UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljatt franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide 11. septembra t. I.
Vojna.
PETINOSEMDESETI ROJSTNI DAN
CESARJA FRANCA JOŽEFA I.
Dne 18. t. m. je slavil naš čestitljivi in sivolasi vladar svoj petinosemdeseti rojstni dan. Običajno so narodi naše države proslavljali ta dan z glasnimi izrazi svoje vdanosti in zvestobe. Saj smatrajo ta dan kot vseskupni državni praznik, ker vidijo v svojem vladarju poosebljenje in prvega predstavitelja državne ideje — skupne naše domovine! Zato ie pri nas vsako dinastično slavje — praznik vsakega doma v širni državi; od ponosne palače v luksurioznih mestih pa do najbor-nejše koče v samotnih vasicah v gorskem zatišju. — Tako so tudi ta dan praznovali vsi avstrijski narodi, spominjajoč se z iskrenimi željami In vdano ljubeznijo svojega milostljivega vladarja. — Usoda ie naklonila Francu Josipu vrsto hudih udarcev. Toda pretrpel jih ie vse junaško s svojo etično veličino. Uverjenje naše je, da srečno izvede svoje narode tudi iz vihre sedanjih težkih časov. Milostno nebo mu bodi ob strani in mu ohrani v to potrebne fizične in duševne sile, ki so ga dičile vedno doslej! — To željo mu po-kladajo narodi v homogialni vdanosti ob petinosemdesetletnem rojstnem dnevu. Bog ščiti in ohrani cesarja Franca Jožefa L!
»
» *
NAŠE DELO ZA »RDECl KRIŽ«.
Na rojstni dan Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa I. se je predstavil permanentni učiteljski pomožni odbor — tovariši Dimnik, Jelene, Režek — predsedniku »Rdečega križa«, gosp. Dell-Cottu, okrajnemu glavarju v p. Pri tej priliki mu je izročil tudi dar učiteljskih organizacij v znesku 1000 K za »Rdeči križ«. Tovariš L. Jelene je nagovoril gospoda predsednika s temi-Ie besedami:
»Viharni časi so nastali za našo ljubljeno domovino, za našo mogočno Avstrijo. Ogrožena je od vseh strani od silnih sovražnikov. Ti hudi časi zahtevajo od vsakega avstrijskega državljana največje požrtvovalnosti. Razume se samo ob sebi, da se zavedajo te velike dolžnosti tudi slovenske učiteljske organizacije, zato se pridružujejo pomožni akciji. V njihovem imenu pokladamo iz njihovih rok na žrtve-nik ljubljene domovine 1000 K v roke »Rdečemu križu« v podporo in tolažbo onih junakov, ki se bore za cesarja, za domovino, ki se bore za nas vse! — Blagovoli sprejeti Vaše preblagorodje ta prispevek patriotiškega in domoljubnega slovenskega učiteljstva ravno danes še v posebno slavje rojstnega dne Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa 1.«
Oosp. predsednik Dell-Cott se je z lepimi besedami zahvalil za dar ter poudarjal, da ga sprejme z velikim vese-jjem in ga posebno uvažuje, ker je prišel iz organizacij patriotiškega slovenskega učiteljstva. Deputacijo pa prosi, da naj sporoči organizacijam njegovo ¿najtoplejšo zahvalo.
Deputacija je tudi sporočila gospodu Predsedniku, da se je osnoval permanentni učiteljski pomožni odbor, ki se da »Rdečemu križu« popolnoma na razpolago in bo po svojih članih in članicah izvr-
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
šil vsako akcijo, ki jo bo od njega zahtevalo vodstvo »Rdečega križa«.
Gosp. predsednik pripomni, da se bo takoj, ko nanese potreba, obrnil na ta odbor.
*
* *
VAŽNE ODREDBE NAUČNEGA MINISTRA.
Korespodenčni urad poroča: Kakor je zvedel c. kr. kor. urad, je naučni minister pl. Hussarek onim srednješolcem, ki so, dovolj stari za vojaško službovanje, bili vpoklicani v aktivno službovanje, ali pa se prostovoljno priglasili, dovolil, da lahko že poprej izvrše svoje ponavljalne izpite. Oni srednješolci, ki jim je bil pri šolski klasifikaciji preteklega leta dovoljen po-navljalni izpit, ga izvrše na prošnjo lahko takoj. Istotako se morajo pripustiti na njihovo prošnjo k izpitom tudi abiturijenti, ki so bili pri zrelostnem izpitu v pretečenem poletnem terminu reprobirani na pol leta. Dopustitvene prošnje se morajo vlagati na pristojni deželni šolski svet. Če bi bila v kakih srednjih šolah sestava maturitet-ne komisije nemogoča, se kandidatom določi gotova srednja šola, na kateri izvrše lahko ponavljalni izpit.
