-XI glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI leto III., Št. 3 april 1982 Vsem sodelavcem iskrene čestitke ob 1. maju PRAZNIKU DELA ! 4. vMij 4980 Bilo Je turobno posno najeto popoldne, ki se Je že nagibalo v večerni »rak, ko ee Je sgodi-lo tiato, kar amo e strahom in tesnobo v erou pričakovali. Deri Je tov. TITO. Sroa milijonov Je napolnila ialoet in sol-se eo bile nesadržne, iakrene in resnične, kot Je bila iekrana in resnična naša ljubesen do njega. Bvojega sadnjega boja s sahrbtno bolesniJo ni smoge1 več, njegovo telo, Je kljub volji duha sa vedno obmirovalo, in že drugo leto počiva v svojem domu - hiši cvetja na Dedinjah, obkrožen e večnim spominom, lju-besnijo in spoštovanjem do vsega, kar Je bil in kar nam Je dal. Dal pa nam Je veliko, ne aamo nam, veemu človeštvu. TITO Je bil kot mogočno drevo v gori, ki klubuje vsem viharjem in ujmam. Njegovo življenje Je bilo nepretrgan boj sa lepšo prihodnost vseh narodov in vsega človeštva. Težko ae Je bilo boriti proti gospodovalnim silam ideološko, ekonomsko in vojaško rasdeljenega sveta. TITO Je to smoge1, ker Je veroval in saupal človeku in narodu in mi amo mu verjeli in saupall. lato Je bil močan in s njim vsa naša družba. TITO ni bil samo naš. Ljubili, občudovali in spoštovali bo ga val narodi, ki so se bojevali ali ae še bojujejo sa osvoboditev izpod tujega Jama. Kako ree Je to, eno videli ob poslednjem slovesu vee od Ljubljane do hiše cvetja na Dedinju, kjer Je njegov zadnji dom. Ob njegovem grobu emo ee poklonili in obljubili, da bomo nadaljevali njegovo delo in Sli po njegovi poti, ker vemo, da Je to tleta pot, ki pelje v lepšo in arečnejšo prihodnost, v družbo vsestransko osvobojenega človeka. Ta pot pa ni in tudi v bodoče ne bo lahka, premagati bo treba če veliko ovir, kajti živimo v avetu in čaau, ki Je poln protislovij, ki ovirajo ali celo onemogočajo vapoatavitl pravični in trajni mir, poštene, na medsebojnem spoštovanju zasnovane dru-žbeno-ekonomeke, politične in medčloveške odnose. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da tudi znotraj naše družbe obstoje sile, posamezniki in skupine, ki so sovražno razpoloženi do naše družbene ureditve. Ti vedno znova poskušajo in bodo tudi v bodoče poskušali rušiti naš samoupravni družbenopolitični sistem in temeljne pridobitve socialistične revolucije, zlasti bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti, kakor tudi mednarodni ugled naše države. Ob tem ee naslanjajo in povezujejo e tujimi sovražnimi silami in Jugoslovansko politično emigracijo. Pri tem ne izbirajo, ne sredstev ne metod, kar se Je najbolj drastično pokazalo ravno ob dogodkih na Kosova. Titova dediščina in naša obljuba ob njegovi smrti nas obvezuje, da se vsem pojavom in oblikam rušenja našega samoupravnega, socialističnega, družbenega sistema, odločno in brez omahovanja upremo, ne glede na to, ali gre za notranjega ali zunanjega sovražnika. Sovražnik spretno, s vsemi propagandnimi sredstvi in metodami za svoje rušilno delovanje izkorišča naša notranja nesoglasja in gospodarske probleme. Prav zato Je v prvi vrsti nujno, da se vsi in povsod borimo proti vsem negativnim pojavom v družbi, ki slabijo našo enotnost in moč. To pa pomeni, da moramo strniti vee sile in sposobnosti, da kar najbolj učinkovito krepimo samoupravne odnose in da storimo vse, da čimprej odpravimo vsa ekonomska