L«, Va, ŠL 18 (^Jotro* sn» »L iDiiff Upravništvo: Ljubljana, Knafljerm oKca 5. — Telefon it 8122, 8128, 8124, 8126, 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — TeL 8492 in 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon it 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica št ^ — Telefon št 190. Podn«žnitO Jesenice: pri kolodven it !<«. Podružnica msWt LJaMJanaki cesta it 42. Podružnica Trbovlje: ▼ MS dr. partnerja LJubljana, 4* maja 1931 Cena t Dir Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča so posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123, 3124, 8125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To-lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Eocenova uL 3 Telefon it 190 ■ -ir Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MADŽARSKA - ZAŠČITNICA TERORISTOV IN ATENTATORJEV Proces proti teroristom je znova dokazal, da se pripravljajo teroristične akcije proti naši državi na madžarskem ozemlju ob podpori madžarskih oblasti Budimpešta, 3. maja. M. »Pester Lloydc se bavi v daljšem članku z napadi jugoslovenskega tiska na Madžarsko v zvezi s komunističnim procesom v Beogradu, ki ie razkril in dokazal, da uživajo zarotniki, ki rovarijo proti naši državi in snujejo razne teroristične akcije, gostoljubnost na Madžarskem m cek) podporo madžarskih oblasti. List zagovarja madžarsko vlado in pravi, da ie biilo njeno postopanje vselej korektno ter da je smatrati napade jugoslovenskega tiska samo za izzivanje. Zaradi tega, pravi list, se tudi madžarski tisk ne bo bavil s temi napadi, tem manj, ker jim tudi v inozemstvu ne poklanjajo nikake pozornosti in verodostojnosti. Ce jugoslovenska vlada ne bo ustavila •p protimadžarske kampanje, potem je dolžnost madžarsike vlade, da napravi temu klevetanju konec z energično de-r iršo v Beogradu. Madžarska vlada mora to storiti, čim bo končati proces v Beogradu. Do takrat pa bo ostalo madžarsko javno mnenje rezervirano. Tudi »Pesti Hirlap« odklanja napade jugoslovenskega tisika m piše v enakem očividno od zgoraj inspiriranem smislu, kakor poloficijelni »Pester Lloyd«. * Pisanje »Pester Lloyda« in »Pesti Hirlapa« je zares več ko čudaško. Že meseca junija lanskega leta in februarja letošnjega leta je naša vlada na osnovi notorično dokazanih dejstev, da se pripravljajo na madžarskem ozemlju prevratne akcije proti naši državi, opozorila madžarsko vlado na to in ji dala tudi konkretne dokaze. Upravičeno se je pričakovalo, da bo napravila madžarska vlada temu početju, ki moti dobre sosedne odnošaje, energično konec. Madžarska vlada Je vedno zatrjevala, Odgovor na madžarske klevete Vojvodinski Madžari izražajo zahvalo kralju in vladi Subotica, 3. maja. č. Danes dopoldne ce je vršila v Bajmoku velika skupščina Madžarov. Udeležilo se je nad 1500 ljudi, zastopniki vseh slojev. Skupščino je otvorii Sandor Nagy, ki je v svoiem govoru naglašal, da so po 6. januariu prenehali vsi prepiri za narodnost v Jugoslaviji in je zavladal mir ne samo med strankami, marveč tudi med Jugoslovenskim narodom in madžarsko narodno manjšino. Vlada verno izvršuje kraljev program in Madžari so kralju in vladi iskreno hvaležni. Govoril je nato še bivši vodja bivše madžarske stranke Mihajlo Roter in zastopniki Madžarov iz Vojvodine. Z zborovanja je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravi ministrskemu predsedniku. Obenem je bilo sklenjeno, da se skliče za Ju rje v dan v četrtek v Vel. Bečkereku velika skupščina Madžarov, ki naj posvedoči ne samo vsej državi, marveč tudi vsemu inozemstvu, da so lažne vse govorice o nekakem nezadovoljstvu madžarske narod-nemančšine ^Jugoslaviji.. Nemčija razočarana nad Ameriko Hoover odklanja revizijo vojnih dolgov In se izjavila tndi pro« av strijsko-nemški carinski uniji Berlin, 3. maja d. Jutri se prično v Wa-shingtonu razprave mednarodne trgovinske zbornice, ki se jih bo udeležil tudi ameriški poslanik v Berlinu Sackett. Kakor se more sklepati na podlagi komentarjev, ki so 31& objavili nemški in nekateri inozemski listi o potovanju poslanika Sacketta v Ameriko, goje v nemških gospodarskih m politični krogih precej upanja o ugodnem poteku w ashingtonskega kongresa mednarodne trgovinske zbornice, ker se more skoro z gotovostjo pričakovati, da se bo ob .ej priliki načelo tudi vprašanje mednarodnih vojnih dolgov. Zato je vest lista »Herald Tribune«, ki izvira očividno iz zelo zanesljivega vira, da vztraja predsednik Hoover glede vprašanja vojnih dolgov na svjjem dosedanjem odklonilnem stališču proti znižanju mednarodnih obveznosti, vplivala v nemških vodilnih krogih porazno. Omenjeni list pravi nadalje, da Hoover nima sicer ničesar proti temu, ako nekateri promi-nentni Američani načno vprašanje dolgov pri razpravah mednarodne trgovinske zbornice, bi bila vrednost take razprave vendar zelo problematična, Ce Je že v naprej znano, da vztraja ameriška vlada na svojem dosedanjem stališču. Tudi vest iz istega vira, da bodo ameriški zastopniki na tej konferenci ostali glede avstrijsko-nemške carinske unije nevtralni in da označujejo v krogih državnega depar-tementa, kakor se javlja službeno, carinsko unijo za nezdružljivo z največjimi carinskimi ugodnostmi, je v Berlinu izzvala precejšnje razočaranje, ker se zdi, da bo odklonjen avstrijski predlog proti preveč ostri interpretaciji klauzule o največjih ugodnostih. . Newyork, 3. maja. g. Predsednik amerl-šikh trgovinskih zbornic Jules Barnes je na letnem banketu trgovinskih zbornic zahteval obširno rušenje carinskega zidovja okoli Zedinjenih držav. Barnes meni, da bo samo ta korak pomiril države, ki so sklenile ukrepe proti ameriškim carinam. Le s tem bi se dvignil ameriški izvoz. Kakor znano, je Barnes tudi podpredsednik mednarodne trgovske zbornice, ki se bo sestala prihodnji teden. Hujskarije v fašističnem parlamentu Razprava o svoječasnem incidentu tirani napadi Bhn, 2. maja o. FaSistični parlament se ■te bavil na svoji včerajšnji seji z interpelacijo poslanca Dudana, predstavnika >neosvobojene Dalmacije«, o znani svoje-J^T^sušSki aferi«. Državni podtajmk zunanjega ministrstva Fam je v odgovoru na interpelacijo izjavil, da so jugoslo-vensld finančni stražniki koncem januarja uSvili na mostu preko Rečine reškega sodnika dr. Tacconia, sorodnika nmskega senatorja Tacconia, ki zastopa j nn^kem parlamentu »neosvobojeni Split«. ^slovenski stražniki so odvzeli Tacconiu fa^- stični znak ter baje žalili Ko je rimska vlada prejela o tem obve stil o reške policije, je italijanski P«^ v Beogradu interveniral to dobil zag^ov^ lo, da bodo dotični finančni stražniki po- na sušaškem mostu — Nekvafifi-na Jugoslavijo zrvani na odgovor. To se je res zgodilo incident je bil s tem poravnan. Interpelant poslanec Dudan se je z odgovorom zadovoljil. V svojem govoru pa se je pritoževal zaradi nekakih jugosloven-skih provokacij italijanskih podanikov v Dalmaciji in napadal na najbolj nedostojen način Jugoslavijo. Pritoževal se je tudi nad tem, da se morajo dalmatinska društva v Italiji v korespondenci z >neosvo-bojeno« Dalmacijo posluževati barbarskih imen, kakor Split namesto Spalatto itd. Govoril je o nepravičnosti mirovnih pogodb, Id dopuščajo sredi Evrope take barbarske metode in med ploskanjem fašističnega parlamenta je zaključil z besedami: »Zgodovina sama bo spremenila sedanji položaj in necivilizirani narodi se bodo morali vrniti tja, odkoder so prišli.« Kapitulacija upornikov na Madeiri London, 3. maja. AA. Uporniki na Mia-deiri so se brezpogojno vdali. Zato so vojne operacije končane. Voditelji vstaje so se zatekli na britski konzulat Njih po-ziciia je bila izgubljena tisti mah, ko je začete križarka »Vasco de Gama* bombardirati. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Eiritski mornaTji so se izkrcali v Fimcha-lu, d d prevzamejo varstvo angl^kčh državljanov in drugih inozemcev. Izmed civilistov ni bij nihče ranjen. Pred krizo vlade na Poljskem Varšava, 3. maja. Časopisne vesti, da je ministrski predsednik Sla vek izročil predsedniku republike demisijo celokupne via-de. se popravljajo tako. da je ministrski predsednik Slavek opetovano izrazil željo, da bi ga zamenjal na tem mestu. Zato se pričakuje, da se bo v najkrajšem času izvršila v vladi izprememba. Kot njegov naslednik pride v prvi vrsti v poštev trgovski minister Prystor. da želi kar najbolj korektne odnošaje z vsemi sosedi. Proces, ki se vrši pred državnim sodiščem v Beogradu, pa je znova jasno dokazal, da se zarote proti naše državi pripravljajo na madžarskem ozemlju ob toleranci in direktnem sodelovanju gotovih madžarskih oblasti. Obtoženi Tilman je odkrito priznal, da so ga sprejeli madžarski službeni organi kar najvljudneje, da je dobil od njih denar, eksploziva in orožje, označeno s službenimi madžarskimi znaki. Eksploziva izvirajo iz madžarskih vojaških skladišč. Na paketih so celo še madžarske etikete. Zato je zatrjevanje budimpeštanskih listov, da so Madžari povsem nedolžni, naravnost smešno. Počakali bomo na konec beograjskega procesa, ki bo popolnoma razkrinkal to rovarjenje proti naši državi in tedaj ne bomo mi obtoženi, marveč bomo nastopali kot tožitelji. Pogreb bana Matica Beograd, 3. maja. č. Danes popoldne se je vršil pogreb pokojnega bana du-navske banovine arrmjskega generala v p. Svetomira Matica. Opela v sabomi cerkvi se je osebno udeležil tudii Nj. Vel. kralj. Pred cerkvico se je poslovil od pokojnika v imenu vlade in uradini-štva pomočnik .notranjega ministra-Predrag Lukič, v imenu vajsike in mornarice pa general Dušan Simovič. Povor-ka je nato krenila na novo pokopališče. Ogromna udeležba občinstva priča, kako priljubljen je bil pokojnik pri vseh slojih naroda. Zakon o pobijanju malarije Beograd, 3 maja. AA. Na. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o pobijanju malarije. Zakon jima 32 paragrafov. Holandski novinarji v Zagrebu Zagreb, 3. maja. č. Holandski novinarji, ki se mude na turneji po Jugoslaviji v Zagrebu, so si danes dopoldne v spremstvu zagrebških novinarjev ogledali mesto in razne zavode, popoldne pa so priredili izlet v okolico. Zvečer je priredil holandski konzul na čast odličnim gostom banket v Espla-nadu, Nemška razstava v Zagrebu Zagreb, 3. maja č. Danes dopoldne je bila ob udeležbi umetniških krogov in druge odlične publike otvorjena razstava nemške umetnosti. Razstavo je otvorii z daljšim govorom prof. dr. Sievers iz Berlina in z zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu te akcije. Po slovesni otvoritvi je priredil nemški poslanik na našem dvoru v hotelu »Esplanad« banket. Pozdrav Beograda Plznu Plzen. 3. utaja. AA. V zvezi z velikimi letalskimi slavnostmi je obiskala delegacija jugoslovanske prestolnice Beograda plzenskega župana in narodnega poslanca Pika. Delegacija, ki jo je vodil dr. A. Mit-rovič, je sporočila županu Piku pozdrave beograjskih meščanov ter mu izročila sliko Beograda, ki jo je naslikal slikar Lit-vinov. Gosp. Mitrovič je naglasil, da daje to sliko Beograda mestu Plznu v znak ljubezni in medsebojne zvestobe in kot izraz jačanja bratskih zvez med obema mestoma. Po predaji slike se je vršil v mestni hiši sprejem. Tu je govorili g. Stojanovič, ki je naglasi!, da ta manifestacija znova potrjuje bratske zveze med Jugoslavijo «n Češkoslovaško. Volilna kampanja v Rumu-1 1 ' niji Bukarešta. 3. maja. A A Predvolilna akcija s« je že začela. Stranke že vfagajo kandidatne liste, kd jih smejo po zakonu še izpremeniti. Vlada proučuje vezame liste. Tako je kmetijska liga vezala svojo listo s šefom GarahHtom z vladne liste. Istočasno se na enaik način sporazumevajo delavska društva, društvo vojnih invalidov in voditeljev zveze trg.avoev. Vlada je sklenila' volilni kompromis s stranko Lupui a in Georga Bratiana. Bolgarija proti konsolidaciji Balkana Atene, 3. maja. AA. »Elefteron Vimac komentira tri balkanske tedne, ki so se vršili na Grškem in v Turčiji, in naglaša, da se je pokaralo mnogo manj navdušenja zanje, kakor so pričakovali. Da navdušenje, ki ga je zbudila misel balkanske unije. pojenjava, je kriva samo Bolgarija in njeno manevriranje za hrbtom balkanskih konferenc, da ubije to misel. Tudi ostali balkanski listi pišejo v istem zmislu in ne kažejo ntkakega navdušenja za rezultate teh balkanskih tednov. Predlog dr Beneša Otvoritev konference Male antante — Predlog dr. Beneša za organizacijo gospodarskega sodelovanja Evrope Bukarešta, 3. maja. d. