List za šolo in dom.
----
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
štev. 23.	V Ljubljani, 1. decembra 1889. 1.	XXIX. leto.
Poročilo deželnega odbora
glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah na Kranjskem.
(Konec).
§ 1. Kategorijo podučiteljev (podučiteljic), ki je do sedaj samo v Ljubljani, je opustiti, ker po sklepu deželnega šolskega svčta za deželo sploh ni obstajala.
§ 2. določuje plače učiteljskih služeb po 4 razredih a 700, 600, 500, 450 gld. Dosedanja najn žja plačilna vrsta 400 gld. torej odpade. Plača provizorično nastavljenih učiteljev (učiteljic) določuje se samo z 80 odstotki z najnižjo učiteljsko službo IV. razreda združene letne plače t. j. s 360 gld.
§ 3 Po določilih zakona z dne 9. marcija 1889. 1. znašalo je število učiteljskih služeb I. razreda 7 odstotkov, ono II. III. in IV. razreda po 31 odstotkov. Na podstavi teh določb sistemizovale so se vse učiteljske službe.
Vsled izpremembe plač in na posamne razrede odpadajočega števila učiteljskih služeb treba je vse učiteljske službe iz nova sistemizovati ter razvrstiti, iu to sporazumno z deželnim šolskim s\etom, po dosedanjih določilih pa je imel deželni šolski svet, o tej reči popolnoma prosto roko. To razvrstitev bi t ilo od 10 do 10 let pregledati.
§ 4. Po § 30. deželnega zakonika z dne 29. aprila 1873. ). dobivajo učitelji starostne doklade, ki so odmerjene s 40 gld. na leto. Na ljudskih šolah v Ljubljani znašala je dosedaj 60 gld., torej bodo novo nastavljeni učitelji na teh ljudskih šolah imeli manjše dohodke, nego njihovi starejši kolegi. Da bi se ta odpadek nadomestil in z ozi-rom na to, da so stanovanja v Ljubljani dražja nego na deželi, deželni odbor predlaga v
§ 5. za vse definitivno nastavljene učitelje na javnih ljudskih šolah v Ljubljani stanarine, katere je odmeriti s 60 gld. Ker uže zdaj dobivajo voditelji (voditeljice) po 120 gld. ter z večine učitelji stanarine, znašala bi večja potrpbščina za 5 učiteljev a 60 gld. 300 gld.
§§ 6—9 urejajo dosedanje pravice definitivno nastavljenih učiteljev.
§ 10 določuje, da ima ta zakon v veljavnost stopiti še le pričetkom prvega leta po razglasu, zategadelj bode, ako se leto 1890. sankcijonuje, stopil v moč s 1. januarjem 1891. 1., in zato ni treba vstaviti v proračun za 1890. 1. večjih troškov.
Po teh predlogih deželnega odbora povišali bi se troški
1.	pri učiteljskih plačah mimo dosedanjih z . . 240.500 gld.
na.................. 255.700 „
znašali bi torej več............ 14.800 gld.
po odbitem prihranku........... 7.000 „
pri privizorično nastavljenih učiteljih, torej več...... 7.800 gld.
2.	Stanarine za učitelje na ljudskih šolah v Ljubljani . . 300 „
Skupaj . 8.100 gld.
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Priloženemu načrtu zakona, s katerim se nekatere določbe deželnega zakona z 29. aprila 1873. 1., d. z. št. 22. in z dnč 9. marcija 1879. 1. d. z. št. 13, izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo, pritrjuje deželni zbor.
2.	Deželnemu odboru pa naroča, načrtu tega zakona pridobiti Najvišje potrdilo.
Od deželnega od/bora Kranjsltega.
V Ljubljani, dne 2. novembra 1889.1.
Dr. J. Poklukar,
deželni glavar.
Dr. Josip Vošnjak,
poročevalec.
Zioj^zom.
z dne......................
s katerim so nekatera določila deželnih zakonov z dne 28. aprila 1873. leta, dež. zak. št. 22, in z dne 9. marcija 1879. leta, dež. zak. št. 13, prenarejajo, oziroma dopolnjujejo.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske — v delni prenaredbi, oziroma dopolnitvi deželnega zakona z dnč 29. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 22, o uredbi pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske, kakor tudi deželnega zakona z dne 9. marcija 1879. 1., dež. zak. št. 13, s katerim so se prenaredila, oziroma dopolnila nekatera določila deželnega zakona z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 21, o uredbi ustanavljanja, vzdržavanja in obiskovanja javnih ljudskih šol v vojvodini Kranjski in deželnega zakona z dnč 19. aprila 1873. 1., dež. zak. št. 22, o uredbi pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske — ukazujem tako:
§ 1. Kategorija podučiteljev (podučiteljic) na javnih ljudskih šolah na Kranjskem je odpravljena.
§ 2. Učiteljske službe na vseh javnih občnih ljudskih šolah so razdeljene v štiri plačilne vrste, in to:
v učiteljske službe I. vrste s 700 gld.
II.	„ , 600 ,
III.	„ » 500 » in
„ „	IV. „ „ 450 „ letne plače.
Plača začasno nameščenih učiteljev (učiteljic) kateri (katere) se smejo uporabljati v učiteljskih službah vsake plačilne vrste, določena je z 80 odstotki letne plače, združeue z učiteljskimi službami IV. plačilne vrste t. j. s 360 gld.
§ 3. Od skupnega števila učiteljskih služeb dežele Kranjske jih spada na 1. vrsto pet odstotkov, na II. vrsto deset odstotkov, na III. vrsto petintrideset odstotkov; ostalih petdeset odstotkov je učiteljskih služeb IV. verste.
Ustanovitev učiteljskih služeb, kakor tudi razvrstitev, t. j. določitev njih plačilnih vrst izvrši deželno šolsko oblastvo v sporazumu z deželnim odborom, in to z ozirom na važnost posameznih šol, na odgovornost z učiteljskim mestom združene službe in na krajne razmere dotičnega stališča.
To razvrstitev je vsakih 10 let pregledati; vender zategadelj med tem časom popravki iz vzrokov niso izključeni.
§ 4. Stalno nameščeni učitelji (učiteljice) imajo po preteku vsakih petih let, katera so prebili v nepretrganem in z dobrim uspehom združenem službovanji na kakšni javni ljudski šoli, do izpolnjenega 30. službenega leta pravico do službeno-starostnih doklad, katere znašajo pri učiteljskem osobji meščanskih šol po deset odstotkov tistočasne plače, pri učiteljskem osobji na ostalih ljudskih šolah pa brez ozira na letno plačo po 40 gld.
Šteti se začne prvo petletje, in sicer brez razločka, če je službeni čas prebit na Kranjskem, ali v kakšni drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, z dnevom prve stalne namestitve; štetev vsakega sledečega petletja se ravna po naprejšnjem.
Priznavati službeno - starostne doklade pristaje okrajnim šolskim oblastvom, v mestu Ljubljani mestnemu šolskemu svetu.
§ 5. Vsak voditelj (vsaka voditeljica) javne ljudske šole ima pravico do najmanj iz dveh sob in iz potrebnih stranskih prostorov obstoječega stanovanja, katero je, ako možno, odkazati v šolskem poslopji. Kadar se mu takšno stanovanje ne more dati, gré mu stanovanjska odškodnina, katero je pri ravnateljih meščanski šol odmeriti z 20 odstotki njih tistočasne letne plače, pri voditeljih (voditeljicah) občnih ljudskih šol pa v Ljubljani s 120 gld.. zunaj Ljubljane z 80 gld.
Stalno nameščeno moško učiteljsko osobje na javnih ljudskih šolah v Ljubljani dobiva stanarino, katera je določena za učitelje meščanskih šol s 15 odstotki njih tistočasne letne plače, za učitelje občnih ljudskih šol pa s 60 gld.
Ostali učitelji imajo pravico do prostega stanovanja ali do stanovanjske odškodnine samo tedaj, kadar so imeli pravico do tega užč pred veljavnostjo tega zakona.
§ 6. Kadar bi se pri razvrstitvi učiteljskih služeb po določilih tega zakona uvrstila kakšna učiteljska služba v menj založeno plačilno vrsto, gre sedanjemu imetniku te učiteljske službe prejšnja višja plača in isti prejme višji znesek kot dopolnitveno doklado letne plače
§ 7. Na tiste službeno-starostne doklade, katere so bile priznane pred veljavnostjo tega zakona, se isti ne uporablja.