protislovja, ki zavirajo hitrejšo in stabilnejšo gospodarsko rast naše družbe in ustvarjajo občutek socialne ogroženosti. Heizmerno Je bogastvo misli in izkušenj, ki nam Jih Je zapustil TITO. Pomenijo sintezo bogatih izkušenj iz dolgega obdobja boja delavskega razreda in socialistične revolucije ter boja za pravičnejše ekonomske in politične odnose v svetu. Pomenijo bogat prispevek revolucionarni marristični misli in praksi. Ob Titovi smrti smo ee zaobljubili, da bomo nadaljevali njegovo delo in smelo hodili po poti, ki jo Je začrtal. Ta pot pelje v samoupravno socialistično družbo, v družbo enakopravnih, svobodnih in srečnih ljudi. Težave, ki Jih doživljamo, nam ne smejo vzeti volje in poguma, da bi ee dalje borili za te plemenite cilje, za ketere Je usahnilo že toliko čudovitih življenj. Vladimir Polajnar t) pn)L wiaj Delavski razred in delovni ljudje naše socialistične domovine letos že sedemlntridesetič praznujejo 1. maj v svobodi. V tem času smo veliko naredili, delali pa emo tudi napake, katere smo vedno znali odpraviti. Naša domovina po osvoboditvi beleži buren razvoj, halokje v svetu se Je dogodilo kaj podob- nega. Iz zaostalosti smo se povzpeli med srednjerazvlte in to v dobrih treh desetletjih. Vsak tak razvoj beleži uspehe in padce. Kdor dela, tudi greši. Vsaka napaka, ki se jo odpravi, Je najboljša šola, da se kaj podobnega ne ponovi več. Tokrat ne bi ponavljali vseh uspehov povojne graditve domovine, ampak malo razčlenimo probleme, v katerih se nahajamo sedaj, spremljali pa nas bodo še nekaj časa v prihodnosti. V zadnjih treh letih na lastni koži občutimo težave, v katerih smo se znašli. Situacijo Je še poslabšala naftna kriza in monetarni pretresi na borzah. Pa~ meten gospodar vedno pri sebi pretehta, na kaj lahko vpliva, na kaj pa ne. Tako ae moramo obnašati tudi mi. Ce vemo, da na ceno nafte ne moremo vplivati, na monetarne premike v svetovnem merilu pa tudi ne, ee nam zastavlja vprašanje, kaj lahko atorimo mi. Zastavimo si vsaj dva cilja, za katerih uresničitev imamo vse možnosti. Kot prvi cilj lahko omenimo varčevanje z energijo. Na tem področju lahko veliko storimo. V večji meri se bomo morali nasloniti na lastne energetske vire, pred vsem na premog, še neizkoriščeno vodno silo in atomsko energi” Jo. Pri varčevanju z energijo lahko veliko dosežemo z boljšimi izolacijami stanovanjskih zgradb in zavestnemu varčevanju vsakega posameznika. Drugi cilj Je ekonomska etavill-zacija. Gospodarski razvoj, kakršnemu smo bili priča v preteklem obdobju, nas Je uspaval. Obnašati smo se pričeli neresno. Ko sedaj trezno ocenjujemo nekatere naše napake, vidimo, da smo šli v prenekatero ekonomsko neupravičeno investicijo. Koliko proizvajalcev avtomobilov imamo, računalniške opreme in še kaj podobnega. Pri tem pride do problema majhnih serij, razdrobljenosti izdelkov , rezervnih delov itd. Šele sedaj so se pričeli proizvajalci sorodnih izdelkov dogovarjati o skupnih udeležbah, ko je prišlo do streznitve. V obdobju, ko smo veliko investirali, smo se tudi precej zadolžili. Produktivnost nam je rasla prepočasi. Kljub prenekateri moderni proizvodni opremi smo premalo naredili. Zavedati se moramo, da bomo dolgove lahko odplačali le z marljivim delom in usmerjenostjo v izvoz, saj le tako lahko dobimo devize. V naš samoupravni socialistični sistem so se vrnili prenekateri posamezniki , ki v socializmu vidijo zgolj socialno in svoje pravice, poza- bljajo pa na dolžnost do dela. Vse pravice delavskega razreda izhajajo iz dela. Kdor ne dela naj ne pripada delavskemu razredu in naj ne uživa pravice, ta katere se Je delavski razred moral akozi zgodovino krvavo bori-nl. Za 1. maj, ko se bodo vrstile praznične manifestacije in prireditve, se lahko spomnimo na vso težko zgodovino delavskega gibanja, ki je bila prehojena do današnjih dni. Marsikomu ni poznan namer praznovanja 1. maja in zgodovinski dogodki v boju delavskega razreda za bolji Jutri, zato se sprehodimo še malo skozi zgodovino. I. maj Je mednarodni praznik dela, simbol solidarnosti delavskega razreda. Njegova zgodovina se Je začela v Chicagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po osemurnem delovnem času. Policija Je povzročila pokol, pet delavcev pa so obsodili na smrt. Na prvem kongresu II. internacionale v Parizu leta 1886 Je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spomin na čikaš-ke delavce 1. maja organizirajo množične demostraciJe in stavke. Janez Hostnik Prvomajska proslava Je tako postala oblika razrednega boja. Prva praznovanja so bila pri nas v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu leta 1690. Velika proslava Je bila leta 1925 v Berlinu, kjer Jo sodelovalo okoli 500 000 ljudi. Tudi na Kitajskem, Indiji in Indoneziji je proletariat za *. maj nastopal z gesli boja za osemurni delovni dan, politične svoboščine in odpravo imperialističnega suženjstva. Zmaga fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji Je dala prvomajskim praznovanjem protifašistični in pro-tinaoistični pomen, l.aaj so praznovali pri nas tudi med NOB na osvobojenem ozemlju, zaporniki v taboriščih in celo v zase-denih mestih (prvomajske demonstracije v Ljubljani leta 19*5)• Danes praznujemo 1. maj kot državni praznik. Kako prijeten občutek Je svoboden hoditi po ee» atah,ulicah. Za to svobodo so mnogi darovali svoje življenje. Spomnimo se Jih, kako so v najtežjih dneh znali izbrati pravilno pot. Nadaljujmo Jo in to vsak na svojem delovnem mestu, z boljšim delom. Janez Hostnik UcruoUuoLjenL debati DELAVSKI SVET TOZD ISKRA ŽELEZNIKI 1 Nastran Štefan - predsednik Rakovec Tone - namestnik Bandelj Bojan Habjan Stane Lotrič Lidija Jensterle Majda Eržen Marija Šolar Tone Kemperle Ivan Benedik Drago Benedičič Jože Lotrič Rafko Eržen Rafko Šolar Janez Božič Milan Dolenc Anton Arnol Stane Kokalj Srečo Nastran Vinko Kavčič Rafko Kavčič Janez Lemšar Francka Bergant Franc Demšar Majda Tolar Dragica Rant Ivanka šolar Milka SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD ISKRA ŽELEZNIKIi Gaser Maks - predsednik Leben Janez - namestnik Demšar Ignac Megušar Lojez Benedičič Dragicam Lotrič Janez Doberšek Vlado DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD ISKRA ŽELEZNIKU Rakovec Janez - predsednik Bernik Marjan - namestnik Pejfar Tine Benedičič Marjana Beguš Ivan Jelenc Lojze Florjančič Lučka Šmid Vanja - Osnovna šola Derlink Mirko - Tehtnica DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELAt Megušar Lojze - predsednik Knvčič Janez - namestnik Čenčič Brane Tarfila Filip Kramar Marjan Demšar Francka Koblar Lojzka Gačnik Izidor Lotrič Marija Vrhunc Anton Ljubijankič Fikret ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SOCIALNO VARSTVO, OTROŠKO VARSTVO IN ZAPOSLOVANJE: Koblar Dragica - predsednik Oman Anton - namestnik Polajnar Jana Šmid Igor Rant Anton Rakovec Fani Cotar Ana Pačnik Cveta Vrhunc Marjan ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA KULTURO IN TELESNO KULTURO t Gaser Franc - predsednik čufer Franc - namestnik Čufer Franc Benedičič Marjana Dolenc Vita Demšar Vinko KošmelJ Jože POSEBNA DELEGACIJA ZA ZDRAVSTVO Tarfila Marica - predsednik Potočnik Olga - namestnik Debeljak Vlada Jelovčan Kati Thaler Matilda Rant Franc Beguš Mihela POSEBNA DELEGACIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST; Bandelj Bojan - predsednik Starčič Sašo - namestnik Markelj Ciril Rihtaršič Stane Megušar Branko Gartner Pavle Eržen Rafko POSEBNA DELEGACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE , Bačič Dragica - predsednik Zgaga Stane - namestnik Nastran Marinka Gaser Francka Berce Bojan Lavtar Franc Cerk Olga DELAVSKI SVET SOZD ISKRA* Kavčič Franc - ISKRA ŽELEZNIKI Tavčar Miran - ISKRA SEŽANA Lazar Martin - ISKRA IDRIJA Kokalj Rado - ISKRA PRŽAN Eržen Matjaž - ISKRA RETEČE DELAVSKI SVET ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA: Kavčič Franc Prezelj Jože Šmid Janko Megušar Lojze SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA; Kramar Marjan ZA ZBOR INTERNE BANKK ISKRA; Nastran Tina - ISKRA ŽELEZNIKI Kolenec Marina - ISKRA IŠP DSSS Avguštin Danica - ISKRA RETEČE Penko Silvo - ISKRA SEŽANA Košuljandič Eva - ISKRA PRŽAN V ODBOR ZA SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR INTERNE BANKE: Škraba Breda - ISKRA PRŽAN Hilan Lotrič Vfut>el irv fO^UxvU>o 9. eowqre<»a Haloga kongresa, kot najvišje-ga organa ZK Slovenije je, da oceni delo na reeh področjih med dvema kongresoma in opozori na največje družbene in politične probleme, ter nakaže smer, po kateri bi jih najlaže prebrodili. V času predkongresnih aktivnosti med obema kongresoma so bile organizirane tudi široke javne razprave komunistov, ki so razpravljali o nalogah svojega okolja ter vse družbe in na tej podlagi razvili družbeno politično in samoupravno aktivnost. Kongres je pri svojem delu obravnaval i - poročilo o delovanju ZK Slovenije med kongresoma. - predlog resolucije II. kongresa ZKS - predlog sprememb Statuta ZKS Dotaknil se bom samo nekaterih problemov, ki so najvažnejši sa našo družbo. V poročilu Zveza komunistov u-gotavlja, da je bilo preteklo štiriletno obdobje zelo plodno in delavno. Ha področju družbenoekonomskih odnosov smo dosegli viden napredek, saj je družbeni proizvod naraščal povprečno za 3,9 K temu je največ prispevala industrijska proizvodnja, katere rast je bila 4,9 % letno. Stopnja rasti kmetijske proizvodnje pa Je bila 3.7 K>. Zaradi kopičenja plačilno bilančnih težav se Je stopnja rasti celotnega gospodarstva v letih 1980 in 1981 močno umirila. Zveza komunistov se Je prizadevala za krepitev procesa samou- pravnega sporazumevanja, dogovarjanja in združevanja. Iz institucionalnih in formalnih oblik združevanja dela smo res prešli k strokovno kvalitetnejšim integracijam. Hi pa na tem področju še dovolj storjenega. Sedanjim družbenoekonomskim težavam je vzrok prav nesporazu-mevanje in premalo dogovarjanja in spoštovanje dogovorov. Ha področju kmetijstva in proizvodnje hrane so bili vzpostavljeni novi kvalitetni dejavniki in odnosi med kmetijskimi proizvajalci in družbenimi podjetji. Integracija kmetijskih proizvajalcev