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je na današnji konferenci Male antante, kt je poleg drugega razpravljala tudi o avstrijsfko-nemški carinski uniji, predložil pozitivne predloge za rešitev evropske gospodarske krize. Kakor se zatrjuje, je dr. Beneš predlagaj, naj države Male antante nastopijo v Ženevi s skupnim predlogom, po katerem naj bi Društvo narodov sklicalo dve konferenci evropskih držav. Na ena konferenci naj bi se sestali zastopniki vseh aH vsaj pretežno industrijskih držav Evrope, na drugi konferenci pa zastopniki agrarnih držav. Industrijske in agrarne države naj bi najprej ločeno razpravljale in sklepale o predlogih za evropsko gospo- darsko sodelovanje, nato pa naj bi se sestali zastopniki obeh skupin k skupni konferenci. V primeru potrebe naj bi konferenci agrarnih držav prisostvoval opazovalec industrijskih držav, konference industrijskih držav pa opazovalec agrarnih držav. Po trditvah nekaterih krogov je zunanji minister dr. Beneš mnenja, da naj bi Češkoslovaška kot napol agrarna in napol industrijska država prevzela vlogo posredovalca med obema skupinama evropskih držav. Konferenca zunanjih ministrov Male antante se bo bržkone bavila tudi z vprašanjem ruskega dumpinga ter z gospodarskimi odnošaji z Rusijo v j splošnem, kakor tudi o političnem polo-I žaju na Balkanu. Italija za avstrijsko - madžarsko unijo Senzacijonalen članek rimske »Tribune" — Italija bi se tndi ne protivila obnovi avstrijsko-madžarske monarhije Rim, 3. maja. d. Ofidozna »Tribuna« : je objavila članek pod naslovom »Quo vadiš Austria?«, v katerem se izreka proti avstrijsko - nemški carinska uniji ter se obenem zavzema za avstrijsko-madžarsko unijo. Po mnenju lista, k! rma zelo tesne zveze z zunanjim ministrom, bi bila avstrijsko-nemška carinska unija prvi korak k uresničenju priključitve Avstrije v Nemčiji, ki pa bi imela slabe posledice tudi za Nemčijo samo. Avstrija ima v dunavskem bazenu izvršiti gospodarsko m politično nalogo, vendar pa ne more brez zveze s kako drugo podunavsko državo, kakor n. pr. Madžarsko, pomnožiti svoje gospodarske moči in svojega političnega vpliva v Evropi. Gospodarstvo Avsitrije in Madžarske se med seiboj izpopolnjuje in av-strijsko-madžarski blok, k5 se more izpopolniti s političnimi (3k>govori v obli- Tudr Ljapcev nima sreče? Sofija, 3. maja. d. Ljapčev je v izvajanju svoje misije za sestavo koalicijske vlade skušal doseči sporazum z demokratsko, z radikalno stranko in s Smilo-vovo skupino narodne liberalne stranke. Kakor se trdi, so se ponesrečili vsi njegovi poskusi. Milijardni deficit Amerike London, 3. maja. AA. Reuter l»roča J? WashingtoJia, da je blagajna Zedmiemh držav Severne Amerike smela _ koncem drugega meseca tekočega .proračunskega leta deficit v znesku 878 5 milijonov dolarjev To je največji deficit v zadnjih oe-'setih letih. Računajo, da bo ta denoit do konca junija narasel na eno tmtaardo dolarjev Državna blagajna namerava pokrit* deficit z dolgoročnimi državnimi boni. _____ Komunistični proces v Rimu Rini, 3. maja. AA. Izredno sodisče za zaščito države je danes sodilo četrto skupino komunistov iz Romagne. »odisce ,e obsodilo 18 Obtožencev na eno do 12 te* ječe. Poljske manifestacije v Gornji Šleziji Varšava. 3 maia. AA. STavnosti. ki so bile danes v Katovicah a prMki lOletnice uspešnega konca narodne vstaje v Gornji šleaiji, so imele značaj velikih mamiesta-m Število udeležencev je bito ogromno. Pri prihodu državnega predsednika, članov vlade, predstavništva sejma ter zastopnikov vojaških in civilnih oblasti so bife prireiene navdušene manifestacije m pozdravi'Skupina predstavnikov inozemskega tiska ie položila venec na grob Neznanega junaka. Klavern konec Starhemberga Dunaj. 3. maja. d. Listi poročajo, da je dosedanji vodja avstrijske Heimwehr grof Starhemberz odložil vodstvo te organizacije, ki ga je pred pol letom spravila kljub njegovi mladosti celo na položaj notranjega ministra. S tem je zaključena doba po-Ktličnega radikalizma, ki ga je skusal uvesti Starhemberg, obenem pa klavrno končana tudi njegova politična karijera. Nemška delegacija za Ženevo Berlin, 3. maja. Nemško delegacijo, ki bo zastopala Nemčijo na zasedanju evropskega odbora in sveta Društva narodov, bo zopet vodil zunanji mntnister dr. Curti-us Kot člani delegacije so določeni državni tajnik knez Bufow, mmisterijalni ravna tel i dr. Gaus. tiskovno šef dTŽavne vlade dr. Cechlin in poslanik Maver iz zunanjega urada. Delegacijo bodo spremljali številni strokovnjaki. Id zveze afi s federativnimi pogodbami al pa morda tudi s personalno unijo v morebitnem primeru restavracije monarhije, bi postal odločilen faktor za ravnotežje v podunavski Evropi. Madžarska problem se more po mnenju italijanskega lista rešiti samo v dinastič-nem smislu z novo zasedbo praznega madžarskega prestola. Italija in ostale evropske države, bi morale obravnavati to vprašanje brez vsakih predsodkov. Načrt avstrijsko-nemške carinske unije pomeni za Avstrijo politično m gospodarsko pustolovščino ih nikakor ne pomirjajoč dogodek. 2eneva, 3. maja. d. »Journal de Ge-neve« je te dni objavil članek, v katerem trdi, da namerava Nemčija načrt o avstrijsko-nemški carinski uniji samo izrabiti za predmet trgovanja s Francijo. Nesreča v francoskem rudniku Pariz, 3. maja. V premogovnem revirfa Mkhisu se je pripetila huda nesreča. V rudniku se je podrl rov in zasul 10 delavcev, ki jih dosedaj ni bito mogoče spraviti na varno. Reševalna dela so nemogoča ter se boje. da bi se ne podrli tudi drugi rovi. Položaj ponesrečenih je brezupen. Tudi Al Caponu je odklen-kalo Ctncago. 3. maja. Drža-vni pravd nik je odredili takojšnjo aretacijo kralja zločincev Al Capona. Zadnji povod za njegovo aretacijo je bil umor, ki so ga odkrili v noči od petka na soboto. V globoki kleti so našli truplo Al Caponovega tekmeca Micke Heitlerja. kii so ga neznani storilci najprej ubili in nafco zažgali. Truplo je bito popolnoma zoglenelo. Državni pravd-nik domneva, da je Al Ca pome pravi povzročitelj tega umora, ker se je vršil med njim in Heitlerjem, ki je poveljeval nasprotni zločinski organizaciji, že dolgt zadnji pozdrav enemu najzvestejših narodnih borcev. Pokoj blagi duši! Dve nezgodi Na Slomškovem trgu je neki vajenec z dvokolnico podrl piskroveza Jožka Če- sa rika. v Mariboru splošno znano osebo. Jožko ie pri tem dobil opasne poškodbe, da so ga morali odpeliati v bolnico. V delavnici državnih žeieznic je padel 45ietni kotlar Drago Haberl v 7 metrov globok j pepelno jamo in si pri padcu zlomil hrbtenico. Kronika beleži tudi nekaj drugih nezgod. Policijska kronika prve majske nedelje je zalo solidna. Aretiran ie bil samo H in k o K. zaradi pijanosti. ker ie v zatišju mirne noči preveč razsajal. Na križišču Aleksandrove ceste in Gafove in Mlinske ulice je 27!etni kolesar Ivan Kres podrl na tla redova M 'i-voja Sokiča, ki je plesal sredi ceste med avtomobili, kolesi in avtobusom. 7gi>lj -^o naključju ie osta/Lo le pri padcu. Še neiz-sleden tat ie odpeljal tkalicu Viktoriu Žagarju ikoilo, vredno 2500 Din Ponovna velika redukcija v preboldski tkalnici št. Pavel, 3. maja. Po odpustu delavcev preteklo soboto sa še kar nismo oddaheili, kar je bilo ta petek spet odpuščenih 90 delavcev. Toliko ljudi odpustiti na mah je res zelo hud udarec za ves okoliš in ni čudno, da ljudje obupujejo. Govori se, da je odločal pri redukcijah edino tuj državljan, Nemec. Sicer bi težko razumeli, kako je mogoče odpustiti dolgoletnega delavca — rodbinskega očeta treh otrok, ko je žena pred porodom, in obdržati samske tujce v službi. Odpustili so tudi ljudi, ki nimajo nobenega premoženja, dočim so ostali posestniki, ki rede več krav in konja, v tovarni. S skrčenjem obrata je v zvezi redukcija mojstrov. Prepričani smo, da so brez podlage govorice, da bodo reducirani domačini, inozemci pa bodo ostali. Ne glede na socialno in narodno stališče bi bilo to krivično, temveč naravnost nasprotuje zakonitim določbam o zaposlitvi inozemskih delavcev. Pri skrčenju obrata ne potrebuje tvrdka nikakih inozemcev več. Kje v inozemstvu bi drugače ravnali z našimi delavci? Nemčija, Francija, Amerika jih trumoma odpuščajo, pri nas naj bi pa ostal baš tujcu zadnji kos kruha! Tako daleč nikakor ne gre, če smo še gospodarji na lastni zemlji. Najboljše tkalke so prejemale sedaj po 300 Din, veliko mladostnih delavk pa celo le po 60 Din na 14 dni. Sedaj se bo pričelo delo le na en pas na ves teden. Vpeljati se baje namerava sedaj tudi 9-urni delavnik in si bodo pri tej krizi delavci tudi morali pustiti vzeti največjo socialno pridobitev — osemurni delavnik. Radovedni smo, kaj poreče k vsemu temu Delavska zbornica, ki so ji razmere v tovarni znane, kaj OUZD, ko je s podaljšanim delovnim časom v toliko bolj ogroženo zdravje zavarovancev v takem, za sopila kvarnem vzdušju! vsestranski boj proti tem preostankom iz nekdanjosti in med njena bojna sredstva gre tudi napovedani »teden snage«. Za nedeljo 24. mejnika, je napovedana akademija v ljudskem vseučilišču s predavanjem o urbanizmu in vprašanjih zdravja in predavanje v radiju o kulturi in snagi ter snagi in. zatiranju nalezljivih bolezni. Dodanih je tudi nekaj koncertnih točk pri akademiji. Naslednjega dne bodo dopoldne zdravniki predavali v šolah, popoldne pa okrajni le-karji v svojih mestnih okrajih. V torek, 26. majnika, ravno tako. V sredo dvoje predavanj v ljudskem vseučilišču o zdravstvenih razmerah v Beogradu. V četrtek bioskopsko predavanje o snagi in predavanje v radiju. V petek ravno tako. V soboto ogledovanje nove mestne klavnice in mestnega občinskega kopališča. In to še ni vse. Da se mestno občinstvo kar najbolj sprijatelji s snažnostjo, priredi mestna občina natečaj v snagi. Tekom tedna bo poseben odbor ob soudeležbi predstavnikov tiska pregledoval snago v mestu in bo lastnikom najsnažnejših lokalov podeljeval posebno odlikovanje v obliki diplome za snago. Take diplome dobe tri mesnice in klobasičarnice, tri mlekarne, tri pekarne, tri prodajalnice brezalkoholnih pijač, tri ljudske kuhinje, dve prenočišči, dva hotela, dva buffeta, tri gostilnice in tri najbolje urejena dvorišča. Diplome se iz-roče odlikovancem 1. julija na svečan način v mestni občinski posvetovalnici. Mestna občina beograjska si obeta od te prireditve kar najlepših uspehov in bo to prireditev ponavljala od časa do časa. Tekma na konjih Velika jahalna in skakalna konkurenca na Stadionu Ljubljana, 3. maja. Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter je priredilo danes ob 15. na Stadionu ob Dunajski cesti veliko jahalno in skakalno konkurenco. Udeležba je bila v primeri s prejšnjimi leti zelo velika. Iz Zagreba je prispelo 16 konj, 7 jahačev in 1 jahačica, Ljubljana je pa postavila 12 konj, 9 jahačev in 1 jahačico. Prevladovali so oficirji. Občinstva je bilo za nase razmere mnogo in bi ga bilo nedvomno še več, če bi bila reklama za prireditev bolj živahna in če bi Ljubljančani ne bili vajeni ob nedeljah delati izletov, posebno zdaj, ko so komaj dočakali deloma ugodno vreme in pozno pomlad. Prireditev je obsegala štiri točke: uvodno nagradno skakanje (lahka kategorija), dresurno jahanje, nagradno lovsko skakanje (težka kategorija) in skakanje poslušnosti. V uvodnem nagradnem skakanju pri 8 zaprekah in 9 skokih za konje, ki do-sedaj niso v lahki ali srednji kategoriji petkrat ali v težki kategoriji enkrat zmagali, so bile razpisane tri nagrade, prva 1000, druga 600, tretja 300 Din. Prvo nagrado je dobil kapetan II. ki. Stevan Djurovljevič na Leli v času 1:4.9, drugo podporočnik Vladimir Gli-sič na Noni v času 1:11.2, tretjo policijski nadzornik Anton Pavlovčič na Ciganu v času 1:12.6. Poleg tega so dobili pohvalno priznanje dr. Friderik Luck-mann, ki je jahal na konju Cedru, kapetan Mihajlo Dudiškin za jahanje na obeh konjih Lieblingu in Mabi in podporočnik Podboj na Liski. Občinstvu je izredno ugajala ga. Linda Luckman-nova na Olafu, ki je pokazala, da je prvovrstna jahačica. Pohvalno prizna-nie dobi jahač, ki preskoči vse zapreke gladko. Tu je šlo torej samo za razliko med časom. V dresumem jahanju sta bili dve častni nagradi in obe prvi sta dobila dr. Friderik Luckmanm na Cedru in kapetan Stevan Djurovljevič na Draganu. Pohvalno priznanje je pa dobil policijski nadzornik g. Pavlovčič. Največje zanimanje je vladalo naravno za nagradno lovsko skakanje z 10 zaprekami in 12 skoki. To je bilo