§ 8. Takim učiteljem (učiteljicam) na javnih občnih ljudskih šolah v Ljubljani, kateri so imeli pri začetku veljavnosti tega zakona pravico do višjih nego v zgornjih §§ 4. in 5. določenih službeno-starostnih doklad in stanarin, ostane ohranjena ta pravica in prejmô isti višji znesek kot dopolnitveno doklado.
§ 9. Določil deželnega zakona z dné 30. aprila 1886. 1., dež. zak. št. 11, o opravilnih dokladah, katere so pri odmeri pokojninskih užitkov vštevne, ne dotika se ta zakon.
Ta zakon stopi v veljavnost z začetkom prvega solnčnega leta ki pride po njega razglasitvi.
S tem zakonom so razveljavljeni §§ 18., 30.. 33., 34., 37., 38. in 67. zakona z dné 29. aprila 1873. 1., dež zak. št. 22, dalje §§ 38. in 39. zakona z dné 9. marcija 1879. 1., dež. zak. št. 13, po vsi svoji vsebini, nadalje § 58. prvega in §§ 22. in 33. zadnjega zakona, v kolikor se isti tičejo podučiteljev (podučiteljic).
§ 11. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno izvšiti ta zakon.
Občni zbor „Narodne Šole".
(Konec).
Kolike važnosti je ta dogodek pri šolski vzgoji! Kakušua korist izvira iz tega za kmetijstvo z jedne, in za šolstvo z druge strani. Zanimljivo bi bilo s statističnimi podatki preračuniti to in kazati na uspehe! V jednacih slučajih bi se morale „take vojske" na škodljive mrčese prav organizovati. V ta namen prijeti se incijative, so baš gg. učitelji v prvi vrsti poklicani. Prikazovanje in širjenje škodljive golazni bilo bi pravočasno razglasiti ter opozoriti slavno c. kr. kmetijsko družbo in veleslavui deželni odbor, ki naj bi potom „Narodne Šole" naklonila zaslužnim šolam majhna darila v šolskem blagu. Tako bi prišla kmetijstvu in šoli lepa, dobrodejna pomoč; z jeduim blagim činom dosegel bi se dvojni uspeh, materijelni in moralni.
Z iskreno željo, da gospodje sotrudniki ne bi prezirali tega prijateljskega opomina, sklepam svoje poročilo in kličem gg. zborovalcem: „Pozor! in hvala za potrpljenje!"
Po predlogi g. Stanonika izreče zbor funkcionarjem zahvalo in priznanje. G. St. pa še opomni, da je župan v njegovi občini tudi odškodoval v denarjih otroke-uničevalce škodljivega metulja, ter v ta namen precej izdal. — Glede predloga g. tajnikovega, oziroma vsote po g. Iv. Legotu poslnne, so sklene, da se prihodnji odbor poohlasti, da sme od poslane vsote dvajset goldinarjev odpisati ter ustanovnini „Narodne Šole" pripisati. Predloženi račun se v vseh točkah odobri, in za pregledovalce „računa" se volijo gg.: Kruleč, Klinar in Kokalj.
Pri posameznih nasvčtih oglasi se g. Pfeifer ter pravi, naj bi se tudi na to gledalo, da bi se prodajale pisanke le z dobrin papirjem; take pisanke, kakoršne prodajajo nekateri trgovci, so tako slabe, da skoro ni mogoče po njih pisati.
G. predsednik opomni, da so nekateri trgovci, kateri kupujejo najslabše blago, katero brezvestno drago prodajajo, da imajo več dobička. Zahtevajte tedaj najboljše blago Grubbauerjevih zvezkov, kajti on ima na razpolago dvoje vrste blago, pa bodete imeli dvojen dobiček. G. St. pravi, da so učitelji Kranjskega okraja sklenili pri zadnji konferenci, da hočejo v šole vpeljati Grubbauerjeve zvezke, ako izda dobro blago, sicer pa ne, kar se mu je tudi naročilo.
G. Kovšca pripomni, da bi se v prihodnje vednim pritožbam glede slabega blaga v okom prišlo, naj se g. Grubbauerju naznani, da z izdajo slabega blaga preneha in le dobrega izdaje. G. predsednik dvomi, da bi se moglo na firmo v tem smislu toliko uspešno vplivati.
G. Kos stavi predlog: „Zbor „Narodne Šole" naj sklene, da nje odbor uvažuje, bi li ne bilo možno napraviti učiteljem za čas letnega zborovanja „Narodne Šole." in „Vdovskega učiteljskega društva" učiteljski koncert na korist „Narodni Šoli" in „Slovenskemu učiteljskemu društvu".
Utemeljevaje svoj predlog, pravi, da se je lanskega leta koncert v proslavo presvetlega cesarja od „Slovenskega učiteljskega društva" osnovani v vsakem obziru prav sijajno izvršil, upati je tudi v prihodnje takega izida, kajti sam g. Nedvčd se je o učiteljskih pevcih prav laskavo izrazil. — Zbor sklene o tem, da se vsa stvar v daljno obravnavo in eventuelno izpeljavo prepusti odboru, kateremu so vse razmere znane, s katerimi je pri taki stvari računati.
V odbor volijo se vsi stari funkcijonarji, gg.: Feliks Stegnar, predsednik; Andrej Žumer, namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Fran Govekar, tajnik; odborniki: Anton Funtek, Andrej Praprotnik, Henrik Podkrajšek, Ivan Tomšič, in Fran Praprotnik. — Ker se je kazalec ure uže proti poludrugi uri pomikal, sklene predsednik sejo zahvaljevaje se udeležencem za vsestransko požrtvovalnost. Skupni obed združil je v gostilni g. Ferlinca učitelje v večino.
Domača vzgoja.
Piše Jakob Dimnik.
(Dalje.)
Gojenec: Sladkosneden sem bil.
Vzgojitelj: Jaz bi pa rad še kaj hujšega zvedel.
(Deček se zopet izogne in imenuje kako malo napako).
Vzgojitelj: Stopi bliže k meni in podaj mi roko!
(Deček stori).
Vzgojitelj: Tako! Kaj bi neki rekli tvoja mati, ako bi ti moral v jednem letu umreti ?
(Deček molči in otožen postane).
Vzgojitelj: Moj sin, ti počenjaš take reči, ki se boje svitlobe!
Gojenec: Ne!
Vzgojitelj: Zakaj pa pobešaš oči in zarudevaš? če moreš z dobro vestjo „ne" reči. Kaj ne, da?
(Deček molči ves osupnjen).
Vzgojitelj: Vidim na tvojem obrazu znamenja tvoje pregrehe: vdrte oči, višnjevi obročki pod očmi, mračen pogled. Če mi ne verjameš, poglej se v ogledalu! Poglej, poglej! Obračaš se uže proč? Bodem ti še kaj več pokazal. (Deček je uže ves osupnjen in zmešan in solze se mu prikazujejo v očeh) Poglej tudi svoji suhi roki in slabotni nogi! Ali te hočem opozoriti še na tvojo slabost, siab spomin in mržnjo do dela! O moj sin, jaz te torej popolnoma poznam, kakor vidiš. Govori, ali moreš še reči, dane počenjaš prepovedanih in grešnih reči?
Gojenec: (Jokajoč) Da.
Vzgojitelj: Hvala Bogu za ta „da". Zdaj sva oba na dobičku, ti se še lehko rešiš in jaz te lehko rešim.
Kdaj pa počenjaš take prepovedane reči? Po noči ali po dnevi? Kje pa to delaš? V šoli, na stranišči ali v postelji? Ali vsako noč in vsak dan to počenjaš? Od kedaj pa? Kako si pa v to zabredel? Kdo te je zapeljal? Tvoj tovariš; ali ta še vedno greši? Ali poznaš še več takih grešnikov? i. t. d.
Zdaj ti pa pokažem prepad, nad katerem si stal.
Tu naj vzgojitelj s prav živimi barvami prpiše samoskrumbo in njene nasledke. Če vidi, da je gojencu hudo ¿zri srcu, da mu tečejo bridke solze, naj pa neha.
Vzgojitelj: Ali mi obljubiš, da bodeš zapustil to pregrešno pot iu mi pomagal pri tvoji rešitvi? Dobro, podaj mi roko — — — Z božjo pomočjo, za kojo moraš sleherni dan prositi, bodeš se še rešil.