Nadalje poroča korespodenčni urad: Ker je bilo poklicanih pod orožje veliko število srednješolskih učiteljev in sorodnih učilišč, kakor tudi ljudskošolskih in učiteljev meščanskih šol in so mnoge šole določene provizorično za druge namene, bo šolski pričetek v predpisanem času (septembru) neumesten in neizvedljiv. Kakor je zvedel c. kr. korespodenčni urad, si je naučni minister v posebnem odloku na vse deželne šolske svete pridržal pravico, da odredi pričetek šolskega leta na vseh državnih in onih šolah, ki imajo pravico javnosti, v primernem času in da določi pri tem še one modalitete, ki bodo potrebne zaradi zakasnelega šolskega pričetka glede izvrševanja nadaljnih študij šolske mladine.
*
*	s>
HRVATSKO SOKOLSTVO IN VOJNA.
Starosta Hrv. Sok. Zv. dr. Lazar Car je izdal nastopni poziv: »Najkrasneji zakon vseskupne naobražene človeške družbe, ki mu nihče ne oporeka, na katerega se vsakdo sklicuje in v katerega so v najtežjih časih uprte oči vseh žalujočih, trpečih in zapuščenih — je ljubezen do bližnjega. Ali ne zadošča, kazati jo le s po-edinimi čini, ampak treba jo je organizirati po zapovedi srca in uma, posebno v težkih časih, kadar prebivalstvo vrši najtežjo državljansko dolžnost, kadar so pod vojne zastave poklicane vrste naših sodržavljanov. Pa ne samo ljubezni do bližnjega, ampak tudi bratstvo in bratsko ljubezen goje in negujejo v svojih vrstah — sokolska udruženja! In ravno zato so ona v prvi vrsti dolžna, da hite po svojih močeh na pomoč vsem onim, ki največ trpe zaradi odhoda hraniteljev rodovin pod orožje.
Potem poživlja starosta zveze vse staroste poedinih sokolskih društev, naj organizujejo primerno delavnost v rečeni smeri s pomočjo še ostalega članstva in sokolskega naraščaja. Posebno pozornost obrača tudi na neizogibno potrebno pomoč pri poljskih delih. Sokolstvo naj pomaga, kjer vidi največjo potrebo. Zup-ni staroste enaj nadzorujejo to vršenje začasne dolžnosti Sokolstva. S to akcijo treba začeti takoj. Pomagaj vsak, kdor more!
*	*
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teletoa it 118).
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
POLJSKE PROSTOVOLJSKE ČETE.
V Galiciji obstoje zlasti med Poljaki že dolga leta mnogoštevilne, predvsem dijaške in telovadne organizacije, ki imajo v prvi vrsti v programu, podpirati avstrijske čete v slučaju vojne z osovraženo Rusijo. To gibanje je zavzelo zadnja leta od jeseni 1912, ko so v Galiciji zaradi po-izkusne ruske mobilizacije pričakovali, da pride do vojne z Rusijo, najširše dimenzije in se je tudi najskrbneje gojilo. Meseca decembra 1912 je ustanovil poljski narodni svet dva reorganizacijska odseka, od katerih je bil prvi določen predvsem za pristaše narodno-demokra-tiške stranke, v drugem pa so bile združene socialistične in napredne poljske stranke. Člani teh organizacij so mogli postati vsi bojaželjni moški po mestih in na deželi, v kolikor seveda niso bili podvrženi vojaški dolžnosti. Vse te organizacije so bile ustrojene deloma po vzoru Sokolov, skautov (četašev) ali pa kot mladinski strelci. V rabi orožja, v streljanju in vojnih vajah so jih poučevali sami strokovnjaki. Govori se, da postavi lahko samo poljska ljudska stranka okolo 100.000 mož kot strelske legije. Leta 1912 so ustanovili tudi gališki Malorusi slične organizacije, da izvežbajo svoje ljudi za eventualni boj z Rusijo. Tudi rusinske organizacije so imele vojaške inštruktorje in so se preskrbele s pripravnim orožjem.