za vse konje ne glede na .dobljene nagrade. Razipdsane so bile štiri nagrade, prva 1500, druga 800, tretja 500 in četrta 300 Din. Prvo je dobil g. Rihard Wolff na Orlu v času 1:33, drugo kape-tan Stevan Djurovljevič na Leli v času 1:35.6, tretjo podporočnik R. Rončevič na Bebi v času 1:36.6, četrto podporočnik Glisič na Noni v času 1:432. Pohvalno priznanje je dobil kapetan Mihajlo Dudiškin na Lieblingu v času 2:0.6. Za skakanje poslušnosti pri 5 zaprekah sta bili sicer razpisani dve nagradi, ker se je pa vlil dež, sodniki niso mogli odločiti, komu naj bi pripadla druga nagrada in zato je bila priznana samo ena nagrada in sicer kapetanu Djurov-ljeviču na Draganu. Naposled so sodniki priznali še posebno časitno nagrado za najboljšo tehniko pri skakanju od-nosno za najboljši stil in sicer kapetanu Dudiškinu. Glede konjskega materijala na konkurenci je treba priznati, da je bil mnogo boljši, kakoT prejšnja leta. Tudi jahači, v kolikor so nam že znani, so pridno trenirali, kar se jim je dobro poznalo. Kapetan Dudiškin iz Zagreba je v jahanju velik mojster, pa ga zasleduje smola in tako tudi letos ni dobil nobene nagrade. Je pa tem bolj značilno, da je dobil izmed tolikih jahačev častno nagrado za najboljši stil. Favorit dneva je bil kapetan Stevan Djurovljevič, ki je odnesel tri nagrade in povrhu še navdušen aplavz občinstva. Organizacija prireditve sicer ni bila brezhibna, upoštevati pa moramo, da je bil čas za priprave odmerjen in pa da je vnesel dež v prireditev samo precejšnjo zmedo. V splošnem je pa treba priznata, da je Kolo jahačev storilo vse, kar je moglo in da je storjen nov velik korak v povečanju zanimanja za konjski šport tudi pri nas. Ob 19.30 so se zbrali udeleženci prireditve v restavraciji Zvezdi, kjer so jim bile razdeljene nagrade. Teden snage v Beogradu Beograd, 30. aprila. Da, »teden snage«, toda ne morda srbsko-hrvatske »snage« — moči, temveč naše slovenske »snage« — čistosti, tak teden prirejata beograjska mestna občina in »Jugo-slovensko udruženje za čuvanje zdravlja« v dneh od 24. do 30. maja t. 1., »teden zdravja in snage«. Beograd je pač res moderno mesto v svojem središču in danes tudi že v mnogih svojih predelih, ki so celo po par kilometrov oddaljeni od središča, toda mesto je porastlo prehitro, da bi se bile mogle vse moderne uvedbe, ki v polni meri upoštevajo vse zdravstvene zahteve, razširiti in trdno ustaliti na vsem njegovem področju. Tako so pač, zlasti v nekaterih oddaljenejših predmestjih, tupatam, ali že zelo po-redkoma, pa celo tudi že v najbližji bližini središča mesta, večji ali manjši predeli, kjer se ostanki nekdanje, še iz turških časov preostale nesnage še vedno niso umaknili današnjemu pojmovanju potreb javnega, narodnega zdravstva. Beograjska mestna občina je pričela sedaj kar najodločnejši j Iz prosvetnega življenja •5« *>ila bonfats III. simf. koncert v Ljubljani Ljubljana, 3. maja. Uprava Narodnega gledališča, ki si je s podporo Filbarmonične družbe v Ljubljani stavila hvalevredno nalogo, prirejati redne simfonične koncerte, je pretekli petek izvedla 3. letošnji simfonični koncert, na katerem je poleg kombiniranega orkestra (ki sestoji iz orkestra opere in Orkestralnega društva Glasbene Matice) nastopil tudi celokupni pevski zbor Glasbene Matice, torej aparata dovolj, da bi mogel zanimati tudi najširšo publiko. Kljub temu dvorana hotela Union ni bila tako zasedena, kot bi bilo želeti in kot bi bilo spričo suše na simfoničnih koncertih tudi s pridom pričakovati, že spored sam bi moral zbrati vse interesente našega glasbenega udejstvovanja, saj je navajal dve domači noviteti, skladateljev Osterca suito za orkester in Adamiča tn narodne legende za ženski zbor m orkester. Poleg teh del pa sta biU na sporedu tudi dve jako efektni skladbi, Glazunova simfonična pesnitev Stenka Razin in Kfičke kan-tata »Skušnjava v puščavi«, kjer so nastopili še tudi trije solisti, altistinja ga. Ber-notova, baritonist g. Jug in basist g. Pe-trovčič. Osterčeva »Suita za orkester« sestoji iz pet, med seboj tudi idejno ločenih delov: koračnica, tranquillo, vivace,- religioso, pre-sto-moderato-presto. Vsi (razen četrtega) so pisani za veliki orkester, religioso pa za godalni orkester in solo-violino. Skladba je pisana povečini polifonno ter vsebuje mnogo nastavkov fugiranih ekspozicij, ki pa niso nikjer strogo in do konca izpeljane. Najboljša stavka se mi zdita prvi in pa četrti. Posebno poslednjega mistični spev solo-violine je prepričevalen ter se jako efektno druži z ostinatno orgelsko spremljavo godal. Skladatelj je bil deležen srčnega aplavza ter se je moral ponovno zahval je vati. To delo in pa Glazunova op. 13, velikopotezno, efektno in bleščeče instrumenti-rano simfonično pesnitev Stenka Razin je privedel do velikega uspeha dirigent Niko štritof, ki je umel podati ritmično jako komplicirano Osterčevo skladbo z vso potrebno jasnostjo in Stenko Razina z vso odgovarjajočo mu zanositostjo. Bil je mnogokrat klican na oder za interpretacijo obeh del. Drugo polovico sporeda so uvedle tri Adamičeve legende, prvotno intencionirane za mali zbor in mali orkester, iz zbirke »Za mlade pevce«. Naivna, religiozna mistika, ki odlikuje narodna besedila teh pesmi, je dobila svoje ojačeuje v Adamičevi kompoziciji. Morda bi bil efekt večji, ako bi bile skladbice izvajane v manjšem aparatu, tako njih priprostost ubija množina izvajajo-čih. Rad bi jih čul v zasedbi, ki jo je prvotno zamislil skladatelj. Višek večera je bila kantata češkega mojstra Jar. Kfičke: »Skušnjava v puščavi«. Poleg mojstrskega obvladanja kompozicijskih doktrin in instrumentacije, ki ga oči-tuje ta skladba, jo odlikuje tudi globoko občutje. Po kompozicijski tehniki bi bilo Kričko uvrstiti med zmerne moderne; vpliv Rusov in deloma tudi Italijanov je mestoma zaznaten in dasi melodična linija ni bogvekaj razvita, vendar vsebuje toliko sile in ekspanzivnosti, da jo zna skladatelj z virtuozno roko privesti do ekstatičnih viškov. Dasi cela skladba ne navaja nobenega hitrega stavka, je vendar vseskozi zanimiva in vse preje, kot dolgočasna. Pri tej izvedbi so se odlikovali predvsem dirigent, operni ravnatelj M. Polič, ki je znal suvereno voditi veliki aparat, dalje solisti, zbor in orkester. Publika je vse sodelujoče nagradila z bogatim aplavzom, dirigentu Poliču je bil poklonjen šopek, četudi obisk koncerta ni bil tak, kot bi ga dela in izvajanje zaslužila, je vendar dokazoval, da imamo v Ljubljani že dokaj stalne koncertne publike, ki zna ceniti delo in ki ne štedi z zasluženo pohvalo. L. M. 6. Handlov „Samson" ' Kratka vsebina oratorija, ki ga bo s solisti go Lovšetovo, go škerlj-Medvedovo, g. Gostičem in g. Rusom, z mešanim zborom in orkestrom izvajala drevi v unionski dvorani »Sloga«, je naslednja: Samson, voditelj in junak izraelski, je imel nadnaravno telesno moč. Filistejci, izraelski sovražniki, ki jim je Samson s svojim pogumom in močjo prizadejal mnogo porazov, so skušali z zvijačo izvedeti, v čem tiči njegova sila. Poslužili so se ženske. Njegova žena Dalila ga je izpra-ševala o tem, toda Samson se je odgovoru vedno izmikal. Končno ga je v slabem tresku pregovorila in zaupal ji je, da ima ojo moč od tega, ker se od rojstva no-oen nož ni dotaknil njegovih las. Ko je pri njej zaspal, mu je odstrigla šop las. Samson je izgubil svojo moč, Filistejci so ga ujeli, mu iztaknili oči in ga kot jetnika zaprli v mlin, kjer je moral vrteti mlinsko kolo. Tu se prične oratorij. Samson toži nad svojo nesrečo. Filistejci se pa vesele njegovega padca in pripravljajo svojemu Bogu Dagonu veliko "slav-nost. Navdušen zbor njihovih svečenikov otvori po predigri in kratkem recitativu dejanje. Sledi slavna Samsonova arija, v kateri toži, da je izgubil vid, in zbor Izraelcev, ki prosijo Boga za svojega junaka. Pristopi Izraelec Manoa (bas) in v prekrasni dvodelni ariji poetično prikaže, kakšno je bilo veselje pred Samsonovim padcem in kakšna je med Izraelci žalost po padcu. Preden se zaključi prvi del, je še več silnih zborov, ki so vezani z recita-tivi. Drugi del otvori alt-solo z molitvijo, ki izzveni v mogočen ljudski odgovor: »Glej hlapca ti teptajo v prah.. .< Približa se Dalila. Poizkuša, spremljana od zbora mladenk, pridobiti Samsona zopet zase. Samson odločno odkloni vsako novo zvezo z ženo, ki je kriva njegove nesreče. Po živem duetu odide Dalila in že nareka Iz-raelka Mikah (alt), da se bliža sirov gost, filistejski junak Harafa (bas), trd in robat človek. Harafa izzove Samsona, da ga ta pozove na boj navzlic okovom in slepoti. Harafa zaničujoče odkloni tak boj, češ: En sam udar te že pobije na tla, Harafa odide, a se kmalu vrne in sporoči Samsonu naročilo filistejskih knezov, da se mora udeležiti slavno3ti na čast Bogu Dagonu in kazati tara svojo moč ljudstvu. Užaljen odkloni Samsm izvršitev naročila in Harafa odide razkačen. Izraelci kličejo na pomoč Jehovo in svetujejo Samsonu, naj vendar gre tja, da ne bo še več zla. Končno se Samson nerad poda na slav-nost. Naenkrat se pa začuje strašen ropot. Preplašeni vprašujejo Izraelci, kaj naj to pomeni. Prihiti brez sape Manoa in pripoveduje, kako je Samson, prišedši pied Filistejce, prosil Boga naj mu vrne moč, se uprl ob stebre palače, v kateri so bili filistejski knezi in polno ljudstva ter jib strL Palača se je sesula, pokopala pod seboj več tisočev Filistejcev in tudi Samsona. Izraelci vzamejo njegovo truplo in ga med petjem žalostink pokopljejo. Med veliko žalostjo se oglasi zopet Manoa in jih pozove, naj prenehajo z žalovanjem, kajti Samsonova smrt je bila junaka vredna, zato naj zapojo slavo Bogu, ki mu je celo v smrti dal zmago. Sledi zaključni zbor v slavo in čast Bogu... »Samsona« je Handel kompontral 1741, a prvič je bil oratorij izvajan 18. februarja 1743 v Londonu. Od tedaj je bil »Samson« deležen stalnega uspeha- Ni čudo. Saj je dejanje skozi in skozi napeto, polno dra-matskih scen, prekrasnih arij in pripove-dujočih recitativov. Poslušalca mora zgrabiti, da vidi vse dejanje živo pred seboj, kakor bi se godilo na gledališkem odru. »Sloga« je izdala besedilo oratorija v lični knjižici, ki se dobi po 3 Din v Matični knjigarni, kjer so v predprodaji tudi vstopnice. Sezite po njih in se drevi udeležite velikega koncerta! Krvno, kožno ln živčno bolni dosežejo s uporabo naraivne »Franc Jožefove« gren-čice urejeno prebavo, špecijalni »travniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franc Jožefove« vod« zadovoljni v vsakem oariru. »Franc Jožefoma« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskah trgovinah. Objave Ljubljanska opera. Jutri v torek se ponovi »Snegurčica«, opera pravljične vsebine in melodijozne glasbe, ki je dosegla na našem odru velik uspeh. Nastavno partijo bo pela ga Gjungjenac - Gajvellova. V večjih nlogah nastopijo Majdičeva, špano-va, Kogejeva, Primožič, Rumpel in Sancin. IMrigen/t Nefifa/t, režiser Primožič. Predstava bo za abonma D. — V sredo se uprizori izvrstno uspela opereta »Oj ta presni en tan a ljubezen« za B. — V četrtek se bo izvajal po daljšem presledku Wagner-jev »Lohengrin« s Šimencem v naslovni partiji. V ulogi kralja nastopi znani basist Kr.ižaj. Predstava bo za abonma C. Pri interni vaji ljubljanskega konserva-torija v torek 5. tm. nastopijo gojenci iz šole g. Ivana Noča: Breznik Anton, ge. Wistimghausnove: Kristan Anica in Sekula Alojzij, ge. švagar - šmalčeve: Kumar Vladimir in Mucba Božena, ge. Foedran-spergove: Iglič Jelka, g. Launa: Rueh Branko, g. šonca: Zega Andrej, iz kompozicijske šole g. škerjanca: Rančigad Pavel, ter konservatorijski orkester. Vstop prost. Produkcija bo v Filharmonična dvorani ob pol 18., konec ob 19. Mariborsko gledališče v Ptuju. Kahna-novo »Cirkuško princeso«, ki spada med najboljše operete poslednjega časa ter jo povsod uprazarjaoo pred polnim! hišami, bodo drevi uprizorili mariborski igralci v Ptuju. Pričakuje se velik obisk občinstva Zaradi velikih sitroškov so cene neznatno povišane. Dva nova filma. ZKD. Danes ob pol 15. bo predvajala ZKD nepreklicno zadnjikrat v prostorih Elitnega kina Matice prekrasni zvočni film »Ana Karenina«. V glavnih vlogah Greta Garbo in John Gilbert Krasno filmsko dek> naj si vsakdo ogleda. Cene sedežem znižane. — Od srede dalje ho ZKD predvajala veliki tilm o vsesofcol-skem zletu v Beogradu 1. 