13. Verska vzgoja.
Najtežja — pa neobhodno potrebna nalnga domače vzgoje je gotovo ta, da navadimo otroka spoznavati Boga in njegovo sveto voljo. Koliko je pa takih starišev, ki tudi vso versko vzgojo na šolo odlašajo! In koliko je takih otrok, ki se še niti prekrižati ne znajo, ko pridejo v šolo! Da bi pa otrok vede), kaj govori, ko se prekrižuje, o tem še misliti ne moremo. Zato je neobhodno potrebno, da nauče stariši svoje otroke spoznavati Boga, njegovega Sina in sv. Duha. V nastopnem podajamo slovenskim starišem kratek navod, kako naj jih uče spoznavati sv. Trojico.
a) Bog.
Ljubi otrok! Kar tvoje oči vidijo, to vse je od Boga. Bog naredi, da sije solnce tako svitlo in toplo. Bog naredi, da luna tako lepo sveti. Vsaka zvezda dobiva svojo
svitlobo od Boga. Bog naredi višnjevi zrak. Bog naredi polja in travnike zelene in vse gore in doline so od Boga. Bog pokrije goro z zelenim gozdom. Bog naredi, da bistri potok tako urno po dolini drvi. Bog naredi dan in noč. Ljubo dete! Ti ne moreš narediti, da bi solnce sijalo. Tvoja roka ne sega do lune. Ti ne veš, koliko zvezd je na nebu. Gore in doline, polja in travniki, noč in dan niso človeško delo. Ves svet, tako velik in lep, kakor je, je delo božje.
Ljubi otrok ! Bog vse ve; on, ki je vstvaril tvoje oko, tudi vse vidi, in on, ki ti je dal sluh, tudi vse sliši. Kar le počenjaš, to Bog vidi in kar govoriš, Bog sliši. Ni ga kraja, da bi te Bog ne videl in ne slišal. Bog še celo ve, kar misliš. On ti vidi v srce tako, kakor ti ribo v bistrem potoku. Bog vidi po noči prav tako, kakor po dnevi. Bog šteje roso na polji, pesek v potoku in listje v gozdu. Peščeno zrno ni tako majhno, da bi je Bog ne poznal in list ne pade z drevesa, da bi Bog za to ne vedel. Bog šteje tudi zvezde na nebu.
Ljubi otrok! Bog lehko stori, kar hoče; on je gospodar sveta. Kar želi, to se zgodi. Solnce vzhaja zato, ker on želi. Luna plava prosto po nebu, zato, ker jo on drži. Bog naredi tudi blisk in grom. Bog stori, da se led taja, polja in travniki zelene in sadje zori. Bog naredi, da listje odpada od drevja, da potok zmrzne in sneg pokrije zemljo. Bog naredi, da človek živi, in kadar Bog hoče, pa umrje.
Ljubi otrok! Bog je dober in ima te zelo rad. Kar je le lepo, vse je od Boga. Tudi tebi na ljubo nareja krasno cvetje na drevji. Tudi tebi na ljubo naredi, da se jutranja rosa tako lepo rudeče, rumeno, višnjevo in zeleno leskeče. Vse, kar je dobro, pride od Boga. Kruh, ki nam tako dobro diši, nam daje Bog. Tudi sladko in zdravo mleko dobivamo od Boga. Sadje, koje tako rad uživaš, pride od Boga. Vse, kar imaš, imaš od Boga. On ti daje tudi stanovanje in obleko. Tudi potrebno spanje pošilja ti Bog. On naredi, da si zdrav, čvrst in rudeč. Bog pa ne skrbi zamo zate, ampak tudi za vsacega črvička v zemlji. On napaja tudi cvetice in travo. Vender mu nič na svetu ni tako ljubo, kakor človek. Tebe, ljubo dete, ljubi tako, kakor samega sebe.	(Dalje prih.)
XL. 1887. Zdrava misel za novo leto (str. 4). Pogled v leto 1887 (str. 9—19). „Ta izgled nas uči, kje je tudi dandanes in v novem letu pomoč, ko mnoge bridkosti sv. Cerkev in pa narode tarejo in stiskajo, namreč: v Jezusovem najsvetejšem Sercu". Zapel je Svitoslav v tem tečaju n. pr.: Kdo bi Jezuška ne ljubil (str. 7) v 10 razstavkih. Arabsko-slovansko (str. 64):
S^rltoslaiTT I Danica,,
Oroslan in vola.
Lev na paši vidi dva voliča,
Misli si, to bode dobra piča.
„Ajdi berzo le na delo,
Gostovalo bo se moje žrelo!"
Že gladuh se uškne in poskoč',
Verže na svoj rop se na vso moč . .
Al voličev par močan
Roparju se stavi v bran,
Juncev čversti se rogje
Levu v kožo zasadč.
Glej I v trenutku in na mah
Boj pričnč se, da je strah!
Lev rujove, terga, tre z zobmi,
u
Maha s taco, kremplje zasadi,
Boj je grozen, res je hud,
Levov pa zgubljen je trud,
Ker voliča skup, zedinjena
Leva besnega odbijata:
Zgrabi enega naj kervolok,
Mu tiči že v koži druz'ga rog . . .
čaj! si misli zviti zdaj gladuh:
Kar ne more moč, stori naj zviti duh,
Spravil ta volova bom v razpor,
Srečno za-me se izide bor! . . .
Zdajci enemu pošepetd:
Brate, slušaj dobri svet le-td:
„Od tovarša urno bčži preč, Žalega ne bom ti storil več!" Volek to za uh si res zapiše, Urno od prijatla jo pobriše! . . Meniš, da rešilo ga je to?
Motiš se, moj brate, zlo in zlo! Lev, ko berzo samca zmaga, zmami, Je begunu tud' že za petami, Zgrabi ga, kosti mu vse zdrobi, Z mesom pa veselo se gosti.
Bralec, kaj se tebi zdi, Kaj dogodba ta uči: „Edinost hišo zida, stavi; Razpor jo zruši in zapravi!"
Sto pet in trideseti p s al m, tako rekoč: litanije stare zaveze. V spomin 81 letnega godu preč. gosp. zlatomašnika, bivšega profesorja itd. dr. Jožefa Mur-šeca, v 26 kiticah zložil Svitoslav p.: 1. „Vse od naroda pa do naroda — Ljudstva
Bitja presrečna nebeškega roda, — Vé na vse glase in vedno še novo — Smiljenje večno res je njegovo
hvalite Boga in Gospoda . . 26: hvalite Gospoda: — Silno veliko, (str. 67—68)".
Čestitka o sv. Matiju.
(64.)
Vso srečo razvija, Nesrečo razbija Vsim blagim prijatlom Naj sveti Matija!
Verlim godovnjakom Martinom za god.
(360.)
Vsi prijatli, vsi Martini,
Naše zemlje verni sini — Kličem danes Vam na glas: Bog ohrani, živi Vas!
a)
Svet' nadangelj Mihael Brani Vas v sedanjem boju, Reši slehernih Vas zel; Proti zlob peklenskih roju Bodi dan in noč Terdna Vam pomoč! Glej po svetu satan kroži, Z drugimi pogubo množi;
Mnogim Mihaelom za god.
(312.)
6)
c)
Kadar satan lazi v škodo okrog, Ukroti naj njega večni Bog! V ta namen zvesto molimo, Vsi v ponižnosti prosimo. In nebeški ti vojšak, Ki vojenstev si pervak, d) Z Božjo vkleni jih močjč, Pahni v brezno jih tamno!
Voskres Hristos ! Voskres doista!
Za veliko noč prijateljem.
(112.)
Surrexit Dominus vere, Aleluja.
Vstal je Kristus, Aleluja: Vstal zares je, Aleluja!
Kristusovo ustajenje Lajšaj Vam skerbi, terpljenje, Slajšaj Vaše vse življenje. Kar Vam cvetja vigred zbuja, Kar Velika noč ponuja: Vse Vam lepšaj Aleluja!