PRAŠKI DIJAKI ZA »RDEČI KRIŽ«.
Korespodenčni urad poroča iz Prage: Upravni odsek dijaških kolegijev čeških visokih šol je soglasno sklenil, ponuditi kolegijsko poslopje deželnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa« za nastanitev ranjenih vojakov.
»HLAS NARODA« O NEMŠKI ZVESTOBI.
Korespodenčni urad poroča iz Prage: »Hlas Naroda« poveličuje v svojem uvodnem članku Nemčijo kot zaveznico in pravi: Častnemu, možatemu in kavalirske-mu nastopu Nemčije ne moremo oporekati niti kot Avstrijci niti kot Čehi. Bojno po-bratimstvo velja državi kot celoti. Tega ne priznavamo samo površno iz kakršnih-sibodi oportunističnih nagonov, ampak tudi iz popolnega prepričanja, da postopa Nemčija tu kot hrabri vitez, ki je pripravljena žrtvovati za svojega prijatelja tudi življenje: Nemški listi sklepajo iz manifestacij z dne 7. t. m. na razpoloženje obojestranskega prebivalstva in žele, da pridejo na obeh straneh do prepričanja, da je poravnava neizogibni pogoj, da pride dežela zopet do one veljave, ki ji pri-stoja.
♦
PUBLIKACIJA LISTE PADLIH, RANJENIH IN BOLNIH VOJAKOV.
Korespodenčni urad poroča: C. in kr. vojno ministrstvo je odredilo vse odredbe, da bodo liste padlih, kakor tudi poročila o ranjenih in bolnih kolikor mogoče hitro in avtentično objavljene. Da se prepreči vznemirjanje, ki nastane lahko zaradi tiskovnih pomot, ponatiski teh publikacij ne bodo dovoljeni. Nasprotno pa bo časni-škim podjetjem, kakor tudi posameznikom omogočeno naročiti pri c. kr. dvorni državni tiskarni na lastne stroške zaželeno število teh publikacij. Zaradi nujno potrebnega, hitrega objavljenja liste padlih in poročil o ranjenih in bolnih je nemogoče. prirediti te publikacije v vseh narodnih jezikih. Tudi bi zahtevala vsaka pred-
stava v druge jezike novi stavek in bi napake ne bile izključene. Da pa bo omogočeno razumevanje listin padlih in poročil o ranjenih iru bolnih tudi onim svojcem na vojni se nahajajočih vojakov, ki ne razumejo nemškega jezika, bo uvod te tabelarične sestave sestavljen razen v nemškem, ogrskem in hrvatskem tudi v češkem, poljskem, rusinskem, srbskem, ru-munskem, slovenskem in italijanskem jeziku. C. kr. vojno ministrstvo apelira na prebivalstvo, zlasti na izobražene stanove, da dajo svojim rojakom, ki so potrebni takega podpiranja, natančne informacije o listi padlih in o poročilih glede ranjenih in bolnih.
*
PASTIRSKI LIST ŠKOFA NIKOLIČA.
Korespondenčni urad poroča: Škof Nikolič, upravitelj patriarha, je izdal pastirski list, v katerem glede na usodepolne in neizogibne posledice vojske polaga na srce toliko srbskemu sveoeništvu kot vernikom, da priskočijo na pomoč z dejanji ljubezni v prvi vrsti ranjencem in bolnim vojakom, potem njihovim vdovam, sirotam in slabotnim staršem, da podelajo ne-dovršena poljska dela ter pomagajo z denarnimi prispevki »Rdečemu križu« in drugim podpornim institucijam in pa z drugimi darili potrebnim družinam pod orožje poklicanih, ki tvegajo svoje življenje za kralja, domovino in nas vse.
*
OKLIC POZNANJSKEGA ŠKOFA.
»Wolffov urad« poroča iz Poznanja r Škofijska upravitelja v Poznanju in Gnez-nu sta izdala na duhovščino in svoje vernike obeh diecez oklic, v katerem nagla-šata, da je zanetila vojno ruska vlada, ki je narod tako v verskem kakor tudi v narodnem oziru tlačila že nad sto let. Vpoklicani vojaki se opominjajo, naj se izkažejo vredne sinove viteškega naroda in izpolnijo svojo sveto dolžnost. Oni pa, ki ostanejo pri domačem ognjišču, naj nikar ne poslušajo sumljivih agentov in preku-cuhov. Oklic končuje s pozivom, da naj vsakdo vsak dan moli za zmago orožja cesarske armade.
