, 8,00 Poročila. 11.35 Malo instrumentov — veliko glas- be, 12,00 Poročila, 12,05 Trio iz Doline — pojeta Dario in Darko, 12.15 Kmetij- ski nasveti, 12,25 Melodije ob 12.25. 13,00 Napoved časa, poročila. ' vremen- ska napoved in obiava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba, 13.30 Pri ruskih skladateliih, 14.05 Glasbeni omnibus. 14.30 Prireditve dne- va, 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravliaio, 19.00 Obvestila. 19,05 Glasbene razglednice, 19.30 Radijski dnevnik, 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20,45 Za romantično razpoloženi?, 21,00 Večer umetniške be- sede. 21.40 Mladen Stahuljak: Improvi- sta, Pasacaglia in Fuga. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 13. lULIlA 5.00—8.00 Dobro jutro( (pisan glas- beni s pored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6,00—6,10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poro- čila. 11,00 W. A. Mozart: Trio v E-duru. 11.20 Rolf in Oleksandra Becker: Dovo- lite — ime mi ie Cox. 11.53 Vesela godala. 12,00 Poročila. 12,05 Tri make- donske narodne pesmi, 12,15 Kmetiiski nasveti. 12.25 .Veiodiie ob 12.25. 13,00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in obiava dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13,30 Nekaj znamenitih baritonskih arij, 14,05 Glas- beni omnibus, 19.00 obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice, 19,30 Radijski dnev- nik. 20.00 Antonio Vivaldi. 20.15 Tedeuv ski zunanjepolitični pregled, 20,30 Zbo- rovski utrinki iz čitalnic, 21,00 Frederic Chopin: Andante spianato in Velika polo- neza. 21.15 Oddaia o moriu in pomor- ščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan, SOBOTA, 13, lULIIA 5,00—8,00 Dobro jutro! (Pisan gl, spo- red) — vmes ob 5,05—5,10 Poročila in dnevni koledar, 6,00—6,10 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6,30—6,35 Na- potki za iuriste, 7.00—7.15 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ra- j diiski koledar. 8,00 Poročila, 11,00 loan j Hammond in Charles Craig s tremi popu- I larnimi dueti, 11,30 Zabavna glasba ! na valu 327.1 m, 12,00 Poročila. 12,05 Kvintet bratov Avsenik. 12,15' Kmetijski nasveti, 12,25 ^felodiie ob 12.25, 13,00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- vted in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila m zabavna glasba. 13.30 Or- kester newyorške filharmoniie dirigira Leonard Bernstein. 14.00 Glasbeni omni- bus. 14,35 Prireditve d neva. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razgled- nice, 19.30 Radijski dnevnik, 20,00 Do- mači napevi za sobotni predvečer. 20.20 Za prileten konec tedna, 22.00 Napoved čo.-a, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, 22,15 Oddaia za naše izseljence. 23.00 Poro- čila. 23.05 Ce že res — potem na ples. 24.000 Zadnja poročila in zaključek od- daje.