V nevezani besedi spiski so mu n. pr.: Kako se je bil Herodež ukanil (10). Tacega dvoboja (na spoved) pa še ne (13)! Leon XIII in mladenči (34). Salezijanski bratje in misijonski sodelavci Boskovi (41—66): Le terdno se zanesi v Božjo previdnost. Bogoskrunec in pota Božje. Sreča moja — sreča tvoja! Koliko premore dober otrok. Naj poslednjiši afrikanski mučenci. Spomin sv. groba našega Zveličarja (121). Časi očitnih prošenj (154). Spomin na vnebohod. Po velikonočni spovedi. Huda vest in Božje pota. Zakaj je Bog dal ženi bistroumnost (233). Sveti puščavnik Fijaker, zavetnik kočijažev in vertnarjev, in od kodi je ta beseda (283). Don Bosko in Salezijanci v Ekva-
dorski republiki (289). Dremavci v cerkvi. Govor v god sv. Ignacija v Repnjah 31. julija 1871 (377—402). Perzijanski Šah in Slov. Narod (o papežu): Šah piše z vzvišenim spoštovanjem o papežu Leonu XIII in sploh o papeštvu . . Kako nespodobno in žaljivo pa Slov. Narod . . list za Slovence! . . ni slovenske gore list. Oziroma na to nas obhaja misel, kako se bodo sodnji dan pogledali ta dobroserčni „šah" in pa „šejhi" Slov. Naroda (379)! —
Iz tedenske torbice. Pod ta naslov pride, kar se kaj dogodi, doživi, pripeti, naleti, vidi, sliši med tednom ali tudi že poprej, in ki utegne služiti v svarilo, zavračilo in poduk. — Kakor milostno ravna Svitoslav s ponižnimi in marljivimi učenci, tako neusmiljeno poprijema prelahkomišljene in nepoštene dijake (311) itd. Klasiki in šolska mladina . . . „Vsak učenjak ve, da nobena reč ni tako kočljiva, kakor raba tako imenovanih klasikov pri mladini. Zato so o vsih časih bila po šolah predpisana tako imenovana berila (Lesebücher), to je, zbirke za šolsko mladino podučnih in neškodljivih spisov iz klasikov v vsih jezikih. Tudi je znano, da se nahaja izdaja nemških klasikov, ki je očiščena tistih kosmatih in kužljivih stvari, ki so nravnosti škodljive. Zakaj tedaj bi se igrokazi in druga enaka dela morala v izvirniku mladini v roke siliti v dvojno škodo: za nra\uost in za težko prislužene solde" (19)? itd. — Šolska meditacija proti koncu pervega šolskega polletja: „Bliža se konec pervega semestra-Zdaj pride perva žetev, — naj ne bode zimska in snežena, če tudi je po zimi. . . Gospodje profesorji, bodite usmiljeni . . bodite potolaženi z eno kaznijo . . ;:ko ste kte-reniu prisodili „kareer" za kak prestopek, naj bode zadosti in nikar, da bi ga še v nravnosti tako zaznamnjali, da bi oča in mati morala odtergati en ogel lesene bajte in plačati 20 gld. kot drugo kazen za en prestopek; bile bi tri kazni ob enem: telesna kazen s postom, globa v denarji, pa osramotenje in slabo ime ter uima za poznejše leta. Afflictis non est addenda afflictio (35)". — Tudi šolsko, pa ne katoliško . . Govori se, da eden profesorjev je dijake motil, češ, to ni res, da bi bil Mojzes s čudežem razdelil rudeče morje itd. (70). — Svarljiv izgled zapeljivcem šolske mladine (93). — Vpr. Kdaj se profesorju naj lepše poda usmiljenje? Odg. Kadar „klasificira". — Eden nemških učiteljev piše drugemu te-le znamenite besede: „Naj višji namen pedagogiški, za kterega se moramo pri učencih prizadevati, je ta, da prihajajo Bogu podobni v mislih, v volji in v djanji.
čemu mi čast, denar, slastno življenje?
Bedak sem, ako služim večno si terpljenje (112)!"
Iz dijaške kuhinje. V pervem šolskem semestru smo imeli dosti dobro letino (56). . . Sv. maša 22. sušca . . V ljudsko kuhinjo nam je sušeč za 79 učencev odnesel 126 gld. 94 sld. Koliko je šlo še drugam . . Lahko bi bila kuhinja in sušeč ministra djala na suho, ko bi verli dobrotniki tako pridno ne prilivali (112). Preblaga roka 12 gld. s pristavkom :
„Bog blagoslovi, študentovski kuhar, trude Tvoje, Na Te naj vsiplje darove dobrote Svoje; Dodeli naj, da ne manjka kruha nikdar, Vsaki dan vesel da bode kuh'nje gospodar (40)".
O desetletnici ljudske kuhinje so bili najprej pogostovani dijaki in učenci, kterih bilo je 200 (152) itd. . . Tako kaže, da proti koncu šolskega leta bi pričel minister post „ramadan", kar je za marsikoga sicer zdravo, pa veoder nič prav prijetno (168). Pretekli mesec majnik stroškov v vsem čez 184 gld. . če bojo prihodnje šolsko leto še kteri smeli jesti na starem strelišču, bojo taki, ki imajo od svojih gg. duhovnih pastirjev lepo spričalo, da so k sv. maši hodili in bili nravnega življenja na počitnicah. Tudi o počit-
nicah morajo moliti za dobrotnike; sej tudi minister moli zanje pri vsaki sv. maši (251) . . . Naj omenimo v pervo, da ukljub naše prošnje, naj novi ne prosijo, ker še s prejšnjimi nimamo kamo, so se dan na dan oglašali s prošnjami mnogoteri. Nimamo pa take moči, kakor kolega Gautsch, da bi mogli spodnji razred spodnesti itd. (295). Ko bi vsak počez dobil le 5 soldov na dan, je treba 150—200 ranjškov na mesec! No, pom^č Božja in prijateljev šolske mladine, do ktere imajo serce vsi človekoljubi . . . Danica kaže, da ima dežela veliko lepih sere (304) itd. . . Sv. maša 24. okt. — Da naši mladenči niso kake bersti „proletarijata", se je videlo ob koncu šolskega leta, ker so večinoma vsi dobro doveršili (336) itd. —
Ni lahka reč, kake 60 — ali večkrat „Vabilo" za naročevanje na časnik pisati. Znana je blagim Slovencem Danica, znan je njen namen in prizadevanje, znano njeno obširno polje; torej samo ponavljamo prošnjo, rekoč (208):
Kratko naše je vabilo,	Vsak prebira naj Danico,	To je zvezda, ki v nebo
Naj bi toljko več teknilo!	Zvedil 'z nje bo le resnico;	K Bogu mu kazala bo.
Blagim gospodom naročnikom (240) . . . Spoštovani naročniki kolikor toliko pripomorejo s svojo naročnino tudi za dijaško huhinjo. Ako bi „Danica" imela toliko naročnikov, kakor marsikteri judovski časniki, bi lahko vsi ljubljanski dijaki in učenci imeli zadostne „porcije" v ljudski kuhinji, iti še bi minister s terdnjaki in rumenjaki žvenketal po žepih! Lejte, koliko se stori za greh in za jude: zakaj bi se tudi nekaj več ne storilo za grah in za cmoke dijaške kuhinje? . . Z g. Danica želi s pomočjo Božjo in s podporo vernih Slovencev pričeti svoj 41. tečaj . . Zato le še pristavimo zahvalo, pa prošnjo . . ., kakor so priporočili tudi vzvišeni gospodje škofje goriške okrajine v zadnjem pastirskem listu. Zdaj pa živo čestitamo njim, kteri so naši (408):
Da bi zdravi in veseli	In da ta osmičja doba
Novo leto doživeli,	Ne odpre nikomur groba!
XLI. 1888. „Prelepo jezero se razširja na daljavo in širokost. Mična in bistra je vsa površina, jasna kakor ribje oko. Prezalo odsevajo v njem solnčni žarki po dnevi in zvezde po noči. Obrobljujejo ga ob krajih imenitni oleandri, živo zelenje in pisano cvetje. Kaj se zgodi? V globočini zabuči in vstane velik potres, ki pokaže vse nesnage, ki jih tako zalo jezero skriva v notranjem. Gnjiloba, blato, smrad in vse nesnage divje skaljenosti se prikazujejo na verhu. Umevate-li podobo?
Lepo, jasno, še celo svitlo se je kazala vera pri marsikterem katoličanu, dokler je bil mir oziroma na verstvo pri tem in unem katoličanu. „O tudi jaz sem katoličan!" se je utegnil pobabati in o marsikterih prilikah lepe besede govoriti o veri, o katol. Cerkvi itd. Kar neprevidoma pa se razgerne potres Lichtensteinovega predloga za versko šolo po vsem obširnem jezeru naše Avstrije. In zdaj se začne očitno razodevati in kazati, kaj je v jezeru, kaj je v tem in onem sercu, ki je bilo poprej podobno mirnemu, zalemu jezeru. O kako blatno, zaduhlo, ostudno kalno je mnogo jezero! Bojazljivost, strahopetnost, slabovernost, groza pred zgubo, prevzetno zaničevanje vere, strastna mesenost . . „Tudi prav; naj se pokaže, kaj je v jezeru, — da se spoznamo! . . Se ve da: „stoliček v pervi versti, narodnost v pervi versti, pisani liščki v pervi versti, napihnjeni meh v persti": v kteri versti naj potem bo „verska šola" in „moški značaj?" — Nobenega svetnika v pratiki in nobenega mučenca bi ne imeli v nebesih, ako bi se bili tako plašili, Boga pred ljudmi spoznovati in vero očitno terditi, kakor se zdaj godi! Zato pa se namaka še marsiktera gorka šiba za nas, predno zacveto med našo inteligenco moški značaji (64) itd". Tako pomenljivo je pisal Svitoslav, ki je glede še posebej na vse Slovane zapel tudi (209):

Sv. Cirilu in Metodu za god.