BOLGARSKI LIST PROTI RUSIJI IN SRBIJI.
Korespodenčni urad poroča iz Sofije: »Cambana« izvaja v uvodnem članku, da Bolgarska nikakor ne sme iti z Rusijo, ker bi se celo v neverjetnem slučaju zmage le Srbija povečala na škodo Bolgarske. Bolgarska mora na vsak način vse storiti, da pripomore k uničenju Srbije ter iskati priklopa k Turčiji in trozvezi. Vsaka druga politika mora imeti le slabe posledice za Bolgarsko.
ANGLEŠKI UČENJAKI PROTI VOJNI Z NEMČIJO.
Londonske »Times« so objavile dne 1. t. m. oklic angleških učenjakov proti vojni. Podpisalo ga je 9 profesorjev vseučilišč v Oxfordu in v Cambridgu. Profesorji izvajajo, da je Nemčija vodilna na polju umetnosti in vede. Vsi so se učili in se še pri nemških učenjakih uče. Vojna proti Nemčiji v interesu Srbije in Rusije greši na nravnosti. Končno se protestira proti vojni z narodom, ki je z Angleži v bližnjem sorodu.
*
UČENCI OBRTNIH ŠOL IN VOJNA DELA.
Minister za javna dela je izdal na po-litiške deželne oblasti odredbo, v kateri
govori o pritegnitvi mladine k občeko-ristnim delom, kjer je to zaradi vpoklica delavnih moči potrebno. To velja zlasti za učence državnih obrtnih šol. V prvi vrsti, pridejo ti v poštev za poljedelska dela, pa tudi na drugem polju, tako za podrejena dela v tehničnih in obrtnih podjetjih, za pisarniška dela v uradih, za karitativne in humanitarne namene itd.. Deželne politi-ške oblasti so dobile naročilo, da stopijo takoj v stik z ravnateljstvi in vodstvi državnih obrtnih šol. Minister opozarja, da so to prostovoljna dela in da morajo imeti učenci dovoljenje staršev, zavodi in učitelji pa morajo dati učencem dober zgled in se morajo tozadevno obrniti pred vsem na organizacije in na krajevna, oziroma občinska predstojništva.
*
AMNESTIJA VOJAKOV.
Korespondenčni urad poroča: Vsem vojaški službi podvrženim osebam armade in vojne mornarice, ki pripadajo kakemu od mobilizacije prizadetemu delu skupne armade, ki so obsojeni na vojaško sodnij-sko zaporno kazen, ki ne presega dobe enega leta, in ki so to kazen že nastopili, je bil ostanek kazni odpuščen. — Cesar je blagovolil odrediti: Ustavi naj se vojaško kazensko postopanje, ki se ob času objave tega milostnega akta vrši, proti osebam moštva skupne armade in črne vojne zaradi kaznivih dejanj, ki se ne kaznujejo s težjo nego petletno zaporno kaznijo. Obenem se naj opusti uvedba kazenskega
postopanja proti takim osebam.
*
CESAR FRANC JOŽEF I. NA DUNAJU.
Odkar se je vrnil cesar iz Išla na Dunaj, je začel po svoji navadi živeti. Cesar zgodaj vstaja, se nekoliko izprehodi, nato pa sede za pisalno mizo, kjer dela do poznega večera. Cesar dela z občudovanja vredno svežostjo in se ne utrudi; njegovo zdravje je izborno. Nasproti svoji okolici ie izrazil, kako ga veseli, ker so se tako izborno izvedle vojaške priprave. Rekel je: »Jako me veseli, ker se je mobilizacija izvedla v tako vzornem redu in ker so vpo-klicanci tako navdušeno in točno' hiteli pod orožje.«
UMESTNA ODREDBA.
C. kr. štajerski deželni šolski svet razglaša, da se odslej ne bo več razpisalo nobeno moško učiteljsko, nadučiteljsko ali ravnateljsko mesto na ljudskih ali meščanskih šolah. Zgodi se pa to zategadelj, da ne bodo prikrajšani oni učitelji, ki so bili poklicani pod zastave. Okrajni šolski sveti bodo vsa taka mesta v slučaju potrebe oddali provizorično. Mesta učiteljic, naduči-teljic in ravnateljic se bodo kakor doslej razpisavala naprej.