1930. Predstave bodo v kinu Ljubljanski dvor dnevno ob 20. Sviral bo orkester Sokola I. Vsem šolskim vodstvom! Od srede, t. m. bo predvajala ZKD v kinu Ljub-ljnski dvor nacijonalno vzgojni film o vsesokolskem zletu v Beogradu k 1930. Ogled filma je priporočilo ministrstvo pro-svete v Beogradu in naša banska uprava. Ker se pričakuje velikanska udeležba, se bodo dnevno vršile posebne šolske predstave ob 14. in 16. Te predstave so namenjene zgolj šolski mladini in spremljajočemu učitelistvu. Vstopnice se kupijo v predprodaji v tajništvu ZKD (Kazfno, 17. nadstropje) dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. Gg. profesorji in učitelji naj blagovolijo obisk filma toplo priporočati mladini. organizirajo takoj koroorativni ogled in določijo sporazumno z ZKD dan in uro predstave. Vstopnice in vse informacije se dobe v tajništvu ZKD. Lovski blagor. G. Anton Sušteršič, lastnik tvrdke M. Ti far v Ljubljani, je ustreli! v lovišču g. šteplca na Dobrovi prekrasnega divjega petelina Staremu in izkušenemu Nimrodu naše čestitke! Poskusi z umetnimi gnojili v dravograjskem okraju. Na pobudo kmetijskega referenta na Preval j ah se bo vršilo v tekočem letu v dravograjskem okraju več preizkusov z umetnimi gnogdli na primer pri krompirju, pesi, zelju, ovsu, in na travnikih. Poizkuse nadzoruje kmetijski referent. Umetna gnojila za poizkuse je dal Agrikultuirno - kemični zavod v Zagrebu, odnosno g. ravnatelj Pučnik, brezplačno kmetovalcem na razpolago. Ker so ti! poizkusi velikega gospodarskega pomena, se bo 78:nočeta akcija soorazumno z g. ravna-tpiieAi Agrikulturnc - kemičnega urada tudi pozneje nadaljevala po vsem okraju. Poizkusi imajo namen pokazat! praktično, kako si lahko umen gospodar zviša svole, do sedaj pičle pridelke s pomočjo uporabe umetnih gnojil Tragična smrt delavca na progi m dogodki Iz nedeljske Laze, 3. maja. V Lazah se je blizu postaje snoči pripetila huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Beograjski brzovlak, ki je prisopihal iz Ljubljane, je povozil mladega progovnega delavca, 261 etnega Alojzija Milavca, doma iz Laz. MUavec se je zvečer po končanem delu peljal na drezini domov, spotoma se je pa ustavil pri svojem bratu, ki je kretničar na postaji v Lazah. Tam je tudi izstopil in odšel nato peš proti domu. Šel je ob progi in hotel prekoračiti tir, da bi prišel do domače hiše, ka stoji na nasprotni strani proge. Nesreča je hotela, da je v tem hipu — bilo je okrog pol 21. — privozil beograjski brzovlak iz Ljubljane, katerega Lojze v zamdšlje-nosti ni čul. Mak je nesrečnega fanta zagrabil, ga podrl na tla in strahovito razmesaril. Lokomotiva je Milavcu odrezala desno roko, dobil je pa tudi težke poškodbe po vsem telesu. Stroj je nato nesrečneža vlekel še nekaj metrov za seboj, nato je pa truplo razmesarjeno obležalo med tračnicami sredi Proge. Medtem je prišel Milavčev brat domov. Ker pa Lojzeta še ni našel v hiši, je takoj zaslutil nesrečo. Vzel je svetilj-ko in odšel na progo. Močno ga je pre-sunilo, ko je našel brata vsega razmesarjenega. Obvestil je o tragičnem dogodku orožnike in železniško komisijo. Orožniki iz Vevč so mogli pač le ugotoviti, da gre za nesrečo in so odredili, da se truplo prepelje v mrtvašnico na Dolsko, kjer bodo nesrečnega fanta jutri pokopali. Milavčevi so si nedavno postavili lično hišico ob progi, vJkateri je hotela mati preživeti zaton svojega življenja. Sin Lojze, ji je bil zvesta in čvrsta opora. Bil je priden in marljiv mladenič, član UJNŽB. znan kot odličen pevec in dober tovariš. Tragična smrt je vzbudila splošno sočutje, zlasti pa vsi sočustvujejo z bridko prizadeto materjo. Razmesarjeno truplo neznanca Laze, 3. maja. Blizu Laz je te dni pri vasi Gostinci našel železniški obhodnik Rus strahovito razmesarjeno moško truplo. Obvestil je o tem takoj vevške orožnike, ki so preiskali truplo, našli pa niso pri neznancu, ki je bil star okrog 35 let, nobenih listin ali papirjev, iz katerih bi se mogla ugotoviti njegova identiteta. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico v D. M. v Polju, kjer so ga tudi pokopali. Verjetno je sicer, da je neznanec izvršil samomor, ni pa izključeno, da je na progi preslišal bližajoči se vlak. Zagonetko svoje strašne smrti re pač odnesel s seboj v večnost. Nesrečna nedelja Ljubljana, 3. maja. Danes se je pripetila v mestu in na deželi cela vrsta prometnih nesreč in raznih drugih -nezgod. V ljubljansko bolnico so morali prepeljati prav znatno število ponesrečencev iz mesta in okolice. Na Gosposvetsfci cesti se je z motorjem ponesrečil sedlarski pomočnik nesreč Maks Peterca, zaposlen v tovarni Pollak v Ljubljani in stanujoč v Dobru-njah. Okrog pol 17. je bila reševalna postaja pozvana na pomoč in so reševalci našli Peterco nezavestnega s precej resnimi poškodbami. V bolnici vendar upajo, da bo še okreval. Podobna nesreča se je pripetila v Mengšu, kjer je neki motociklist podrl in povozil pečarskega pomočnika Valentina Urha, starega 18 let in zaposlenega pri stavbeniku Battelinu v Ljubljani. Urh je nezavesten obležal na cesti. Reševalni avto iz Ljubljane je moral takoj po prevozu Peterce oditi v Mengeš in pripeljati Urha v bolnico. Nadalje se je prometna nesreča pripetila okrog 14-30 na Miklošičevi cesti, kjer je neki kolesar tako brezobzirno naglo vozil, da je podrl 20letno Amalijo Jelnikarjevo, ki se je pri padcu hudo poškodovala na glavi in je obležala nezavestna. Seveda so tudi njo morali takoj prepeljati v bolnico. Josip Deform, preddelavec pri ml. Dukiču, si je pri delu občutno poškodoval prste na levi roki. — Pred šentviško cerkvijo je padel s kolesa Dušan Lapajne, nadučiteliev sin s Podbrezja, in si zlomil levo roko. — Ivan Carman, delavčev sinček iz Stožic pri Ljubljani, je segel z roko v slamoreznico, ki mu je odtrgala nrst na desni roki. — Andrej Mervič, kliučavničarski vajenec ie padel in se poškodoval na glavi. — Slično poškodbo ie utmel tudi France Simčič iz Hrušice. — Vsi navedeni se zdravijo v ljubljanski babici. Iblastna strelska družina zopet pri puškah Svečana otvoritev poletne strelske sezone Ljubljana, 3. maja. Na vojaškem strelišču pod Golovcem je zavladalo davi že zgodaj živahno vrvenje. Med zbrano vojaštvo so se pomešale množice civilnega občinstva, v glavnem članstvo in prijatelji Oblastne strelske družine, ki je s prvo majsko nedeljo otvorila svojo poletno strelsko sezono. Svečano prireditev so počastili s svojo prisotnostjo gg„ ban dr. Drago Marušič, divizionar Bogoljub Hič, konzul CSR inž. ševčik in porlkonzul Cihellca, banski svetnik Orehek, •ra mestno občino svetovalca Likozar in inž. Bevc, za Društvo ostrostrelcev Jean Schrey, za SLD dr. Ravnihar in ravnatelj Zupan,' zastopnik policijske uprave dr. Mlekuš, komandant 40. pp. polkovnik Cve-j č. dalje komandant velocipedskega bataljona podpolkovnik Jaklič in major Maras, restavrater Krapež ;n tudi mnoge odlične dame. Svečanost je otvoril predsednik Oblastne strelske družine brigadni general g. Dragomir Popovi<5, ki je presrčno pozdravil odlične goste in strelce ter naglasil pomen plemenitega strelskega športa, ki se tudi pri nas razveseljivo razvija v okvirju strelskih družin. Po govoru je predsednik odlikoval 15 najboljših strelcev 1930 z zlatimi kolajnami. V imenu članstva je povzel besedo g. Orehek. ki se je v izbranih besedah zahvalil predsedniku, poudarjajoč, da se članstvo zaveda pomena svojih društev, zaradi česar prosi, da gredo oblastva članstvu pri bodočem delu čim bolj na roko. Krasen nagovor je slednjič imel g. divi- =» !,V.V5 u^-fi '>;-5-5;'„W=/ L>>T'',vvr,v\-;ix\->ijj.-, Cv\- i> Drevi bo v Unionu koncert, na katerem bodo izvajali solisti ga. Lovšetova (sopran), ga. Škerlj-Medvedova (alt), g. Gostič (tenor), g. Rus (bas) ter mešani zbor in orkester Nar. želez, glasbenega društva »Sloga« Handlov oratorij »Samson«. 1 __ Halo! Čas je! me je na vse zgodaj za* čel buditi g. Rosa. Zaspan, kakor sem, eean si dolgo mencafl oči, prodno sem mogel glodati. Prvi pogled vržem skozi okno: L i je ko iz škafa. — Lepa reč, gospod Rosa, v takem-le dežju človeka iz postelje metati in na vse zgodaj pognati na dež! — A, kaj dež! Saj imam streho, le me-srle, megle bi ne smelo biti, mi razlaga in priganja, da prideva čimprej na start. Ob pol 6. sva se že krepčala s toplim čajem in prigrizevala dubrovniške kekse, kaj- zionar Ilič, ki je poveličeval strelski po-kret in poudarjal plemenite patriotične smotre strelskih družin. Streljanje je otvoril ob 9. ban dr. Drago Marušič, ki se je izkazal za prav odličnega strelca. Streljali so tudi drugi gosti, od članstva pa je ropotalo v streljanju 284 pušk. Skupno je bilo oddanih do konca prireditve, ki je trajala skoro do 13., 4590 strelov. Rezultati streljanja so bili tudi to pot izredno zadovoljivi, kar je ustvarjalo med strelci najsijajnejše razpoloženje. Pri otvoritvi in med prireditvijo je zelo marljivo in prijetno svirala godba 40. pp. " Z današnjo lepo prireditvijo se je Oblastna strelska družina zopet umaknila iz svojih zimskih prostorov v salonu restavracije pri Lloydu in pričela t rednimi vajami na vojaškem strelišču. Priznati je treba, da je ljubljanska družina napredovala od časa svojega obstoja v vseh področjih delovanja in tako daje najboljši vzgled vsem ostalim družinam, po deželi. Prva tombola Ljubljana, 3. maja. Nu, danes je pa imela svoj dan Fortuna, vzajemno z Jupitrom Pluvijem. Odrezala sta se oba dobro, in kakor pravijo, se tudi poštarji nimajo pritoževati. Da, danes je bila prva tombola v letu, tradicionalna, vsakoletna prireditev naših poštarjev, pod okriljem Osrednjega društva nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev. Poštarji vedo, kaj pomeni ljudem sreča, vedno najrajši prinašajo ljudem vesele novice, denarna pisma in še kaj — hočejo nas pa osrečiti še posebej, zato prirede vsako leto bogato tombolo, da bi prišli tudi tisti na račun, ki jim poštarji prinašajo morda le modra pisma od sodnije ... Vreme, oh, vreme! Nebo nam namreč ni obetalo preveč sreče. Toda ljudje so vedno optimisti, zlasti, ko gre za tombolo. Ni jih zadrževal nebeščanski pajčolan, prišli so z vseh vetrov v Ljubljano, največ je pa seveda poskušalo srečo Ljubljančanov samih. Udeležencev je bilo okoli 7 do 8 tisoč. Zvezda je bila polna borcev za srečo, mati uni- ti za albanski hačimluk se nisva mogla ogreti. Zunaj pa je lilo, lilo ... Gospod plačilni, ki še ni bil umit, nama ni dajal nikake nade na lepše vreme. Odštel nama je pest starih avstrijskih kron, pospravila sva prtljago in kmalu po šestih je že zadrdral motor naše Škodovke. Na starti Pri mostu na koncu mesta so naju že čakali: trije žandarji, »mrdgan« s svojimi organi in manjkalo tudi ni drugih radovednežev. če bi kdo mislil, da je po včerajšnjih ceremonijah na policiji in pri »muriganu« šla danes stvar gladko, se presneto moti. Žandar je obračal potne liste na vse strani in nama jih ni hotel izročiti, verza je sprejela pred svoja vrata cela krdela upajočih, Kongresni trg je pa bil tako zaseden, kakor le ob redkih kongresih. Tombola se je začela ob 15., ob 17.15 je pa že bila končana. Ob 16. je začelo nebo hladiti razvneto občinstvo, nekateri so vrgli puške v koruzo ter obrnili sreči hrbet, večina jih je pa vztrajala. In ne zaman. 10 srečnikov je bilo nagrajenih za ves strah in up, bili so izmed mnogih izžrebani za glavne dobitke. Fortuna je demokratična, ozirala se je predvsem na potrebne. Izbrala je takole: pohištvo je dobil Ivan Kovačič, p. t. činovnik, Poljanska cesta, ženski šivalni stroj je osrečil Hermana Antona, zidarja iz šiške, z ženskim kolesom se bo vozila Ivančičeva Mateja, dijakinja z Rimske ceste, nevestino opremo je zadela Babnikova Silva, dijakinja s Trnovskega pristana (pravi, da se bo kar poročila), prašič je bil namenjen Tončki Hladnikarjevi iz črne vasi, — dejala je, da je silno srečna in da ga bo redila vsaj do novega leta, ker je zdaj prevroče za klobase. Salonska ura bo merila čas ge. Batisovi z Grajske planote, z otroškim kolesom se bo učila voziti Hribernikova Marta iz Dvorakove ulice, blago za moško obleko je dobil Rist Karlo, ki ložira v Unionu: sreča mu je bila izredno naklonjena in ljudje so mu privoščili drva, pa ti dobi obleko! Drva je dobil Zupančič Anton iz Grosupelj, pismonoša, voziček z živili pa je odpeljal Lojze Koželj. Akademija maturantov TSŠ Ljubljana, 3. maja. V korist ekskurzijskega fonda so priredili v soboto zvečer v vseh prostorih hotela limon maturanti tehnične sredtije šole akademijo s plesom, ki je v vsakem pogledu prav dobro uspela. Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom predsednika Zveze industriicev g. Dragotina Hribarja. počastili so jo pa s svojim obiskom žup-ari dr. Puc, direktor tehnične srednje šole R e i s n e r, ravnatelj trgovske akademije g. P i r i e v e c, številni profesorji in razni predstavniki. Akademija se ie pričela ob 21. Za uvod re zbrano občinstvo kratko nagovoril neki akademik, ki se je zahvalil za udeležbo ter povdarial pomen akademije z navedbo, da je čisti dobiček namenjen za študijski in ekskurziiski fond dijakov tehnične srednje šole. obenem pa hočejo akademiki z akademijo dokazati, da se tudi na prosvetnem področju živahno udejstvuje- predno mu ni dal dovoljenja »muriganc. Ta pa je hotel znova opraviti vso carinsko proceduro. — Ali je prtljaga že pregledana? se je zanimal in že odpiral kovčege, premetaval odeje in kožuhe ter iskal prepovedano blago. — Pa saj tu še nI meje, sem se protivll, bodeč se, da bo trajalo zopet dve uri, pred-no pridemo naprej., a od 7. dalje je bik za naju vsaka minuta drasrocena. Sai so v Pragi računali čas ne glede na obmejne carinske formalnosti. Moji ugovori niso mnogo zalegli; cariniki so se z združenimi močmi vrglii na avto in nama zopet obrnili vse. Najhujše pa je še prišlo. — Ali ste plačali carino za avto? se obrne »murigan« nenadoma na g. Rosa. Meni je kar sapo zaprlo. — Evo vam tu naš karnet, naš triptik! Kaj vendar še hočete? — Tp nas nič ne briga, se odrežejo čari« niki unisono; krjc je potrdilo? Gospod Rosa jim je dokazoval, da je ta zadeva mednarodno urejena in jim razkla« dal karnet, toda oariniki in žandarji so bu« lili v spise in videlo se jim je na obrazih, da niso imeli o vsem niti pojma Vedno bolj se je bližal čas odhoda. Nervozno sva z g. Roso pogledovala ha uro. Ob 7. mo» rava startahi in če se svet podre! — Če ne razumete in ne verjamete, pa se petjite z nama na mejo, da vam to raz« tolmačijo. Miidva nimava časa in ob 7. mo» rava kreniti. Rečem vam pa, da boste imeli veliko siiibnosti, ker se, bomo pritožili pri mednarodni a vtokomaijdi! jim je končno zagrozil g. Rosa. — Avtokomandi? Avtokomandi? so se spogledali. To jim je Ipflo nekam bolj do* mače — Centrala je v Tiralii, pa boste že vi« deli, kaj bo! je hitrro koval g- Rosa vroče železo. jo. Pomnoženi orkester tehnične srednje šole je zaigral državno himno, nato pa valček iz Kalmanove operete »Cardaška kireginja«. Oboje so mladi, nadarjeni godbeniki zasvirali prav živahno in pokazal! mnogo smisla ter čuta za glasbo. Na po-zornioo je nato stopil prof. D. Volav-š e k, ki je v daljšem in živahnem govoru pojasnil pomen prireditve: kakor naš kmet stremi po modernizaciji in napredku poljedelstva, tako se mora tudi naša industrija vedno boli modernizrati. To pa je le mogoče, če bo imela izobražen naraščaj, ki pa ne smetičati dc*ma za pečjo, temveč mora v širni svet, da si pridobi izobrazbe, da se navadi opazovati delo in življenje. Dijaki bodo napraviH, če bo le mogoče, večji izlet v inozemstvo, da si ogledajo industrijo in pridobe izkustev, če pa ne bo dovolj sredstev, bodo priredili večje potovanje po domovini, kar je predvsem potrebno. Sledila ie cela vrsta recitacij, deklama-cii. pevskih točk in dramatični prizor, nakar je orkester zaključil akademijo z uverturo Webrove«a »Petra Schmola« ter z zaključno koračnico. Po akademiji je bil otvorjen ples s kraljevskim kolom. Ob zvokih pomnoženega iazza Sonni - Boy se je razvila prav animirana, res prijetna zabava. Prireditev je posetilo mnogo občinstva in sodimo, da je poleg moralnega uspeha dosežen tudi gmotni. Vajeniška razstava na Ledini Ljubljana, 3. maja. Dana je bila v šoli na Ledini otvorjen a vajeniška obrtna razstava raznih del, zlasti pa načrtov, skic, tehničnih risb, izdelkov in raznega tehničnega orodja. Razstavili so vajenci urarske, strojno klgučaivni-čarske, instalater., kolarske in razne sorodne obrti. Razstava je v vsakem pogledu prav zanimiva, in kaže, da imamo zelo nadarjen naraščaj, ki še mnogo obeta. Nekatera dela so prav lepa, zlasti efektne ln čedne so pa razne risbe in skice. Videti je, da ima naš obrtni naraščaj dobro strokovno učiteljstvo in da tudii stremi po vsestranski izpopolnitvi. Razstavo je dopoldne posetilo mnogo občinstva, ki je z vidnim zanimanjem ogledovalo razstavljena dela. Otvoritev sezone na Bledu Bled, 3. maja. Čeprav je stavbna in gradbena sezona na Bledu v polnem razmahu ter zidajo, adaptirajo, modernizirajo, urejajo kanalizacijo in sploh grade na vseh koncih in krajih, je bila danes popoldne otovorjena sezona na Bledu. V novi moderni Kazini, ki sicer še ni čisto dograjena in. De« nar je shranila v usnjato torbico, v ka» teri se je nahajala tudi vložna knjižica Snpsike banke, glaseča se na 50.000 Din. Gusičeva je nato zapustila lokal, da bi šla v Srpsko banko m tam vložila dvig« njeni denar. Komaj je zunaj napravila nekaj kora« •kov, jo je dohitel mlad moški m ji hotel vzeti torbico. Ker se mu rop zlepa ni po« sreč 11, je drzni ropar pograbil dekle za roke in se tako dolgo rval z mladenko, da je ta omagala in izpustila torbo. Napada« lec je hitro popadel plen in zbežal. Na klice napadene mladenke je nastala na ulici' divja dirka. Naposled je tatu prijel stražnik in ga odvedel na policijo. Kakor se je ugotovilo, je nepridiprav Branko Š., sin znane zagrebške oibitelji. Mladenič je znan postopač in zlikdvec. ki je povzročil že mnogo gorja svojim star« šem. Denar je dobila oropana mladenka nazaj. 7.02! Divje je zabrnel motor, g. Rosa menja prestavo in kakor puščica smo se pognali preko mostu, ko je carinik napo« sled dvignil leseno zapornico pred mo« stom. Hvala Bogu! Odleglo nama je obema, toda mokra sva bila do kože, ker je ves čas lilo, ko smo se »pogajali« z »muriga« nom« in hodila od avtoinob:la de n egove lesene, ciganskemu vozu podobne kolibe, ki predstavlja glavno carinarnico z za« tvornico čez cesto. Visoko je brizgala voda na vse strani, ko smo drveli po razmočeni, blatni in ko» tanjasti cesti proti meji. Muftijo in car'« nika, ki sta se skobacala zadaj med kovčke, je kar premetavalo. Nismo imeli časa, da bi se bila udobneje namestila. Oba sta morala loviti zdaj ta, zdaj oni kov« ček, ker jim je g. Rosa nametal kovčeke kar kdžem kražem, kamor je pač prišlo. Muftija, ki je imel nek opravek pri svo« jih vernikih na meji, je bil še dokaj po« trpežljiv in je mirno prenašal vse nad« loge, carinik pa je neprestano nekaj go» drnjal. Ko pa je videl, da mu muftija ne pomaga, je tudi on umolknil. Nekaj časa smo molče zrli izpod stre« he in se ozirali na nebo, kdaj se bo zjas« nilo. Toda črnih oblakov ni bilo ne kon« ca ne kraja in neprestano je lilo dalje. Muftiju je bil ta molk očividno nepri* jeten. Hvaležen nama je bil, da sva ga vzela na avto in mu tako prihranila nepri« jetno pot. V albansko * turškem narečju mi je razkladal, da ima doma sedem otrok, da je tukajšnji narod zelo reven in da so razmere strašne. Opazil sem, da bi bil še marsikaj rad povedal, če bi ne bilo zra« ven carinika. Zamenjala sva cigarete. To« bak je imel prav dober. G. Rosa pa je bil gluh in slep za vse drugo. Le motor in cesta! T"' {Nadaljevanje 11. maja) V 40 urah iz Skadra v Prago Pred startom v Skadra t = >JUTRO«, ponedeljska izdaja - 4 ===== VELIKI POČITNIŠKI NAČRTI Zanimive in poučne zasnove Jednote slovanskih žen Na našem izletu smo imeli priliko stopiti v ožjo zvezo z »Jednoto slovanskih žen« v Pragi. Z gospo predsednico Smo-lafevo-Capkovo smo se seznanili že pred štirimi leti, ko se je vračala z Balkana, kjer je imela sestanke s predstaviteljica-mi naših ženskih organizacij in se je ustavila v Ljubljani, da je nam podala svoje načrte o skupnem delu slovanskih ženskih društev. Program, ki ga je tedaj razgrnila pred nami, se nam je zdel velik in obsežen, važen in težak, kajti vemo vsi, kako težko je iz organizacij, ki imajo vsaka svoj program in cilj, ustvarjati enoto. Je to ono Sisifovo delo. ki ga vršimo od začetka našega prebujenja pa do danes na vseh poljih in ga moramo vedno iznova začenjati. Četudi se ne pokažejo uspehi takoj in so morebiti neznatni v primeru z delom in trudom, je vendar treba skušati doseči, kar je mogoče. Ko smo na nekem praškem večeru govorili o uspehu naših Jč lig, je eden cd gospodov primerno opomnil: »To je kakor kapital. Recimo, da nese po 10 odstotkov. Tako je pri vsakem kulturnem delu. Koliko sej, konferenc, kongresov, predlogov, sklepov, pisem, zapisnikov itd., nazadnje morda 10 % uspeha. Treba je včasi energičnih in navdušenih ljudi, da vzdržijo do konca, kajti javno delo je dandanes čedalje manj hvaležna stvar. In vendar tudi za teh 10 % je treba delo nadaljevati, da ne postane mrtev kapital. Saj nam ostanejo nade, da pridejo za nami drugi, ki bodo nadaljevali. Gospa Smola-teva-Capkova je žena vedrega optimizma in slovanskega idealizma, združuje v svojem odboru nekaj agilnih dam, ki vse z enako požrtvovalnostjo žive ideji slovanskega edinstva in ga skušajo uresničiti v zvezi z drugimi sorodnimi organizacijami. Ko sem se pred nekaj leti obrnil na »Jed-noto slovanskih žen«, da bi omogočila d vem ubožnim slovenskim študentkam študij na praški univerzi, je bila »Jednota« takoj pripravljena za obe poskrbeti hrano in stanovanje v kolegiju. Sicer do tega ni prišlo, ker sta si študentki premislili, a vidi se iz tega, da so načrti »Jednote« praktični. Seveda bi bilo v takem primeru umestno, da se omogoči študij kaki češki študentki na naši univerzi. S takimi praktičnimi zvezami bf se dalo marsikaj doseči, seveda vzajemno in brez prevelikih zahtev. Ko srmo se pripravljali v Prago, sem o tem obvestil »Jednoto« z željo, da se na kakem sestanku snidemo. In glej, komaj smo stopili na praška tla, že je bila na kolodvoru gospa predsednica z damami iz odbora in nas je prva pozdravila. Bili smo presenečeni nad to ljubeznivostjo in poslej so nas dame iz >Jednote« spremljale po vseh naših praških potih, prihitele k obedu in večerji in skrbele, da nam je morala biti Praga še bolj zlata zaradi teh. zlatih src. Na prijateljskem večeru, ki nam ga je priredila »Jednota« v »Narodnem domu«. se je sešla vesela družba dam in gospodov in akademikov vseh slovanskih narodov. Izmed gospodov so bili nekateri, ki so delali pri nas »dopio« in smo obujali prijetne spomine. Dame so bile večinoma stalne obiskovalke našega morja. Pri tej priliki me je ga. predsednica opozorila na letošnje načrte >Jednote< v našem Pri-morju. Naj navedem besedilo ilustriranega Jetaka, ki ga je izdala »Jednota«. Glasi se: Morske kopeli ob sobtčnero slovanskem Jadranu. tfceeftmmska počitniška koloniji »Jedno- F ranče vič: Dakbe Skozi predmestje sem nameril korak? v prosto prirodo, koder je toplo dihala Vesna v velikonočni ubranosti. Zimska suknja me je težila, vendar domislil sem se Kettejevih besed, da »pomlad še ni v aprilu-. in se ravnal po francoskem geslu: En avril ne te decouvre pas d' un fil, kar je moj prijatelj Marij Borčan svobodno pona-šil: Preden ni v kraju še mesec april, ne boste niti niti odložil". Stopam mimo drevesnice, kjer se čredi vrsta za vrsto skrbno obrezanih stebelc, da so videti kakor šibe 7-a porodno dečico. To je Miklavžev nasark. mi je Sinilo v možgane, »v početku grudna bo sivolasi bradač vedel, kje naj si poišče zalogo potrebnih palic?. I z otroških misli me je v obrobni vasi izpulil pogled na čudnega četveronožca: izpodpetnajstleten dečko je lezel po četverici. kolena so mu bila ovita v cunje, v 7rnk pa mu mole osupljivo zvita stopala, dočim so mu dlani neznansko slične živalskim šapam. Jadno življenje, ker moraš venomer zreti v prst, odkoder si in kamor se povrneš! Neprijetno ti je, mladič, ko šla-p?