Ciril, Metod, o sveta brata!	Nesrečne, v veri vse razdjane,
Sprosita že, da za Slovane	Zašije skoraj doba zlata!
V tedenski torbici graja na pr. kazališča, velikrat učilnice posvetnosti in hude nenravrosti; hribolazce ob nedeljah brez službe božje; dersalce, ki preklinjajo itd.; ljudi, ki v soboto-večerih hodijo na veselice, besede, plese, v nedeljo dopoldne pa zaleže celo sv. mašo; tergovce, ki ob nedeljah odpirajo svoje štacune (35) itd. Kako se je „Slov. Narod" poboljšal — o predlogu Lichtensteinovem (str. 68—69). Prostozidarji — prijatelji brezverske šole (94). Sveti Homobon, patron tergovcev (105). Gledališča, komedije. kerčme, shodi brezvercev, kužljivci mladine (116). Posvečevanje nedelj po železnicah, tovarnah, prodajalnicah, delavnicah (148). Poldne zvoni (168). Ali je vera potrebna? „Kaso okradel, pismo denara oplenil, na ulici, v štacuni tega in tega napadel in denar pograbil, pošto okradel in pobegnil, poslopje požgal, iz ljubosumnosti sebe ali drugo osebo, ali pa oba ustrelil itd.: polno tacega listi dan na dan naznanjajo. Kteri tako počenjajo, gotovo niso prijatelji verske šole: ni torej čuda, da je toliko sovražnikov vere in verskega poduka pri ubogi mladini. Čudno je, koliko vse napuh počenja zoper vero in torej v pomoč takim pregreham! Marsikteri nosi glavo po konci, kakor da bi bil vsih „sedem modrijanov" v koš djal; vender pa vsim sedmem naglavnim grehom mlada serca odpira, ter jim verske šole ne privošči (184)". Kako je molil sv. Filip Nerij ? Nova papeževa enciklika. Jezuit in pastor, f Jožef Jerič (229). Nekoliko koristnih hišnih pravil za katoliške družine. Nektere besede o narodni stvari (243). — „Slovenci, nikar ne plujte po Božji hiši, da ne ponavljam svaritve zoper čikanje — iz tedenske torbice —, ki je čez vse ostudno. Izdaja se toliko za neumno gizdavost, — kupi si tudi capo, da vanjo loviš svoje žmuklje, ustno in nosno nesnago; ne pa da bi jo po cerkvi metal, svetišču nečast, sebi pa sramoto delal (248) itd". — Tobak (307). Bote že videli, vi krivi prisegavci!! Sveti Medard, patron voznikov (339). „Baš" ni domačinka, orientalska cigančica, veste hervatitovci (348)? Skrivnost včlovečenja. Dva častnika in Lurška Mati Božja itd. Mnogim znamenito:
Štipendija. Vpr. Kaj je stipendium? Odg. Stipendium je dostikrat prav dober pomoček, dijaka spriditi. Vpr. Ali se da ta velika nesreča odverniti? O. Ne lahko. Morali bi starši denar sprejemati, ali pa šolski vodja, in dijak bi se moral vselej veljavno opravičiti, za kaj da potrebuje, kadar se mu kaj izroči. Vpr. Kaj je še stipendium ? 0. Stipendium je prav dober pomoček, dijaka nehvaležnega storiti. Zakaj dokler je ubožen, prihaja ministru povedat, če je bil pri konferenci kaj imenovan in ima nekaj spoštovanja in strahu; — kadar pa dobi štipendijo, večidel pozabi prejšnje dobrote in dobrotnike ; še le ko štipendijo zgubi, in dvojko dobi, se zopet oglasi — za novo pomoč. Vpr. Je tedaj boljša dijaška miza, kakor štipendija? Odg. Boljša je pri dijaški mizi enklja, kakor pa pri štipendiji dvojka ali celo trojka; sicer pa je denar dober, ako se prav obrača (272). — Za dijaško mizo so privolili gg. poslanci deželnega zbora tudi lepi znesek 150 gld. (32). . . Za ubožne dijake 12 gld. z naslednjimi versticami (64):
Kadar mraz človeka stiska,	Sem dijak bil to poskusil,
Malo se učit' mu ljubi;	Nad „osodo" jezik brusil;
Če pa lakot še pritiska,	Zato mili so mi djaki,
Vse veselje gre po zgubi. —	Ki zdaj v bedi so enaki! —
Pretekle mesce so bile vzrok koze in velikonočne počitnice, da se je financ-mi-nister nekoliko poživil. Mesec sušeč pa je pobral samo za ljudsko kuhinjo 141 gld. 51 kr.. . Še najbolj mučno pa je, ako po soparnem potu skoz polovico leta kdo večkrat zarad skaze v eni sami tvarini mora svoto 20 gld. plačati ali še celo leto zgubiti! . . Naših dija-
kov je skozi leto hodilo v ljudsko kuhinjo navadno nekaj čez 90, za ktere smo v preteklem letu plačali 1257 gld. in to samo za ondotno hrano (184) itd. Poročilo o zver-šenji šolskega leta (str. 264). Kaj bo pa za prihodnje šolsko leto? — Precej čez 200 očes se opira v denarstvenega ministra in njegove prijatelje. Fluctus hic ultimus super-eminet omnes! V sredo bo sv. maša za dobrotnike dijašne mize (304) . . Pervega polmesca jih je hodilo v ljudsko kuhinjo 121 . . Deželni zbor Kranjski za dijaško mizo Jeranovo zopet 150 gld. (344). Za mesec november je bilo plačati v vsem precej čez 200 gld. (400). Čast in poštenje našim dobrotnikom! Nekdo 12 gld. za vezilo (336):
Za mizo iz kuhinje prišel si,	Nasiteni gotovo Ti slavo pojo;
Kar prav serčno me res veseli;	Da prazna nikdar miza ne bila,
Napredka lepega znamnje je to,	Dobrotna prijatljev roka daj mila!
Domoznanstvo kranjske vojvodine.
Spisal Iv. Lapajne.
(Dalje.)
Ferdinand II. (1596 — 1637).*)
Ferdinand II. je zvršil pričeto protireformacijo na Kranjskem, pri čemer je imel pomagalca, meščanskega sina Tomaža Chrona (Hrena), 1597.1. imenovanega Ljubljanskim škofom, ki ga je podpiral jezuvitski red, kateri se je bil tudi tistega leta naselil v Ljubljani. Škof Chron je bil rešitelj katoliškej cerk-vi na jugu Avstrije in s tem je storil cerkvenej stvari najvažnejšo uslugo.
Dne 22. oktobra meseca 1598. 1. se je izdalo povelje, da se imajo prognati iz dežele vsi protestantovski propovedniki in učitelji. Prepovedane so bile tudi protestamovske slovenske knjige. V katoliškem duhu je pa začel škof Hren nove slovenske knjige pisati.
Za obrambo hrvatske meje proti Turkom se je veliko potrosilo. Mnogo plemeni-tašev je moralo prodati svoje rojstne gradove, da jim je bilo moči storiti svojo domovinsko dolžnost.
Ferdinand III. (1637 — 1657).
Za vlade Ferdinanda III. olepšala se je Ljubljana z javnimi in zasobnimi zgradbami. V 1653. 1. je ukazal mestni magistrat postaviti dva vodnjaka od mramorja. V gosposkih ulicah se je 1. 1642. dvignil „knežji dvor", kras Ljubljanskemu mestu, ki ga je sezidal umeteljnosti ljubeči Volk Engelbrecht Turjaški v italijanskem zlogu. Slike na presno v stari veliki dvorani svedočijo še sedaj, kako so bili nekdaj okrašeni ti prostori, v katerih so se tačas prvaki družbenih krogov, kjer so šolske drame jezuvitske in časih burke potujočih nemških glumačev zabavale radovedno množico. Knežji dvor je hranil tudi znamenito knjižnico, katero je ustanovil njegov gospodar 1655. 1. in v katerej so se nahajale najrazličnejše knjige, tiskovine in rokopisi. Škofijsko poslopje je razširil in olepšal škof Oton Puch-heim, učen in bleščobo ljubeč mož.