preko združevanja le-teh v združenja e kmetijskimi zadrugami Je prinesla boljše rezultate in večje hektarske donose ter večjo proizvodnjo klavne živine. Hi pa na tem področju urejena politika cen, zato se pojavljajo stalna trenja v celotni razširjeni reprodukciji. Zveza komunistov Je v preteklosti gradila družbenopolitični sistem na pridobitvah NOB, bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti na samoupravni platformi odločanja in upravljanja. Gradila in dograjevala Je delegatski sistem in posegala v vse pore njegovega razvoja in delovanja. Izkazalo se Je, da so delovni ljudje in občani sprejeli, podpr-li in nadalje podpirajo ta sistem. To se Je pokazalo predvsem ob visoki udeležbi na volitvah, Na področju organizacijske krepitve in kadrovske politike Je Zveza komunistov Slovenije vzpodbujala predvsem k tem, da se okrepi akcijska sposobnost članov in organizacij ZK. Zato Je skrbela za stalno usposabljanje članstva, povečevanje le tega in preko tega krepila vlogo osnovne organizacije. Število cenovnih organitacij ZK ae je povečalo na 6)60. V združenem delu jih Je 4678 od teh v gospodar«tvu 3214 v KB pa 1)82. Število članstva je v te« času naraslo na 125.122. Osnutek resolucije II kongresa podaja naloge Zvese komunistov Slovenije v naslednjem obdobju. V obdobju, ki Je neposredno p-red nami se bo Zvesa komunistov Slovenije savsemala za nadel Jne še intenzivnejše zdru-ševanje dela in sredstev na principu skupno ustvarjenega dohodka. 7 OZD in vseh oblikah poslovnega sodelovanja mora potati prevladujoča praksa dohodkovno povezovanje. Kupoprodajni odnos mora preko dogovarjanja in sporazumevanja in preko postavljanja dogovorjenih standardov zamenjati dohodkovni odnos temelječ na vloženem delu in drugih elementih, preko katerih je nastal finalni proizvod. V ta kon-teks moramo spraviti tudi trgovino, saj le ta ne more biti Se nadalje popolnoma odtujena od proizvodnje in se obnašati kot tujek v sistemu. V nadaljnem razvoju političnega sistema se bo Zveza komunistov zavzemala za nadaljno afirmacijo delegacij. Delegacije morajo postati mesta usklajevanja interesov in dogovarjanja za enotno nastopanje v SIS in DP8. Začeti morajo svoje poslanstvo opravljati tako kot Je zapisano v ustavnem zakonu. Poslovodni organi in druge strukture pa morajo svoje ugotovitve, o-dločitve itd. pred realizacijo v širšem prostoru uveljavljati preko delegacij ne pa mimo njih. V mednarodnih odnosih bo ZKS delovala še naprej v smislu mi- ru, miroljubnega sodelovanja med narodi in podpirala neuvrščeno gibanje. Zavračala bo vsako nagibanje k blokom in pritisk blokov na našo samoupravno socialistično neuvrščeno politiko. Bistveni element sprememb Statuta ZKS in tudi Statuta ZKJ Je v tem, da bi se mandat voljenim funkcionarjem podaljšal is enega na dve leti. V skladu s Titovo pobudo o kolektivnem vodenju in odgovornosti Je bil pred dvemi leti uveden enolet ni mandat. ZKS smatra, da enoletni mandat ni edini pogoj za uveljavitev kolektivnega vodenja in odgovornosti, temveč Je le eden od elementov, ki vodi k temu cilju. ZKS smatra, tako je tudi stališče ZKJ, da bi v sedanjem obdobju bilo bolj primerno zadržati dvoletni mandat s možnostjo enkratne ponovitve. Milan Lotrič •coj je, n.ooeqL0 Z zasedbo novozgrajenih proizvodnih prostorov se Je dejavnost SLO in civilne zaščite bistveno spremenila in povečala. 