š z rokami po mokri glini, čeprav je Marija ob koncu sušca že »odklenila« talo zemljo. Ne všečni prizor je še podčrtavala pričujočnost breje psice, ki je bila vsa oguljena in odrta, le tu pa tam je kazala cazo umazane dlake. Popoldan sem deloma preležal med bornimi bori, a venomer sta mi hodila po glavi klavrna četveronožca. Kar oddahnil sem se od pokvekarskih ouvstev, ko sem ob te slovanskih žen« v sestrski Jugoslaviji. Geslo: Zbližanje vseh slovanskih vej na podlagi skupnega in vzajemnega kulturnega, gospodarskega in socialnega dela, da se ohrani samobitnost slovanske kulture in sila slovanskega plemena. Zdrava mladina — zdrav narod! Kam na počitnice? Hočete k morju? Seveda na Jadran! Na naš Jadran! Ako nočete iti v okolico krasnega Dubrovnika in nočete v veliko Crikvenico, — pojdite v Kraljevico. To je zelo prijazen kraj na jugoslovenski rivijeri v isti vrsti kakor: Baška, Selce, Novi, Senj. Tam imate vse, kar si od mirnega primorskega bivanja obetate. Predvsem krasno čisto kopališče na dolgem pobrežju, dobro studen-čno vodo in krasno vegetacijo, z lepimi drevoredi in senčnatimi gaji. Tam je smrekov gozd, ki se v teh primorskih krajih tako redko najde, dotika se morja, gozdni vzduh se tu druži z morsko atmosfero. »Jednota slovanskih žen« hoče zaradi teh prednosti in svojih ciljev slovanske vzajemnosti ravno v Kraljeviči položiti temelj, na katerem bi gradila nadaljnje možnosti idejnega in praktičnega skupnega dela z drugimi slovanskimi narodi. Najela je v Kraljeviči hišo z vrtom, kjer bo omogočila med počitnicami bivanje naši slovanski mladini, da bi se tam družila z jugo-slovensko in poljsko mladino, ker imajo sestre Jugoslovenke in Poljakinje tam tudi podobna poletna bivališča. Da bi tam mogli tudi starši s svojo deco preživeti počitnice, bo »Jednota« poskrbela primerna stanovanja v okolici. (Sledijo podatki o vožnji, cenah itd.) To so torej letošnji počitniški načrti »Jednote slovanskih žen«. Želeti je, da bi se v polni meri uresničili. Gospa predsednica je mnenja, da bi bilo prav, ko bi se v tej koloniji sešle razne javne delavke in voditeljice ženskih organizacij, ne na kongres, ampak kar tako na prijateljski sestanek in razgovor, četudi ne skupno, nekako tako kakor se pride za nekaj dni na poset. Na ta način se ljudje še bolj seznanijo in v prijateljski družbi se da o marsičem 5e bolje pogovoriti nego na dolgoveznih kongresih. Pa je dobra misel, ki obrodi lahko mnogo dobrih sadov. Na ta način bi mogla postati naša Kraljeviča stalno shajališče slovanskega ženstva ob počitnicah. Ker je Kraljeviča tudi nam najbližja, ne bo težko posetiti letos počitniško kolonijo >Jednote slovanskih žen« in njene marljive sotrudnice. »Vidite, pravijo, da so vse te naše narodne ta slovanske ideje zastarele, a čudno je, da nas vedno pomlajujejo,« sem rekel ge. predsednici, ko je ob 8. zjutraj pritekla še v zadnjem trenutku k našemu slovesu na kolodvor. »Res,« je rekla, ko je videla našo navdušeno mladino, »zato so pa nekateri z novimi idejami že v mladosti starci.« In se je poslavljala od nas kakor da odhaja del njene mladine iz zlate Prage. Zato je bilo slovo tako prisrčno in iskreno, da ga ne moremo pozabiti. In tudi gospe niso pozabile na nas. V »Narodni politiki« je napisala ena izmed dani, ki so nas spremljale po Pragi, sledeče laskave besede. »Kako je treba pripravljati mladino na tdet? Tako kot so bile pripravljene osmo- mraku stopil k »Poslednjemu dinarju«! Za somiznaka sem našel Nečimra, ki dela čast imenu svojemu. Navzlic svojim 60 letom hoče biti ta bančni uradnik še zmeraj mladosten Don Juan- Zato nosi črno vla-suljo, ki spretno prikriva neusmiljeno goloto njegove »golgote«, kakor se pravd v aramejščini lobanji ali črepinji. »Poglejte to divno damo, ki sedi v kotu pri svojem obletovalcu, ravnatelju Skušku«, mi pošepeta, »skušen možak, ta Skušek! 0 njem bi po pravici citiral znano kitico: Videl si Nemško, Francosko, Britansko, videl si Avajca visoke gore, videl si jasno nebo italijansko — srečo je našlo tu tvoje srce. Na njegovem mestu bi vsakdo smel trditi : Pa smo le, Smole, smole tvoje se ognili !< Pol ure sem kradoma užival tujo lepoto, nato sta Skuškova plačala ter odšla. »Prekrasna tridesetletnica!« je trubaduril Gojko Nečimer, "vredna Balzacovega peresa. Ste li opazili njene svilne trepalnice, modre oči — hočem reči višnjeve in obenem pametne? Pa karmin njenih ustnic? Kakor v zrelo breskev bi se zagrizel v žametno polt njenih lic«, je drobolel moderni Hafis, ki se mu je poznalo, da je nekdaj podlistkaril. »Dušo bi dal zanjo iz trhlega života. Moč ima kakor kraljevič Marko. Saj menda še pomnite? Po dolgem zaporu, po tolikerem pomanjkanju je ohranil še takšno pest, da je izžel dve kaplji vlage iz drenovine. ki se je deset let sušila na dvorišču. In prav tako bi ta prezala vdova izmamila iz mojega priletnega telesa še kanec živnega soka. Kakor panj sam, ki žene nove mladike. Ves sem prenovljen, prevar onovljeak .— -------------- šolke ljubljanske gimnazije na svoj izlet v Prago, šla sem tudi jaz z njimi po Pragi in zdelo se mi je, da se ne seznanjajo šele s stvarmi, ki so zanje nove, ampak samo ugotavljajo — radostno ugotavljajo, kar že dobro poznajo. Radostno so občudovale Hradčane. »Ah, to je ta Dali-borka!?« — »A kje je Zlata ulica?« — »Palackij — da poznam.« Poznale so Ze-verja. »Plojharja«, »Babico« Božene Nem-cove, in Machov »Maj« in ljubijo vse to. Skoraj se mi je od žalosti stisnilo srce, ker se mi je zazdelo, da imajo ti naši »stari« velikani morebiti več in bolj navdušenih častilcev v drugih deželah ko doma. Zvečer na čaju, ki ga je priredila »Jednota slovanskih žen« dragim — in to ni le dvorljiva fraza — dragim, skromnim in izredno simpatičnim damam, sem razumela, kje je vsemu temu vzrok ...« Z odborove seje, ki jo je imela »Jednota« dne 23. aprila, so nam poslale praške dame skupno pismo s podpisi, kjer pravijo Vsakdo ne bo verjel Namreč trditvi, da padajo vsa telesa ne glede na težo in velikost enako hitro. Kako vendar, saj je znano, če spustim iz enake višine istočasno dinar in kurje pero na tla, bo pero še nekaj časa plesalo po zraku, ko bo novec že davno na tleh! ? To je res, ampak res je samo, če ju spustim v zračnem prostoru. V tem primeru vpliva namreč tudi odpor zraka na telesa, ne samo težnost, in odpor je tem večji, čim večjo površino ima telo. Zato je mogoče, da gre padalo čisto položno na tla, kamen pa z rastočo brzino. Drugače pa v brezzračnem prostoru. Tu bi padala pero kakor kamen z isto brzino. Kdor je mislil do sedaj, da ni res, da pada- »Star, suh panj hudo gori, kadar se vname«, sem pomislil zase, naglas pa pripomnil: »Kdo bi se bil nadejal, da bom nocoj naletel na tako vnetega občudovalca svetopisemske Suzane! Sicer pa~, sem se mu prizanesljivo nasmehnil, »ali niste mogli najti drugega vzora ko mladikavo Evino hčer?< »Motiš se. mišja dlaka«, me je zavrnil, »sicer ljubim mladi lepi spol, hkratu pa tudi stare knjige, skrinje, vobče stare umetnine. V ostalem pa vas vabim, da pridete jutri po obedu in si oglejte mojo ropotarnico«. Plačal je in vzel papirnat ovitek. »To so ribje kosti. Poslastica za mojega Šempitlja«, je pojasnil. ~Ne veste, kdo Je Šempitelj? I. naš kuža. Otroci so mu vzvr-gli ta vzdevek, ker sem ga vadil jemati sladkor tako, da je stal na zadnjih nogah. Ob taki priliki sem mu veleval: »schjn bitten!« Drugi dan sem ob dogovorjeni uri podr-linkal na njegovem stanovanju. Bože mili, čuda velikoga! To vam je pristen muzej pri Nečimru: orodje, posodje vsake bire in mere. Vmes pa duhota po tohlini. »Vidite to porcelanasto skledo?« je pokazal na škrbasto laboro. »iz časov Hermana Celjskega se je ohranila. Starinarju sem vrgel ubogih sto dinov zanjo. Možakar pač ne pozna vrednosti podobnih izdelkov!« »Našemu konzulu v Braili bi jo ponudili«, sem se predrznil, >ali pa onemu profesorju — Švanda Dudak mu pravijo dijaki — ki piše dramatsko pentalogijo o tej rodovini«. »Menite, da dobim jurja zanjo?« »Težko, da bi se našel tak Jutj| pri med drugim: »Me — članice »Jednote slovanskih žena« — zbrane danes na od borovi seji, se zopet — kakor se to zdaj pogosto godi — spominjamo vas vseh, ki ste nas obiskali in prinesli nam pozdrav drage nam Jugoslavije, kar nam je poroštvo, da ideali, za katerimi hodimo, niso same utopije, ampak da se počasi sicer, a vendar uresničujejo — posebno v mladini (in to je najvažnejše, kajti ona je edini dedič našega dela in njegovih uspehov) in to pod vplivom idealnih duš, ki priznavajo to, za čemer me stremimo. Sprejmite našo naj-iskrenejšo zahvalo za krasne trenutke, ki smo jih preživele v vaši družbi in za krasne spomine, ki ste jih nam tu zapustili, še enkrat kličemo vam: Živeli! Na zdar!« Ne priobčujem tega zaradi kake samohvale, ampak zato, da vidimo, da je tudi v našem treznem, hladnem materialističnem svetu še vedno nekaj tistega toplega, srčnega idealnega, kar osrečuje ljudi in veže srca od severa in juga, kakor se je to začelo pred sto leti, ko so se začuli prvi glasovi onih, pred katerih grobovi in spomeniki smo stali v Pragi. Zakaj bi ne šli za njimi, če je njih svet še tako velik? Zato želimo »Jednoti slovenskih žen« v vsem in povsod mnogo uspehov, posebno ob našem morju. Dr. Ivan Lah. jo tedaj težja telesa hitreje nego lahka, naj se potolaži, kajti istega mnenja so bili tudi največji učenjaki cela tisočletja. Nikomur ni padlo na um, da bi napravil poskus z brezzračnim prostorom, šele Galileo Ga-lilei je pričel pred 300 leti proučevati pa-dalne zakone in njemu se moramo zahvaliti za spoznanje, da padajo vsa telesa enako hitro, če ni vmes zračnega odpora. Ptič povzročil letalsko nesrečo Nenavadna nesreča se je zgodila te dni v južnovzhodnem delu Londona. Nekemu enp6cdcžnemu vojaškemu letalu se je za« radi trčenja s ptičem zlomil propeler in pilot je bil primoran spustiti se na zem< Ijo. Ker ni bilo druge prilike, je zavil v nas«, sem podvomil sam pri sebi. »Jaz ne bi dal«, sem pristavil glasno, »niti zmečka-nega kovača, kakršnega je ondan pojedel antimikrobofob dr. Okrešelj. hoteč dokazati bacilofoboin, da se po krivici boje glivic. cepljivk in nevidcev«. »Ste pač banavz, ne zamerite«, mi je zabrusil, potem pa se udobrovoljil: »Kaj pa porečete tejle tobačnici? Iz Val-vazorjeve osialine je bojda. Za 700 dinov sem puščal svoji mošnji, drugače je ne bi imel«. »Jaz je ne poberem, ako jo srečam na cesti. Z nogo bi jo sunil in naredil konec dolgočasnemu njenemu obstanku«. Kdor prigovarja, prištedi denarja. VI bi bili kupec, ako se ne varam«. Stopila sva v čumnato. kjer so plesnili postavni, če smem rabiti Levstikov izraz za latinsko omaro, pa kovčegi in nečke in zaboji in slične šklaboti. »Takšno blago me posebno miče. kar gorim zanje«, je čeljustal in čelengal, >v tem se docela strinjam s pesnikom Murnom, ki je veličal: skrinje pisane, vse z rožami porisane... Veselja do njih mi ni bila kos pokvariti niti žalostna prigoda, kakršne vam ne bi privoščil. Zaupno vam povem, da sem neko noč preždel v takem-le zaboju. Mož moje prijateljice me je nepričakovano zasačil in miiovidna Dunaj-čanka me ni vedela kam drugam spraviti ko v tako shrambo. Presneto trda mi je predla. Toliko da se nisem zadušil«- »Trahit sua quemQue voluptas«, sem mu panagajal z latinskim pesnikom, »tudi vas je vaša strast povlekla«. »Kako vam ugaja tale biser mizarstva?« je namignil na nekakšno skrinjo zaveze. Deset alotakor sem vtaknil vanjo?« Sou+h Yard Park, edini prostor, ki je bil za zasilni pristanek na razpolago. Čeprav se je letalo spustilo iz višine 1500 m, se je letalcu posrečilo, da je pristal v sredini parka. Aparat je kljub temu treščil na zemljo in se poškodoval, pilot pa je kljub nesreči odnesel življenje in zdravo kožo. Novi predsednik avstrijskega parlamenta Namestu umrlega predsednika Elderscha je bil izvoljen z glasovi socialne demokratska stranke za predsednika bivši državni karv-celar dr. Renner Zvok - morilec bakterij Mnogi učenjaki so raziskovali svojevrstne učinke tako imenov. ultrasonlje, silno hitrih zvočnih valovanj. Nov učinek sta odkrila pred nedavnim dva profesorja z univerze v Teksasu. S pomočjo elektromagneta sta spravila ni-klasto cev in obdajajočo jo tekočino v silno hitro tresenje, do 8000 tresljajev na sekundo. Tekočina se je gibala tako živahno, da se je dvignila kot majhen steber nad cev. Če sta potopila v ta steber drugo posodo z vodo, ki je bila polna bakterij, se je pokazalo, da je bila čez uro polovica teh bakterij mrtva. Tudi rdeča krvna telesa je valovanje takšnega (se veda neslišnega) zvoka na Isti način razdejalo. Ameriške razmere Newyorška vlada je izvedla zanimiv* statistiko, kakršne ni bilo doslej gotovo v nobeni deželi sveta. Preiskala je namreč koliko kandidatov za državne službe je ž« sedelo zaradi težkih zločinov v ječi. D" gnala je, da pride po eden takšnih tipov na vsakih 13 reflektantov. To število je celo v Ameriki zbudilo takšno prepadlost, ds so takoj mislili na odpomočke. Jn našli s<-jih tudi na povsem ameriški način: odsU bo moral namreč vsakdo, ki se potegu, za državno službo, priložiti prošnji sv- — prstni odtis ... Drugo ugotovitev podobne vrste je ns pravila newyorška policija. Izvršila je pr<-iskave v prodajalnah prepovedanih matr" in je med drugim izbrskala, da je me<~ lastniki nekega takšnega velikega podje" ja cela vrsta uglednih — zdravnikov in to večinoma iz filmskega mesta HolIywoods Za ublažitev te katastrofalne ugotovitve pred javnostjo ni našla policija nič pr mernejsega nego to, da ni v seznamu d^1-ničarjev omenjenega podjetja nobenega — filmskega zvezdnika. Kitajski k ti liri v Afriki Francoski kolonialni minister Revnatrd hoče napraviti jnteresanten poskus v fran* coski kolonialni politiki. Naseliti hoče azni* ske delavce v osrednji Afriki in Francosk: Guvani. Nekaj sto Kitajcev se je že naise« lilo na plantažah za bombaž ob Nicru. Po* skus se je popolnoma dobro ^bnesel in Rev-naud j'e prišel do zaključka, da so Ki* tajci v pogledu delovne sile več vredni ka« kor zamorci. Novi prekomorski orjaki Londonski listi pišejo, da si Cunardova pampl^rvna družba silno prizadeva, da bi kar hitro pospešila gradnjo novega preko? mornika, ki bo imel 73.000 ton. če bo mo. goče, bodo ladjo spustili v morje že v fe< bruarju 1932. Družba čuva o tem prekpr^ niku največjo tajnost, vendar so v javnost prodrle vesti, da gre delo hitro izpod rok. »Dailv Herald« poroča dalje, da bo v grad* nji nahajajoči se prekomornik »Express of Britain« prav kmalu opasen tekmec nemških prekomornikov »Bremena« in »Fv« rope«. Družba, ki gradi to ladjo, se na» deja, da se ji bo posrečilo skrčiti pot iz Evrope v Ameriko za kakšnih šest ur. »Oprostite, groba beseda mi sili na jezik. a naj mi ostane za zobno ograjo«. »Ne verjamete? Pa stavite za stotak!