Največja izprememba se je vršila v šolstvu. Namesto nemških humanistov so prišli jezuvitje. Zavod, kjer so se vzgajali mladi in izobraževali ubogi mladeniči za jezuvitski red, preustrojil se je v gimnazijo, katera je imela uže 1636. I. 544 učencev, gotovo znamenito število, ako pomislimo, daje tačas Ljubljana imela le 10.000 do 12.000 stanovalcev.
*) Y zadnjem listu „Uč. Tov." v 4. vrsti od zgoraj beri: vittenberški menih.
(Cesar Maksimilijan II. ni vladal na Kranjskem, ampak nadvojvoda Karol, ki pa ni bil prijazen novi veri i. t. d.)	Uredn.
Leopold I. (1658 — 1705).
Novi deželni vladar je hotel osobno vzprejeti poklonstvo Kranjske dežele, star običaj in izraz zaveze mej ljudstvom in vladarjem. 1660.1. je bil slovesni vhod v Ljubljano. Poklonstvo se je vršilo z velikim bliščem v škofijskem poslopji po slovesni veliki maši, od koder je odpotoval cesar čez Vrhniko, Hasberg, Planino in Vipavo v Gorico, kjer je vzprejel poklonstvo in se vrnil v Ljubljano.
Vladarstvu cesarja Leopolda se je bilo dokaj boriti, da si vzdrži državno oblast. Treba je bilo vladoželjnost Francije zavrniti v svoje meje in zmagati Turka. V vseh teh bojih so Kranjci vrlo pomagali. V bojih pri sv. Gothardu (1664. 1.) skazoval se je s sijajnim junaštvom v navzočnosti Moutecuculijevej, pod čegar prapori se je bojevalo mnogo Kranjskih plemenitašev, zlasti Kranjec baron Jurij Gottfried Lamberg. Ko so Turki po-slednjič z vso silo pridrli pred Dunanjsko zidovje (1683. 1.), dali so Kranjci v obrambo štajerske meje 400 strelcev, katerim je bil poveljnik naš kronist Valvazor. Kako se je utisnila v spomin ta zmaga nad Turki pred Dunajem, poje Kranjska narodna pesem („Pesem od Dunaja").
Ako pogledamo na Kranjsko v dobi Leopoldovej, vidimo, da se je veselo povzdigalo in razvijalo. V Ljubljani je živelo bogato trgujoče meščanstvo, katero je pošiljalo svoje sinove v tuje visoke šole.
Jožef I. (1705-1711) in Karol VI. (1711-1740).
Jožefu I. je bilo usojeno le kratko življenje. Jožefov brat, do tačas španjski kralj, sedel je na avstrijski prestol z imenom Karola VI. On je končal vojsko o dednem nasledstvu s pomirjeni. Avstriji so osfala posestva v Italiji, Milan, Neapolj in Sardinsko, in pridobila je španjsko Nizozenilje.
Želja cesarjeva, da bi utrdil svojo dinastijo, dala mu je povod o načrtu novega reda pri dednem nasledstvu, ali tako nazivanej „pragmatični sankciji" (dne 19. aprila 1713. 1.). Po tej imajo biti dedne dežele vedno nerazdeljiva celota in dedno nasledstvo, ako izmre moški rod, prehaja na ženskega. Stanovi nemških dednih dežel so vzprejeli ta novi državni osnovni zakon brez ugovora, Kranjski deželni zbor gaje odobril (1720. 1.) z opömnjo, da smatra „nerazrušno zlogo" monarhije za „najmodrejšo uredbo, ki jo je udihnil sam Bog".
Karol VI. je bil poslednji avstrijski vladar, ki je na Kranjskem osobno vzprejel poklonstvo (1728. 1.). Ljubljansko mesto mu je posvetilo ob godovanji poklonstva mra-morjev spomenik, njegovo doprsje v prirodni velikosti, katero je izdelal beneški mojster Fran Robba in ki sedaj lepša predvežje mestnej dvorani. Ljubljana je zgradila tačas (1717. 1.) na novo svojo mestno svetovalnico v italijanskem zlogu, v katerem so zidana malone vsa nova poslopja tiste dobe. Vzrastla je stolna cerkev (završena 1711. 1.); nemška križevska cerkev (1714.1.); uršulinska cerkev (1718.1.). Cerkvena umeteljnost je dajala posla darovitim slikarjem in kiparjem. V prvo vrsto spada Valentin Mencinger, porojen v Bohinji početkom 18. veka, ki se je izobraževal v Italijanih, mej poslednje Robba, čegar mojstersko delo sta angelja na obhajilnem altarji v stolni cerkvi.
Kakor na umeteljnost, vplivala je tudi na izobraževanje višjih stanov Italija. Mladim plemičem so bila smoter popotovanja Bolonja, Rim, Parma in Modena, a prave ljudske šole za pouk onih stanov, katerim sreča ni podarila bogastva, ni bilo užč, kar so razgrajali viharji protireformacijske dobe; samo rudarsko mesto Idrija jo je imelo.
V slovenski književnosti ni bilo več sledu o navdušenosti reformaterjev; Bohorič je bil pozabljen, njegova slovnica je uže pošla tako, da je kapucinski gvardijan Hippolyt 1715. 1. mogel objaviti izpisek iz Bohoričeve ko novoknj igo.	(Dalje prih.)
© © p I S i.
Iz Novomeškega okraja. Kakor razvidim iz Vašega cenjenega lista, še vedeli niste, kdaj tega okraja učitelji zborujemo. Če tudi je uže zborovanje končano, Vam vsejedno najprvo dnevni red povem. Učiteljska skupščina za Novomeški okraj je bila v 2. dan sept. t. 1. ob 9. uri zjutraj v Novem Mestu v gimnazijski risalnici po sledečem dnevnem redu: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji šol. 3. Kako naj se uri pri učencih razumno mišljenje? (Poroča g. Martin Jud nič). 4. Kaj je učitelju storiti, da se doseže vzajemno delovanje šole z domačo vzgojo? (Poroča g. Valentin Zaver 1). 5. Poročilo knjižniškega odbora o stanji knjižnice in o izvršenem nakupu knjig. 6. Volitev a) stalnega, b) knjižniškega odbora. 7. Posamni predlogi, kateri pa morajo vsaj štiri dni popreje pismeno naznanjeni biti c. kr. šolskemu nadzorniku.
Točno ob 9. uri v naznanjeni dan je zbor otvoril novi c. kr. okrajni šolski nadzornik blag. g. And. Senekovič, ravnatelj gimnazije v Novem Mestu, s srčnim pozdravom na prisotno učitelj-stvo, želeč, da bi bilo zborovanje na korist ne samo učiteljem, temveč vsemu okraju, vsej deželi in domovini.
Prisotno je bilo razun štirih gg. oo. frančiškanov in enega pomožnega učitelja (katerega ne veže dolžnost), vse učiteljsko osobje tega okraja.
Skupščino je počastil s svojo navzočnostjo i jako priljubljeni preblag. g. J. Ekel, c. kr. vladni svetnik in okrajni glavar, kateri nas bode, v našo žalost letošnje leto zapustil, ker pojde v pokoj. —
G. predsednik si izvoli namestnikom g. J. Franke-ta, nadučitelja iz Sv. Petra. Po nasvetu učitelja g. V. Za veri-a, bila sta z vzklikom za zapisnikarja vzprejeta gg. An cel j iz Podgrada in F. Jazbec iz Sv. Petra.
O poročilu g. nadzornika nekoliko na kratko. G. prvosednik omenja o premembah učitelj-stva, vršečih se v tem okraji ter se z laskavimi in jako pohvalnimi besedami spominja lani še med nami bivšega jako blagega starosto J. Novaka, zastopnika učiteljstva v c. kr. okr. šolskem svetu, kateri je letos prominol. V znak sožalja dvigne se učiteljstvo s sedežev.
Na to omenja g. nadzornik o šolskih ukazih za nas važnih; prvi govori o dopustu na več-razrednicah, drugi pa o pregledanih učnih načrtih. Ker so učni načrti lansko leto učiteljem prepozno v roke prišli, bo pač treba, da si letos vsak po novih urnik sestavi. Drugo leto jih bo treba djati na dnevni red.
Uradne knjige našel je g. nadzornik večinoma v redu. Kdor nima vse v redu, naj, kar je tako vsakemu posameznemu uže povedano bilo, tudi izvrši. V zapisnikih mora biti povsodi tudi red veronauka zabilježen, kar se ni našlo povsodi. Tudi šolske zamude ne smejo izostati.