6 te* pa tudi dolžnosti izvajalcev nalog. Temeljna usmeritev razvoja SLO v te* letu naj bi bila, usposabljanje kadrov in nosilce dejavnosti. Enote CZ s*o povečali že v letu 1981, o če-eer Je razpravljal DS na 25. seji, dne 24.11.1981. Prav tako smo v letu 1981 uspeli opremiti enote CZ z najnujnejšo opremo, ki Jo predvideva začasni kriterij materialnih sredstev. Po lastni oceni Je bila izvršena nabava 4 KV elektroagregata in vodne črpalkeNCG s priborom. Potrjeno Je tudi naročilo za nakup vodne črpalke "ROSiENBAUER" pri podjetju "VARNOST" Ljubljana itd. Končno Je ta dejavnost dobila prostor, kjer so podani pogoji za namestitev opreme in drugo. ___.ISKRA* iELeZMIkl na I/. občinskem tekmovanju ekip prve pomoči za doseženo Ekipo so sestavljali: JENSTERLE MAJDA Železniki, Na Kresu 22 BENEDIČIČ MARJANA Železniki, Na Kresu 67 BENEDIČIČ HEDVIKA Železniki, Na Kresu 17 BEKŠ ANKA Železniki, Na Plavžu 13 DOVIČ GRETA Železniki, liacovnik 28 Dne ZG • 5 . & 2. Za tekoče leto smo planirali 1.157.159,00 din sredstev za usposabljanje kadrov in opreme. (v te* ni všteta nabava vodne čr palke). Osnovni dejavnik SLO Je civilna zaščita in narodna zaščita. Imenovanje članov štaba CZ in enot CZ Je vsklajeno s pristojno KS. Izdane so bile izkaznice. Upravni organ za LO občine Škof- ja Loka in občinski odbor RK Je razpisal tekmovanje ekip za leto 1982 v okviru akcije "NNNP-82". Namen tega Je vzgajati člane ekip v duhu patriotizma socialistične solidarnosti ter kvalitetnim osvajanjem znanja prve pomoči ob najrazličnejših poškodbah. Na to tekmovanje smo prijavili dve trojki. Tekmovanje Je bilo 20. marca 1982 v Škofji Loki, v športni dvorani Poden. Tu Je tekmovalo 56 lekip iz cele občine. Naša dekleta - članice: Jensterle Majda, žel. Na Kresu 22 Benedičič Marjana,žel.Na Kresu 67 Benedičič Heda,žel.Na Kresu 17 Bekš Anka, Žel. Na Plavžu 15 Dovič Greta, žel.Racovnik 28 so na ekipne* tekmovanju dosegle II. mesto in prejele diplomo. Se posebno priznanje gre tov. Jensterle Majdi, ki je sodelovala v obeh trojkah, ker v nasprotne« primeru, bi morala nastopiti samo ena trojka. Ha smem pa prezreti pomoči Zdravstvenega doma Železniki, ki je predhodno nudil strokovno pomoč dr. Habjana, ki je v nekaj urah uspel podati strokovno znanje članicam trojke. Tako kot ta ekipa, bodo tudi ostale pričele z usposabljanjem. V programu je, da bo meseca apr-ila-maja tečaj za ekipo, katere naloga je "uporaba in vzdrževanje zaklonišč, postopoma pa naj bi se odvijalo za ostale ekipe kot so: gasilska, biološko-ke-mična, tehnično-reSevalna in ekipa za zveze. Bezka Porenta Ekipe prve pomoči ISKRA. ŽELEZNIKI na tekmovanju v Škofji Loki. bi -HpreMnitA, i*\, o Kako bi spremenila svet in ljudi v njem? Da, svet bi bilo potrebno spremeniti od najmanjše podrobnosti do nesporazuma mad deželami, in vsega, kar svet ogroža. Samo, da se spomnim, kakšne so razmere, me je že strah. Kako lepo bi bilo, ko bi ga lahko spremenila in tudi ljudi bi bilo potrebno. Ljudje bi bili med seboj kot bratje, n bi bilo lakote, revščine, trpljenja in nobenemu ne bi bilo treba razmišljati, kaj bo jedel jutri, kaj se bo zgodilo jutri? Tako pa mislimo ljudje, ki smo bele polti, da smo na svetu nekaj več, da vemo več od drugih. A včasih so oni pametnejši in boljši, a tega se mi ne zavedamo kaj preveč. Zamislim se, kako bi jaz spremenila avet in ljudi v njem. Najprej bi ljudi rešila