« »Mož beseda! Po praznikih pa me pow-dete k antikvarju, ki vam je izmolzel tako sijajen dobiček iz mošnjice«. »Ni treba. Pri tej priči vas prepričam, da ta umotvor ni vreden samo piškavega lešnika, kakor blagovolite misliti...« Odklenil je staro šaro, dvignil pokrov<=< in iz predala potegnil — deset novih bov. »Evo jih, ha, ba, ha!< »Salamiš, to pot ste me pa njeK na B-manice«, sem strmel in mu za dobljeno vadijo pomolil deset kovačev. >Nate, duhovitemu domisleku priti&» plačilo«. Na videz se je branil. Ko pa sem ome-nnl, da ta znesek prislužim, ako opišem vse dogodek, se je vdal. Zatem sva krenila v njegovo spalnico. Polno slik, od katerih bi posamezne sodile na pariški »marche aux puces«. Tudi dokaj sodobnih mojstrovin. 'Glejte, moja najnovejša pridobitev: DAKBE, alavitski ples. Alaviti, če morda ne veste, so neznatno pleme v Siriji. Komaj jih je malo več od Lužiških Srbov, okoli 180.000 duš- Francozi so si naprtili nalogo, da privedo te divje gorjance na pot evropske omike. Menda se jim posel dobro odseda«. Oči so me že ščemele od razstave. Poslovil sem se. Gredoč se mi je ves čas silila na um sličica z napisom: dakbe. Ponavljal sem ime: dakbe, dakbe, dakbe, dokler se ni izprevrglo v — bedak! Bedak! To je hitro rečeno. Toda vprašujem se: jaz ali oil? Ali nemara kdo druoJ Otvoritev letalskega kolodvora v Monakovem Tčeraj, v nedeljo 3. ma.ia, so slovesno otvorili letalski kolodvor Monakovo - Obervvie-senfeld. Istočasno so bile vzpostavljene tri nove letalske proge čez Monakovo Angleški prestolonaslednik v Franciji Na povratku iz Južne Amerike se je ustavil angleški prestolonaslednik (X) s »vodim bratom Jurijem v Bordeauxn, kjer je obiskal malo kavarno, pokrit s baskisko čeptoo- Tudi športni rekord Zmagovalka na tekmi z »landsciffom«, ki je zelo priljubljen med ameriško športno mladino. Namestu dragega bencina poganjajo vozilo mišice, kar je vsekakor ceneje. Pričetek državnega prvenstva v nogometu Prvo kolo državnega prvenstva je dalo večinoma zelo tesne rezultate — Hašk:Concordija remis — ISSK Maribor je z rekordno zmago nad Svobodo definftivno zasedel prvo mesto mariborskega okrožja — Dva poraza solnograških nogometašev v Mariboru — Tekma Avstrtja:Madžarska brez golov —' Začetek h a ženskega prvenstva —Dve zanimivi kolesarski dirki — Nemčija in Španija izpadli iz tekmovanja za Davisov pokal Včeraj se je pričelo prvo kolo državno* prvenstvenih tekem, in sicer po novem sistemu lig, ki je bil stklenjen na zadnji izredni glavni skupščini JNS. Kakor zna» no, igrata v zagrebški skupini dva ljub« Ijanska khiba, Ilirija in Primorje, ki pa sta bila v prvem kotlu pi-osta ter bosta šele prihodnjo nedeljo pričela težko bor» bo za točke. Najvažnejša tekma se je brezdvomno vršili a v Zagrebu, in sicer med Comoor* d i jo in Haškom. Hašk: Concordija 1:1 (1:1) Za to tekmo se je pričakovalo mnogo zanimivega in napetega ssporta, vendar je bilo to pričakovanje zaman. Igra obeh mo» štev je razočarala. Moštvi sta. nastopila v naslednjih postavah: HA5K: Starec — Sfavak, Remec — Kunst, Agic, Horvat — Wolf, Hiitrec, Gaver, Cindirič, Babic. CONCORDIJA: Kc^ačič — Pavičič, Babic — Ralič, Premrl, Pavelič — Prauns-perger, Martinovič, Armano, Jazbec, Loew. V prvi polovici je bil Hask v premoči, v drugi pa je prevladovala Cotncordija. V 22 min. zapusti Horvat blesiran igrišče, toda Hašk še vedno napada. V 33 min neko« liko svobodnih strelov proti Cancordiji. V 44 min. strelja Hitrec iz daljave 20 ti etrov izredno oster strel in žoga gre mimo Kovačiča v mrežo. 1:0 za Haška. Samo eno minuto kasneje se Concordija evanžira. Premrl strelja oster svobodni pel. Žoga se dotakne glave Slivaka, me» a smer ter konča v golu. 1:1. Igra po» staja živahnejša in zanimivejša, vendar se rezultat ne menja. Domače prvenstvene tekme Hermes : Svoboda 5:0 (1:0) Proti pričakovanju je iznenadila Svoboda s svojo nenlodno igro. Od novega prvaka Ljubljane se je veliko več pričakovalo, pa tudi dolžnost Svobode bi bila, da svojemu placementu primerno pokaže svoje zmožnosti. Res je, da so se krilci precej trudili in tudi ožja obramba je bila pridno na delu. Hermes je predvedel zadovoljivo igro, pri čemer je imel olajšano nalogo zaradi nekaterih rezervnih igralcev, s katerimi je Svoboda nastopila. Prav priden je bil Košenina, a v napadu Svetic I. Svoboda je v prvem polčasu pri stanju 1:0 zastreljala enajstmetrovko, ki jo je slabi Bončar streljaL Sodil je g. Kramaršič. Rezerv©: Hermes : Svoboda 3:0 (0:0). Rezultat je bil dosežen šele v zadnjih 10. minutah. Sodil g. Vidic. V drugem razredu so se odigrale borbe med SK Jadran : SK Reka 3:1 (0:1). Pri Jadranu zopet ni funkcij oni ral napad. Notranji trijo se je spuščal v nekoristno dribljanie. Rečani so bili dobri le v prvem polčasu, dočim so v drugem delu igre popustili in pričeli s surovo igro. Jadran je zastreljal 2 enajstmetrovki. Sodnik g. Ahčan. SK Korotan : SK Natakar 4:0. Rezultat ne kaže prave slike igre. Natakar ni zaslužil poraza v gornjem razmerju. ISSK Maribor : SK Svoboda 15:0 (7:0) Maribor, 3. imaja. 7. današnjo 'prvenstveno tekmo med I. SSK Mariborom in SK Svobodo, ki se je vršila dopldme na igrišču Maribora, je bilo zaključeno nogometno plemstvo 1930-31, v katerem je z divema točkama prednosti zavzel prvo me.sto I. SSK Maribor in mu isiede po vrstnem redu SK železničar, SK Rapid in SK Svoboda. To današnji igri je stanje prvenstva v mariborskem okrožju LNP naslednje: I. SSK Maribor 6 4 1 1 38:6 9. SK železničar 6 2 3 1 20:5 7. SK Raipid 6 2 3 1 14:8 7. SK Svoboda 6 0 1 5 4:57 1. Zadnja prvenstvena tekma v nogometni sezoni 1930-31 se je končala z rekordno zmago beločrnih. I. SSK Maribor je nastopil bre-z Pepčka in Rergletza in predivajal lepo kombinirano igro, ki ji Svoboda ni bila kos. Tekma se je odigravala večinoma v kazenskem prostoru Svobode in so Mariborčani po mili volji zabijali gole. Po poteku igre sodeč bi bila upravičena celo še večja razlika. Moštvo SK Svobode je mgralo jako razorano in skrajno slabo. O skupinski igri ni bilo ničesar videti Igralci so bili neverjetno indolentni in je bila današnja tekma vse drugo, samo ne propaganda za nogomet. __, Enajstorica I. SSK Maribora De nadferi-Ijevala nasprotnika za mnogo razredom. Napad je bil jako prodoren. Tudi krilska vrsta je dobro vršila svojo nalogo, ožja obramba pa sploh ni imela prilike, da se izkaže. Sodnik g. Franki je pregledal par rok, je pa sodil. zelo objektivno. Dvodnevno gostovanje Salzburger ASK v Mariboru ISSK Maribor : Salzburger ASK 3:0 (1:0) Maribor, 3. maja. že dolgo nismo videli takšne igre, kakršno je predvajal ISSK Maribor v . soboto proti Salzburger Athletik SK. Moštvo ISSK Maribor je nudilo vtis do podrobnostih vigrane celote. Napad je odlično osvajal teren in s krasnimi kombinacijami čestokrat ogrožal vrata nasprotni- V drugi polovici prične Hašk t napadi, vendar prevzame vodstvo kmalu Concor« diija. V 22 min. oster karambol pred go» lom Haška in Armano zapusti blesiran igrišče. Obe moštvi igrata sedaj z 10 igra« či. Pričakovalo se je, da bo tempo postal živahnejši, toda tudi od sedaj naprej se je igralo brez elana. V 36 min. se vrne Ar* mano zopet na igrišče. Izmenični napadi, ki pa ne menjajo rezultata do konca. Sodil je g. Fabris. V Beogradu je nastopil sarajevski Sašk proti Sokolu. Soko : Sašk 2:1 (0:1) Sašk je vodil do 15. min. pred koncem z 1:0. Sarajlije topot niso igflali tako ostro, kakor navadno v Beogradu. Sodil je Mika Popovič. V Subotici se Je vršila tekma Bačka : Sand 1:0 (1:0) Zelo tesna zmaga Bačke. V šabcu se je tekma končala z istim rezultatom kakor v Subotici. Mačva : Vojvodina 1:0 (1:0) V Osijeku sta se sestala dva domača rivala. Tudi ta tekma je dala rezultat 1:0. Slavifa (Osijefc) : Gradjanski (Osijek) 1:0 (0:0) Največjo zmago v prvem kolu Je dosegel Obilič. Obffič : Pančevalački 5:1 (2:0) Ta tekma se je odigrala v Velikem Beč-kereku. Hazena ka. Krilska vrsta je neprestano zalagala napad. Posebno srednji krilec Kirbisch- je bil odličen v ofenzivi, kakor tudi v defenzivni igri. V obrambnem triju je domi-niral Bertoncelj H., ki je bil nepremagljiv. Vratar Koren je parkrat pokazal svojo sposobnost, sicer pa ni bil preveč zaposlen. Dobre tri četrtine je moštvo diktiralo tempo in stil tako, da nasprotnik sploh ni prišel do veljave. Pri gostih je dobro delala obramba. Vratar je bil precej zaposlen in je rešil svojo nalogo zadovoljivo. Krilska vrsta in napadalna vrsta pa absolutno ftišta odgovarjali. Od skupne igre in smisfelaeak-cije ni bilo mnogo videti. V svoji celoti moštvo ni pokazalo ničesar posebnega. Igra sama je bila zanimiva in napeta od začetka do konca. Napadi so se bliskovito menjali. V začetnih fazah je bila igra še precej izenačena, potem pa se je čim-dalje bolj pretvarjala v dominantno premoč enajstorice zmagovalca. Goli so padli v 17. min. iz krasne kombinacije po Tončku, v drugem polčasu v 2. min. po Kir-bisehu z razantnim strelom, in v 19. min. po Tončku. Neodločnost obeh napadov je preprečila, da bi se rezultat do konca igre izpremeniL Dr. Planinšek je vso igro imel brezhibno v rokah. Bil je odličen in objektiven sodnik. Rapid : Salzburger ASK 4:0 (1:0) V tekmi proti Rapidu gostje niso mogli ponoviti sobotne igre ter So si z ostro igro in stalnim prigovarjanjem sodniku, ki je bil sicer v pretežni večini odločitev v pravici, skvarili vtis prvega dne. Gostom se je tudi poznalo, da so bili zelo utrujeni. Rapid jim je bil tako glede skupne igre, kakor tudi glede tehničnega znanja izrazito nadmočan ter je bil zlasti v drugi polovici absolutni gospodar na polju. Za-četniški napadi gostov so končali že pri krilcih in je imela obramba lahko stališče. Gostje so bili v reklami označeni z rezultati, iz katerih se je dalo sklepati, da bosta imela domača nasprotnika težak posel in je bil zaradi tega tudi obisk obeh tekem zadovoljiv. Kljub visoki zmagi pa igra Rapida ni dosegla kvalitete igre prvaka. Tekma je bila zanimiva samo do približno prve tretjine prvega polčasa. Gostje sploh niso prišli do veljave. Rapid je diktiral tempo in valil napad za napadom v nasprotnikovo polje. Pred golom pa so se domačini obnašali kakor začetniki. Nešteto zrelih situacij je ostalo neizrabljenih. Najboljši del Rapidovega moštva je bila zopet ožja obramba. Krilska vrsta je ugajala le na momente. Napad pa se ni mogel uveljaviti. V polju je sicer lepo kombiniral, pred golom pa je bilo njegove umetnosti konec. Pri gostih se je odlikoval edinole vratar; ostali so povprečni nogometaši. Sodnik g. Nemec težjim tekmam ni dorastel. Obe moštvi sta si izmenjali zastave. Rapidovim igračem Barloviču, Kurzmanu in Brocklu, ki so odigrali svoje 250., 200. in 100. tekmo, so bila izročena lepa spominska darila. V predtekmi je Rapidova rezerva zmagala nad rezervo Maribora s 3:0 (2:0). Sodil je g. Jančič. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Dve prvenstvena tekmi, ki sta končali z neobičajnima rezultatoma. Viktorija : Grafičar 8:1 (3:1), Železni« čar : Sparta 2:2. NOVI SAD: Jugoslavija .(Beograd) : kombinirano moštvo Nemzeti, III. okraj (Budimpešta) 2:1 (0:1). PRAGA: Slparta : Nichoteon (Dunaj) 3:3 (1:1). Bohemians : DFC 1:1 (1:0), Union Žižkov : Siavoj VIH. 2:1 (1:1). TEPLICE: Teplitzer FC : Slavij a (Pra* ga) 6:4 (1:2), Slavija, ld je vodila že s 4:1, je nastopila z rezervami DUNAJ: Avstrija : Madžarska 0:0. Ne baš zanimiva tekma. Obe moštvi »ta imeli enako od igre. Pri obeh moštvih sta se odlikovali obrambi. 50.000 gledalcev. TKD Atena : ASK Celje 17:1 (8:1) Včeraj je Atena otvorila v Ljubljani prvenstveno hazensko sezono s tekmo proti mladi družini iz Celja. Sama tekma je bila tipičen izraz pričetka tekmovanja. Niti ena, niti druga družina nas nikakor ni mogla zadovoljiti; računali smo, da bo Celje pokazalo napredek, toda ne samo, da tega nismo včeraj pri tej mladi družini opazili, pogrešali smo tudi voljo in ambicijo, s katero se je minule sezone predstavilo SK Celje prvič v Ljubljani; celo njegova najboljša in najbolj agilna igralka, M je prešla iz srede napada na desno krilo, je prednjačila v malomarnosti. Tudi pri Ateni ni šlo v redu. Ako rečemo, da je visoka zmaga po večini plod sposobnosti srednje napadalke Mirtičeve, smo povedali vse. Funkcijonirala ni nobena linija pričenši pri vratarici, ki je pokazala mnogo nesigurnosti. Branilka in obe krilki so defenzivno odgovarjale, ofenzivno in v dodajanju netočne in površne; napad je igral raztrgano in neprodorno z izjemo male srednje napadalke, ki je za razrede boljša od svojih soigralk; Bernikova je veliko izgubila od svoje prodornosti in njen strel ni več tako precizen in siguren; zlasti greši pred golom, kjer hoče iz nemogočih pozicij streljati na gol, svoji soigralki pa, ki sta bolje plasirani, zanemarja. Levo krilo pred golom boljše od Ber-nikove; tudi pri strelu je bila precej dobra, toda njene neplasirane udarce je vra-tarica Celja, sicer s precej sreče, lahko branila. Atena je v ostalem imela igro oba polčasa sigurno v rokah, kljub temu pa je timbre tekme bil precej dolgočasen. Sodil g. Doberlet objektivno. Vodstvu Atene z ozirom na to tekmo svetujemo, da podvrže svojo družino resnemu in ostremu treningu, ako želi, da bo družina uspešno nastopala v letošnjem državnem prvenstvenem tekmovanju. Kolesarstvo Kolesarska dirka okoli Pohorja Maribor, 3. maja. KoturaSkl Save® kraljevine Jugoslavije, pododbor JHanibor je . priredil., danes jelo. usjN>IO"kolesarsko D jord j evi d eve »Kriza seksualne etike«, kjer pravi: »Spol« na privlačnost nastaja zaradi raznovrstnih hormonpv, toda srečo, blaženstvo, raz« emtojo, znosljivost deje edino dušev« na sorodnost Moderna doba teži za soci« jaVnkn, moralnim io ekonomskim izenače« njeni moža in žene, za umirjen jem seksu« alne raznovrstnosti, ker v tem vidi edino pot k harmoničnemu skupnemu živi je« nju.« Kako pa naj žrvrta mož in žena v res« nični harmoniji, če je med njunima du« ševnostima nepremostljiv prepad. Zakon bo zgrajen šele tedaj na pravi etični pod« lagi, ko se bosta mož in žena zavedala medsebojne duševne vrednosti ter bo — zairadi gospodarske neodvisnosti obeh — podlaga njuni zvezi edinole ljubezen. Du» hovno udejstvovanje žene jo bo približa« lo možu, vodilo jo bo v sfere, kjer bosta enaka m zniveliziralo bo razlike, ki jih v njih ustvarjajo surovi nagoni in ki so se z enostransko vzgojo razvili do ekstrem* nostr. In materinstvo? O, tudi to more samo pridobiti z ženinim duhovnim podvigom. Žena, ki se udejstvuje v poklicu, je ne« hote primorana, da spoznava življenje in dogodke s prave strani, v njej se razvije socijalni čut, čut odgovornosti nasproti lastni okolici in s tem nasproti družbi. Ker ima sama šiTše obzorje, bo znala vzgo« jiiti času primemo tudi svoje otroke, ki jih bo rodila zavestno — ne kot stroj — zavedajoč se v polni meri odgovornosti nasproti njim. Sele izobražena žena bo dvignila materinstvo na pravo višino, ko mati ne bo več sužnja moža in otrok, tem« več mjfih družica in prijateljica. Ženska sekcija FIDACA se je odloči« la, da pri vseh svojih sekcijah osnuje m* formacijski biro za študente in študentke, ki hočejo nadaljevati svoje študije v za« vezniških državah. Vsaka teh sekcij bo da« jala informacije o potovanju, stroških itd. skušala mu bo po sekciji v državi, v ka« tero kandidat namerava, preskrbeti stano« vanje pri dobri rodbini, po ceni, ki od« govarja njegovim premoženjskim razme» ram in mu dala priporočilo na biro te sek« oije, kjer dobi naslove in cene stanovanj pri rodbinah, kakor tudi vse potrebne in« formacije, da si izbere primerno stanova« nje. Ako pride študent ali študentka v me« ščansko rodbino, bo fizično, materij dno in moralno obvarovan, obenem pa se bo tudi hitreje in bolje naučil jezika in spo« znal zemljo in narod. Predvsem se bo sku* šalo kandidata nastaniti pri rodbinah inva« lidov ali vojnih vdovah, da se na ta način tudi njim pomore, seveda pri takih, ki jih člani sekcije osebno poznajo. Tudi jugo* slovenska sekcija bo imela svoj informa« cijski biro in tisti roditelji, ki bi svoje otroke radi videli v1 varnih rokah in pod prijateljskim nadzorstvom, naj se obrnejo na predsednico sekcije Danico Rad. Aga« tonovičevo, Beograd, ali pa na tajnico Be» lo Jovanovičevo, Beograd, Krunska S. Dame Mary Scharlieb. Pred nekaj tedni je v Londonu umrla ena izmed prvoborite-ljic za ženske pravice Dale Mary Schar-liebova. Leta 1865. se je poročila z novinarjem Scharliebom, kateremu je sledila v Madras. Videč bedno zdravstveno stanje hinduških in mohamedanskih žen, se je posvetila študiju medicine in 1. 1878. pro-movirala. Ko se je zaradi šolanja svojih treh otrok povrnila v Anglijo, se je še i»-popolnila v svojem znanju, toda nekaj let pozneje se je na željo kraljice Viktorija vrnila v Madras in otvorila žensko bolnico. Toda v L 1887. je iz zdravstvenih razlogov bila primorana zapustiti Indijo. Kmalu je bila nastavljena kot prva žena v londonskem Free Hospitalu in sicer ji je bilo poverjeno vodstvo ginekološkega oddelka. Zaslovela je kmalu kot znamenita kirurginja in si mahoma pridobila razna priznanja. V letu 1917. je postala Dame Conmmander reda britskega imperija in v L 1920. predsednica londonske medicinske šole. S svojim udejstvovanjem in znamenitimi knjigami, ki jih je napisala, si je pridobila priznanje ne le slavne zdravnice, temveč tudi bori tel jice za ženske ideje. Rad mil a PetrovičsRadojčič: »Pravo žena na rad i zaradu« (Riječ, Zagreb, št. 6, 1931). Ga. Petrovič»Radojčičeva rar« pravlja v zelo lepi in izčrpni študiji o pro» blemu ženskega dela in prihaja do za> ključka, da je absurdno delati na tem. »da se žene nasilno povrnejo v tisti položaj, iz katerega jim je uspelo se dvigniti po toliki borbi in naporu.« MALI OGLASI TTTfTiTflfl Čebelarja ■pr^tnft^a, vajenega tudi mizarskih del, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Notranjsko*. Vajenca ss »oboslikarsko in pleskarsko obrt, s stanovamjem ta Hrano v hiši sprejme takoj T"rhar Viktor, Jesenice — Gorenjsko. 17231-1 3 kroj. pomočnike IX fino damsfco delo, ene-gra za kostume in plašče, 2 gospe ali gdčne ta damske ali f:ne obleke ftpreime Nikola Mieič, Of-ufin. 17493-1 Dekle 8r*to, Jedrne zunanjo*«, takoj sprejmem. Ponudbe be mo°roče 8 sliko pod »|>p]ikatesa« na oglasni oddelek »Jutra«. 17524-1 Vez. učenko n ro^.no vezenje sprejmem m Ihinajski cesti 1-a/IV, 17765-1 Prodajalka •vsestransko vetrirana prvovrstna moS, išče na-me-Sč&nje za takoj. Ponudbe na poštni predal 2 — Mojstrana. 17370-2 Ključavničarski pomočnik voja??rne pro«t, želi službo 7ji takoj ali nozneje. Naslov: R. Remic, Šmartno ob Dreti. 17377-2 Prodajalka jne?an« stroke želi preminiti službo v m«4o ali na deželo. Ponudbe na oglas, 'oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna«. 175D9-2 Natakarica iel? službe v mestn ali na deželi. Ima osebno pravico. prevzame tudi vodstvo manjše gostilne ali vinoto?. Pojasnila daje Mici Hren, Stična, Do?. 17519-2 Krojaški pomočnik fiiče službo. Naslov pove oglasni odde^ »Jutra«. 17714-2 Žagar dober delavec, ki bi opravljal tudi druga dela. Išče službe kjerkoli. Naslov v ojl. odd. »Jutra«. 17731-2 Veliko žganjekuho urejeno, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca 11«. 17711-6 Velika kavarna in restavracija zelo dobro idoča, v prometnem večjem mestn Slovenije, takoj oddam v najem. — Ponudbe pod »Ugodni pogoji« na oglafc. oddelek »Jntra«. 174S7-17 Gostilno vzamem v najem ali }o tudi kupčm. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina« 14545-19 Lična kmečka hišica na velesejmn naprodaj. — Pojasnila v slaščičarni No-votny, Go?pr*>vetska e. 2, ali pri sejmskom uradu. 17416-20 Gostilna s trgovino trafiko, 2 OTala zemlje, vozovi hi konji teT inventar naprodaj v mariborskem okraju tik okr. ee-s te. Cena Din 200.000.—. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna priložnost«. 17485-20 Gostilno dobro ldočo z vsem Inventarjem prodam za 95 tisoč Din, na prometni ulici pri glavnem kolodvoru resnemu kupcu zaradi prevzema kopa-iiščne restavracije. Ponudbe na Vladimir La-tinčlča, Hlca 145, Zagreb. 17471-20 m Hišo z dvema sobama, kuhinjo in kletjo prodam. P obrežje - Maribor, Vrtna ulica št. 17. 17908-20 Hišo s tr trni sobami, elektriko m prostorno delavnico, pripravno za obrtnika, prodam. Matej Mohorič, Kropa 53. Podnart, Gorenjsko 17884-20 Parcela 850 m* naprodaj. Kosovo polje, Zgornja ši-ška. Poizve se: špan-čeva pot 171 (Dov-jak). 17922-20 fUHH>van}a Lepo stanovanje 3—3 sob, kopalnice in vseh pritiklin, po možnosti v centru Ljubljane išče s 1. avgustom zakonski par brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17306-21 Stanovanje 2 »ob, kuhinje, shramba, klet in vrt, oddam v Trnovem, Valjavčeva 15. 17559-21 1 sobno stanovanje podstrešno, malo, le^>o, v novi hiši sredi mesta c-a-dam čedni »sebi. Nal.nč-ne ponudbe pod »500« aa oglasni oddelek »Jutra«. 17507-21 Stanovanje sobe in kuhimje oddam v Zadružni ulici štev. 14 — Kodeljevo. 17660-21 Stanovanje 2 t*>b, kabraeita in vseh ipritiklim, v vili po-d Rožnikom, 12 minut od pošte oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17834-31 i Sobico s posebnim vhodom in elektriko, blizu Tabora, oddam za 250 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«, 17796-23 Sobico čedno opremljeno, v sredini mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17513-23 Soba lepo, čisto, elektrika, oddam 1 ali 2 gospodičnama. Istotam oddam tudi malo sobico. Vidovdanska l/IT. 17505-23 Sobo l«p» opremljeno im « električno razsvetljavo (lahko z zajtrkom ali vso oskrbo) oddam na Dolenjski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17631-23 Sobo leipo opremi jem o, • posebnim vhodom takoj oddam v Rožni dolini, cesta III št. 19. 17665-23 Sobo opremljeno ali prazno, sredi mesta oddam. Poizve se v Ročni dolini, cesta VI št. 4/II. 17854-23 IŠČE STALNO SLUŽBO v Ljubljani. Soliden, trezen, verzi-ran v vseh gradbo-pisarniških poslih, žena mu učiteljica, položi primerno kavcijo. — Cenjene ponudbe pod šifro »Aerodrom« na oglasni oddelek »Jutra«, bUcil (Posestni ich S Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri »Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z železnino, Stari trg štev. 11. natakar mlajša moč, H je že delal v prvovrstnih hotelih, dobi takoj službo. Kavcija potrebna. Ponudbe s prepisi spričeval na Gr&nd hotel Cetinje. 6087 Oblečemo Vas od nog do glave za tnal denar Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Sobo s 1. Jnmjem oddam — Podrož-mk l/I. 17851-23 Jkrpiti Gospodična v svetlem plašču, katera je bila opazovana dne 1. maja ob tričetrt na 7 zvečer na Mestnem trgu, ravno ko je bila namenjena domov, pozneje jna oknu, se prosi za sestanek na oglasni odd. »Jutra« pod »Ra-diovalovi«. 17924-24 i'd 4 + Klavir (Sturtzflflgel) znamke Stin-gl, krasno ohranjen, za 10.000 Din naprodaj v Frank ooanski ulici 23/11 — Ljubljana VII. 17708-26 Krogljični mlin (Kugelmiihle) dobro ohranjen. za mletje kamenja kupim. Ponudbe pod šifro »416« na Jugooiosae, Beograd, poštni pretinac 409. 17440-29 Motor 10 HP na bencin ali plin, zel-o poceni proJutra< Adolf Hibnikar. Za Narodbo tiskarno d. d. kot lekarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.. .Vsi t Ljubljani,