Koliko je učencev in učenk v tem okraji, nam kaže statični pregled. Šolskih otrok je bilo v tem letu 3234 dečkov in 3219 deklic, skupaj 6453 otrok; javne šole je izmed teh obiskovalo 2389 dečkov in 2286 deklic, vkup 4675 otrok; v privatne šole je hodilo 111 dečkov in 177 deklic, vkup 288 otrok; v višjih šolah ali privatno doma poučevanih je bilo 63 dečkov in 12 deklic, vkup 75 otr6k; telesno in duševno poškodovanih je bilo 89 dečkov in 70 deklic, vkup 129 otrok; v 7. in 8. letu šole oproščenih je bilo 436 dečkov in 465 deklic, vkup 901 otrok; normalno razvitih je bilo brez pouka 176 dečkov in 209 deklic, vkup 385 otrok. — Ljudskih šol je isto število ko lani. Dvorazrednica v Toplicah se je razširila v trorazrednico. Vso šole imajo 48 razredov. Ako preračunimo, pride počez na vsakega učitelja (na vsak razred) 135 otrok. Iz tega je razvidno, da je v našem okraji še premalo šol. Nekatere šole, posebno jednorazredne so še prenapolnjene, kar slabo vpliva na ugodni uspeh. Tudi neredno šolsko obiskovanje, čegar vzroki so malomarnost, zanikrnost, revščina itd., pripomore k dosegi slabih uspehov. Krajni šolski sveti v poboljšanje tega lehko mnogo store. Učitelj naj pa vestno to delo izvršuje, a nikakor pa naj ne bo prestrog. Da niso bili uspehi povsodi taki, kakoršni bi imeli biti, so bile krive i nalezljive bolezni (osepnice) ali bolezni učiteljev, ker mnogo šol je bilo mej letom za daljši ali krajši čas zaprtih.	(Dalje prih.)
Iz Leskovca. (Konec). Ženska ročna dela se le še na 3 šolah ne uče. Kmetijski nadaljevalni šoli ste dve i. t. d.
Uspehi, Ker so bile šole dalje časa radi osepnic zaprte, bil je z ozirom na kratek čas uspeh v obče povoljen, na nekaterih šolah cel<5 prav povoljen.
Učiteljstvo je bilo sploh marljivo ter se je lepo vedlo, zato so bili tudi vzgojni uspehi povoljni.
Gospod nadzornik navaja slabe in dobre strani opazovane metode na posameznih šolah in poudarja natančnejši navod za obravnavanje vsakega predmeta. Posebno poudarja sledeče: Branje bodi prav naglasovano, smislu primerno in spretno. Estetična berila naj se uporabljujejo pri vajah v branji, a realistična večinoma za dotične ure. Učne ure, določene jezikovnemu pouku, uporabljati se imajo le za ta predmet. Ako se imajo realistična berila obravnavati v urah, ki so določene za jezikovni pouk, smejo se odbrati le taka berila, ki so se uže prej dobro razložila v realističnih urah.
Nazorni nauk mora biti na najnižji stopnji poseben predmet, pozneje se združi z berilom in z realijami, a na najnižji stopnji se pa nikdar opuščati ne sme. Slovnica se mora uié na najnižji stopnji gojiti, a potem se ne sme v pravopisje zaiti. Vsekako se mora prosti stavek na najnižjih stopnjah vsestransko obdelati, vedno pa bodi pouk praktičen. Predvaja spisju je zapisovanje, katero se mora pridno gojiti, to že veleva učni načrt.
Podlaga pravopisju je pravilno govorjenje učitelja in učenca. Pravilno govorjenje obsega: 1. pravilno oblikoslovje, 2. pravilno skladnjo, 3. pravilne izraze in 4. v slovenščini popolno izgovarjanje II. deležnika preteklega časa na »1«. Memorirano naj učenec počasi, smiselno in prosto pripoveduje.
S spisjem se je treba ravnati po učnem načrtu; na vsak način se mora dospeti na višji stopnji do pisem in do raznih opravilnih spisov.
Računstvo. Ta predmet naj se goji veliko bolj na pamet, ne pa le po knjigah. Namen Močnikovih računic je, da se vporabljajo zlasti za naloge. Pridno se mora gojiti na nižji stopnji prištevanje in odštevanje.
Realije. V zemljepisji naj se v 3. šolskem letu vzame Kranjsko in Avstro-Ogerske kronovine sploh. Le potem je mogoče na višjih stopnjah obravnavati Evropo in druge dele svetá. Iz zgodovine morajo otroci na nižji stopnji vedeti najvažnejše podatke iz naše cesarske rodovine, kakor imé presvetlega vladarja, imé cesarske rodovine i. t. d.
Za fizikalna učila naj se postavi vsako leto mala vsota v proračun itak za šolsko knjižnico in šolski vrt.
Vnanja oblika zvezkov mora biti prikupljiva. Rabijo naj se le jednaki zvezki. Lepopisje naj se vadi vkupno s predpisom na tablo pred očmi otrok. Tudi naj se ne risa samo v zvezke št. 1. ampak rabijo naj se daljnje številke, da se preide do zvuzkov brez pik. Poje naj se na pamet, cesarsko pesem morajo znati vsi otroci, in tudi telovadba naj se ne opušča.
Ženska ročna dela se morajo vkupno poučevati, ta predmet je obligaten za vse učenke ; izdelki pa naj se hranijo do konca leta.
Ne samo spisni, ampak tudi lepopisni, risanski in računski zvezki naj se popravljajo ter se pristavi v nalogi datum in red. Pa tudi učenci naj naloge sami popravljajo. G. nadzornik razlaga, kako popravljati naloge, da prinašajo otrokom tudi kaj koristi, ter želi, da so šolski zvezki shranjeni do sklepa šolskega leta. Disciplina je bila dobra, deloma prav dobra. V obče naj učitelj mirno stoji pred učenci, uči naj brez knjige v roki in stavi naj vprašanja vsemu razredu. Odgovorov ne sme ponavljati ali otrokom na jezik polagati.
Uradni spisi niso bili povsod v redu in želi, da se matrika s prihodnjim letom napravi nova in se za vsako hiš. št. določi jeden ali dva lista. Za ponavljalno šolo morajo biti posebni uradni spisi, namreč: raziednica, zapisnik in tednik. Učitelj naj tudi skrbi, da pride izkaz šolskih zamud pravočasno na c. kr. okr. š. svet in naj v posebno rubriko še zapiše »učitelju znan ali ni znanjen vzrok«. Slednjič priporoča g. nadzornik rabo okrajne učiteljske knjižnice. Tudi naj se uradni dopisi vedno pravočasno vračajo in zahtevana poročila točno predlagajo, kar se pa povsod ne godi. Vsakemu učitelju ima biti prava vzgoja mladine prva skrb, ž njo vzporedno naj se skrbno neguje pouk. Nadalje se g. predsednik sklicuje na posamezna natančna poučila, katera je dajal pojedinim šolam in učiteljem ob priliki letošnjega nadzorovanja svojega, zlasti glede pravilnega in jednotnega ravnanja z uradnimi spisi, pa tudi gledé vzgoje in pouka.
G. predsednik pozdravi vstopivšega c. kr. okr. komisarja g. A. Kleina, kot namestnika prvo-sedniku v c. kr. okr. šol. svetu.
Dalje slede obravnave posameznih predmetov.
a) Važnost pravilnega govorjenja v ljudski šoli v vzgojnem in poučnem oziru. O tem predmetu poroča g. Fran Medic ter v splošnem obrisu navaja vpliv pravilnega govorjenja na vzgojo
in na pouk. Slednjič poudarja, da se ima z otrokom takoj pri vstopu v šolo začeti pravilno govoriti in razlaga način takega govorjenja.
b)	Fizikalni pouk v ljudski šoli, oziroma obravnava pismene delitve v ljudski šoli. Ker je večina skupščine za to, da odpade prvi del poročila, poroča potem g. dr. Romih o pismeni delitvi in meritvi v ljudski šoli. G. govornik v daljšem metodično-praktičnem navodilu razpravlja na šolski tabli to težavno računsko operacijo. Začne z delitvijo jednotnih števil ter prehaja k vedno sestavljenejšim. Na vsaki stopinji navaja dotične predvaje, ki imajo biti podlaga pravilni in lehki delitvi. Od celih števil preide na desetinska in konečno na drobce. Vsako izvajanje podpira z mnogimi vzgledi. Njegovi razpravi je konferencija z odobravanjem sledila.
c)	Izbor in razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke raznih kategorij ljudskih šol v Krškem šolskem okraji.