lakote, revščine in trpljenja. Tako pa so ljudje lačni zaradi oborbžitve, saj vsaka država iz leta v leto daje več denarja za orožje. Bogatim bi vzela zemljo in Jo razdelila med preproste ljudi. Delavcem bi zgra* dila tovarne, ljudem, ki so stari invalidi ali pa osamljenim pa domove.V vsakem malo večjem kraju bi dobili zdravstvene domove id bolnice. Danes v svetu umre zaradi pomanjkanja zdravil, bolnic in zdravstvenih domov veliko ljudi. Potem bi rešila nasprotja in nesporazume med državami. Posebno pa nesporazum med (državami) velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo, Irakom in Iranom. Pa tudi na Poljskem Je dovolj napete. Problemi pa so tudi v drugih državah. Ko bi vse to rešila, bi bil svet že skoraj dober. Še ljudi bi bilo potrebno spremeniti. V svetu ns bi bilo več hinavščine, prelomljenih obljub, nevoščljivosti in drugih podobnih reči. LJrdJe bi bili med seboj prijatelji, pomagali bi eden drugemu in sploh bi se dobro razumeli. Ne bi bilo potrebno nobenih sestankov o razorožitvi, o varnosti in zaščiti Evrope in drugih. Saj tako vsi samo govorijo, naredijo pa nič. Tako pa je tudi v Jugoslaviji. Sestanki so dolgi, dogovarjanja in planiranja so odlična, ko pa Je treba kaj napraviti za vse to, pa hi nikogar. Ko bi lahko svet spremenila tako, da bi bilo vse dobro, bi bilo Imenitno. A na žalost se ga ne da. Upam, da se bo kaj umirilo in ohladilo in da ne bo še slabše kot je sedaj. tiihtaršlč Valerija, 8.a OŠ Prešernove brigade Železniki Netem o -Miigarjeu in tjviblkzl^u fc)togittKjc Ker ae poleg mentorstva vašega fotokluba ukvarjam tudi s slikarstvom, bom na kratko ocenil obe razstavi. K veki sliki bi marsikaj pripomnil, na kratko pa le nekaj tipičnega. Od sedem tihožitij za vajo(sadje, kruh, orehi, steklenica) je Lotrič Snežna reševala svoj Izdelek v temperi predvsem plakatlvno. Rant Franc je v olju pokril polovico slike z nedovršenim prtom, zato je učinkovitost glavnega motiva motena. Njegova druga varianta z ruto Je boljša. Večje tihožitje Bertoncelj Jane s temnim ozadjem je boljše od manjše slike, le v grozdju bi moralo biti malo več jasnosti. Tarflla Lojze Je pokazal na obali zanimivo rešitev z dominanto svetlobe na prvem mestu, le kompozicija desne polovice slike z drogom Je prelahkotna in kar kliče več čolnov na levi z ozirom na težo obeh figur. Olje "Danjerska grapa" Staneta Zgage Je v spodnji polovici preveč površAa, ker je zgornja polovica kar dobro rešena. Pri portretih so vidne težave, čeprav Je Jožica Hejc z akvarelom dobro postavila svojo Martino. Dober pokrajinar Vladimir Polajnar z "Danjersko planino" dokazuje svojo rutino v pastelu. . Z razstave Fotoamaterji pa so postavili nekaj motivov na temo "žena" in tudi nekaj v počastitev kongresa KPS: detelji iz proizvodnje in fragmenti spomenika v Dražgošah. Kaj posebno novega pa ni bilo. Najbrž Je na filmih s zadnjih delovnih izletov le kaj novega, saj stav programu za 1. maj Mar dve razstavil želim vsem "Dobro luč I" Vlastja Simomčič SREDI NEŽNIH TRAV Sanjavo zamišljena znava v modro nebo, sredi nežnih trav. V šepetu neslišnem le srce govori, sredi nežnih trav. Ljubeče objema pogled tvoje lepo telo, sredi nežnih trav. V strastnem objemu spočne se življenje, zredi nežnih trav. P.V. - M. »OTO: POLIJ*AH VLADIKIH - DELO , \ •••••«*••**•••••••••••••••••{•••••••:•!::iizrjJ55J5!••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••.