G. nadzornik razloži najprvo pomen tega predmeta in povod, da je prišel na dnevni red. Z ukazom z dne 18. sept 1888. 1. št. 1836 je namreč vis. c. kr. dež. šol. svet ukazal, da naj z ozirom na pregledane učne načrte c. kr. okr. šolski nadzorniki o zgornjem predmetu imajo posebne konferencije z vrlimi in izkušenimi učitelji. Uspehi teh predposvetovanj imajo biti predmet natančnejše obravnave v okrajni učiteljski konferenciji in dotične nasvete naj okr. šolsko oblastvo z lastnim mnenjem predloži c. kr. deželnemu šol. svetu v potrjenje.
V namen predposvetovanja določil je c. kr. okr. šolski svet z 12. junija t. 1. št. 625 štiri posebne oddelke: za Krški, Kostanjeviški, Mokronoški in Radeški okraj, kateri je vsak zase v posebnih shodih imel sestaviti dotične načrte za vse kategorije ljudskih šol v dotičnem okraji. Tva-rino za te načrte je imela pripraviti vsaka posamezna šola v svoji domači konferenciji. Teh posebnih shodov se je imel udeležiti vsaj vsak šolski voditelj ali njegov namestnik. Vsi štirje oddelki bi morali imeti še pred konferencijo skupno sejo pod predsedstvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika. Ker pa čas temu ni pripuščal, vzprejel se je ta predmet vsejedno na dnevni red letošnje konferencije, in g. nadzornik pozove odsekove poročevalce, da poročajo o tvarini svojega odseka v dotični odsekovi seji.
Za jednorazrednice poroča g. A. Grčar iz Mokronoga. G. Abram misli, da bi prišlo samo do poročila, ker itak ni mogoče vsega si zapomniti, in g. Leveč se strinja z Abramovim predlogom ter meni, naj se navede samo število objektov. Dalje so poročali za dvo-, tro- in štiri -razrednice g g. Požar, Abram in Ravnikar. Konečno govori o tem predmetu g. nadzornik sam ter pravi, da mora učitelj na tanko vedeti, kaj in koliko ima vzeti. Ko so o tem predmetu govorili in razne nasvete stavili še gg.: Ravnikar, RaCič, Gantar in Pavčič, sklene se po nasvetu g. K. Kaligerja, da ima učne načrte na podlagi dosedanjih izdelkov sestaviti posebni odsek, obstoječ iz dosedanjih 4 poročevalcev pod predsedstvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika.
Po nasvetu g. Požarja se sestavljeni učni načrti liektografujejo in za jedno leto ohdrže ter po jeden eksemplar vsakej šoli izroči, po kojem se ima v prihodnjem letu poučevati. Pri prihodnji okrajni konferenciji se bode o teh načrtih znova posvi tovalo. G. dr. Romih stavi predlog, naj bi imela realistična berila podobe, a cena knjigam ostani neizpremenjena. O tem je še govoril g. Gantar in predlog se vzprejme.
d)	Določilo učnih knjig in učnih sredstev.
G. nadzornik opomni, da se učne knjige ne rabijo, kakor bi se morale. Slovenska slovnica naj bi se povsod vpeljala, če tudi je draga. Na vsak način pa se mora uvesti 4. računica. Po nasvetu g. dr. Romiha se ima visoka vlada naprositi, da odobri za šolsko rabo »Šopek šol. pesen« od F. Stegnarja. Slednjič se še obdrže vse učne knjige, koje so se do sedaj rabile. O rabi pisalnih zvezkov bili smo raznih misli. Eni so priporočevali Grubbauerjeve, drugi Pretten-hoferjeve, tretji bili so za Musilove itd. Ker pa tu ni prišlo do sklepa, prepusti skupščina določitev zvezkov in risank za bodoče leto si. c. kr. okr. šol. svetu, oziroma c. kr. šol. nadzorniku.
e)	Okrajna knjižnica šteje 957 knjig v 1308 zvezk.h ter se je od učiteljstva precej marljivo uporabljala. Dohodkov je imela 249 gld. troškov pa 188 gld. Pregledovalcema računov se določita gg. Saje in Lunder. V odbor so bili izvoljeni: gg Lipajne, dr. Romih, Medič, Ce-puder in gsdč. Šmidinger. V stalnem odboru ostanejo prejšnji odborniki; zastopnikom v c. kr. okr. šol. svet za ostalo funkcijsko dobo pa je bil izvoljen g. Lapajne.
Posamezni predlogi (gg. Požar, Špecler, Grčar in Rozmun), opiraje se na preložitev počitnic od 1. avgusta do 15. septembra se vzpre;mejo. G. nadzornik razdeli šolskim voditeljstvom po eden iztis letnega poročila o dež. vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu za 1. 1887.,
in priporoča na prošnjo g. c. kr. godbenega učitelja A. Nedvčda v Ljubljani njegove »Slavčke« v nakup za učence.
Konečno se g. nadzornik zahvaljuje poročevalcem za njihov trud, učiteljem pa za pazljivost in potrpežljivost ter želi, da bi današnja konferencija obrodila obilo sadu ter sklene zborovanje ob 2 '/4 popoludne.
G. Kaligar kot namestnik prvosednikov zahvaljuje se v imenu zbranega učiteljstva g. c. kr. okr. šolskemu nadzorniku za izborno vodstva konferencije.	— r.
Iz Čateža pri Trebnjem. V naši šolski občini — v peterih vaseh so se mej otroci prikazale koze, katere bolj in bolj razsajajo. Zaradi tega smo morali po ukazu c. kr. okrajnega šolskega sveta s šolskim poukom prenehati in šolo zapreti. Umrla sta uže dva učenca, mnogo pa jih je bolnih.
Iz Boštauja. Blagodejno društvo »Narodna Šola« podarilo je naši šoli za malo vsoto obilo šolskega blaga, za kar se javno zahvaljuje
A. Drmelj,	šolsko vodstvo.
predsednik k. š. evčt».
Iz Ljubljane. V god presvitle cesarice Elizabete so se javne in zasebne šole udeležile sv. maše. Učenci in učitelji I. mestne 5razr. ljudske šole so imeli v novi cerkvi presv. Jezusovega Srca sv. mašo. pri kateri so učenci lepo ubrano peli.
Št. 1305	Razpisi učiteljskih služeb.
okr. s. sv.	Na enorazredni ljudski šoli v Zagorji služba učitelja-voditelja s 450 gld. letne
plače, s 30 gld opravilne doklade in s stanovanjem, — potem na čveterorazredni ljudski šoli drugo učiteljsko mesto s 500 gld. letne plače in s prostim stanovanjem v stalno, ali začasno umeščenje. Prosilci za te službe naj svoje postavno uravnane prošnje do dnd 30. novembra t. 1. po predpisani poti vlagajo pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini v 14. novembra 1889. 1.
Št. 802
okr. š. sv.	Na enorazrednici v Dolskem je izpraznjena služba učitelja in šolskega voditelja z
letno plačo 450 gld. in s prostim stanovanjem. Prošnje naj se do 3. dne decembra 1889. 1. vlagajo pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Kameniku dne 15. novembra 1889. 1.
Št. 302
okr. š. sv.	Na enorazredni ljudski šoli v Dolih (Mariathal) učiteljska služba s 400 gld. letne
plače in s 30 gld. opravilnine in s stanovanjem stalno, ali začasno. Prošnje do dne 5. decembra 1889. 1. pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji v 20. dan novembra 1889. 1.
Št. 744
okr. š. sv.	Umešča se izpraznjena učiteljska služba učitelja in voditelja na dvorazrednici v
Srednji Vasi (v Bohinji). Letne plače je 500 gld., opravilne doklade 50 gld. in s prostim stanovanjem. Prošnje naj se po predpisanem potu do 20. decembra 1889. 1. vlagajo pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 14. novembra 1889.1.
Št 743
okr. š. sv.	Umešča se izpraznjena služba učitelja in voditelja na dvorazrednici v Bledu. Letne
plače je 500 gld., opravilne doklade 50 kr. in s prostim stanovanjem. Prošnje naj se vlagajo po predpisanem potu do 20. decembra 1889. 1. pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svdtu.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 14. novembra 1889. 1.
Sa <?aivfo >v. mililifavx-a!
VIJOLIC E
dobe se v J. R. Milic-evi tiskarni in vsaki knjigarni. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld. 60 kr., brošuranemu izvodu 1 gld. 10 kr.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.	Tiska in zalaga J. R. Mlllceva tiskarna.