•...•••...»•••»»..»»""""••••••••••••••••••••••••••••a*** ...............................................ZZZii zzz*9***9*•*•*••••••••••••••••••••• .........................................................................................;*•••; •••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••••♦••••••••••••••••••• z::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;::::::::::::::::;;;;;...:::::::::::::::;:::::::« • m mm mmm mm mm***.*.***-.**.-.-.-.-.*.***.*, m m ^777777* **••••••••••• •••••••••* ►•••#ees*eesee#s#e###e#ee#< ••••jjjjjj®«JJJ2Jjj2•••••2j••••••j•• iH ■1111" •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••.»»JII?!??!*??**??*!, • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••. “•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a*.......•••••••............22222222222222* ••••••••••••••« ••••••••••••••••••••••••••••••**••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••.»ZIZizzIJII!!«: •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#«»»2222222222222222 •••••••••••♦•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222222 2222222************** :22::2:2222:222:22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222l!illllh: ...........................................................•••••••••••••.........222.22222222* ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••iii;zizz»2IIII»i *•••• ?•••••••••••••••••••••••••••••••••••.•••••••••••••••• •••••••••••••••••••»»2222222222 22222 ••••••••••••••••••••»•»»»e* •*f ................................................•••••••••••................••»•2. .22222222* "^^"•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« •••••••••••••••••••••* ••••••222222222* :22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222:::: ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»2222222222* **•«••••?••••§«•••?*•••••••••••••.....................................................222222* !???????????•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222 ^^^•^••^•••^•^^•••••••••••••••••••••••••••••••••2222222222*2e2222*22222222222222222222222 :222222222:22::::::::::::::::::::::::::::::::2222222222222222222222222222222222222222222222222 22222:::22:::::::::::::::::::::::::::::::::::z2222222222222222222222222222222222222222:::2222 »••••••••••••••••••••••»•••.••••••a« ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••IJJZ2222222* ►•••••••••••••••••••••••••••••••••••*..........................................2....222* •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••222**‘ *;•••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*------ **** .....2.2.2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 :22:i:2222;2222::::::::::::::::::::::::::::::::::::::2:::2:::::z::::::::::::::::zzz;222;:2222 !!!??!?????????••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 222222222222222:2*!******##****#****************2*2******«**************«*«»*»«**222222222222 222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222221 222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 :::::::::::::::2:::222::222222222:222222222222222222222222222222222222222:222:22222222:2K22 22222222222222:22222222222222222222222:222222222222222222222222222222222222222222222222222KL 22:2:22222222222222222222222222:222222222222222:22222222222222:2:22222222:22222:222222222222^