Žaluj saj se bori učitelisfvo prati
MM
Prav kratek odgovor bi se glasil: Zato, ker so sicer povoljni in trajni uspehi v šoli izključeni, nemogoči. Znano in dokazano je, da so v pijanosti spočeti otroci podvrženi raznim boleznim, so telesno in duševno slabiči, če že nte popolni kreteni in idioti. Pa v to ni treba, da sta oba roditelja pijanca in niti, da je eden patentiran pijanec, kakor pravimo. Imamo pač toliko pivskih razvad, da tudi sicer trezni pade v pijanost, ko sam skoro ne ve, kdaj in kako. Svatbe, botrinje, semnji, proščenja itd. Samo pij, pij, pa zopet pij! Otrok je bil spočet v pijanosti enega ali drugega ali pa obeh. V blagoslovljenem stanu si ga mamica mora privoščiti, če ga tudi sicer ne pije, da je sama bolj močna in da bo močnejše dete. V strupu spočet sad svojega telesa zastruplja neprestano dalje. In kakšen barbar bi bil mož, ko bi ne preskrbel sodčka materi, ki je v otroški postelji! Silno dobro je kaka močna kapljica, potem pa pivo, da lažje doji. Dobe se celo kraji, kjer pijo otročnjce brinjevec, da je mleko močnejše! Ne dobim primernega izraza za take ljudi! Tor^j otroka se hrani v najnežnejši mladosti s strupom! Edino dobro je še to, da pijanke, oziroma matere, ki rade mnogo pijo, malo ali celo nič ne doje, ker nimajo mleka. Cisto umljivo. Alkohol povsod vsrkava mokroto, tako tudi v človeškem telesu. Zato pa je pijanec vedno naprej in naprej žejen. Nasprotno pa imajo popolnoma zdržne matere dovolj hrane in jim ni treba prenašati okrog zi-beli samovara, piskrčkov in steklenic. Pogljemo dalje! Otrok je seveda že ves zastrupljen, napadajo ga krči, nemirno spi, ! se zvija in premetava, časih celo kriči v spanju. Kajpada, hitro po žganja, da bo bolje spal. Kadar dobiva zobe, se ga zopet zaliva s to peklensko pijačo! Koliko otrok
uničijo nespametneži na ta način! Niso li to detomorilci, ubijalci?! — In če je otrok vendar premagal vse to in toliko odrastel, da inore držati kozarec, tedaj ga mora pa že sam. Tako gre žalostna pot naprej in naprej., Kje in kakšen bo konec takega človeka! —
In takega otroka dobimo v šolo. Ni bašpotrebno, da se kdo priziblje z njim k vpisovanju, da ti neprijetni duh že vnaprej pojasni vse, spoznal boš lahko sam na prvi pogled žalostno dejstvo. Kako taki ubiti, degenerirani otroci napredujejo, škoda besed. In vzgoja?! Kakšna je vzgoja v družinah, kjer vlada alkohol, je vsem predobro znano. Kletev, zmerjanje, pretep — to vidi in sliši otrok — pa koliko in kaj še vse... Dobrega nič, pač pa vse najslabše in najgrše. Saj vemo, kakšen je človek, bodisi učen ali preprost, ako ga premaga alkohol; izgubi vsak čut sramežljivosti, dostojnosti, pametne sodbe; poživini se. Doma torej nikake vzgoje, ampak še nasprotno: kvari se otroka in izprija. Šola, učitelj, sedaj pa delaj! Iz tega bitja napravi človeka, pametno bitje, da bo res tega imena vredno, da bo nekoč pošten človek, zvest državljan in dober ud človeške družbe. Kako pojde? Domači, oziroma alkohol so ti že za več let naprej pripravili dela, ki ga boš sploh težko izvršil. In ako ne ustaviš delovanja alkohola, je zaman ves tvoj trud, ker ti sproti podere vse; podrl bo še več, kakor boš • ti sezidal, in minus bo postajal vedno večji. Ni pa dovolj, da ustaviš alkohola pogubno delovanje le za dobo, ko otroci obiskujejo šolo, utrditi jih treba tako, da bodo tudi v poznejšem življenju stanovitni, da jih ne bo podjarmil alkohol in v hipu ne uničil tvojega večletnega dela. Tu pa niso dosti le besede, svetiti jim mora naš zgled, zgled in zopet zgled. Zato je neobhodno potrebno, da so vsi vzgo-jevalci popolni abstinentje. Le tako se kaj doseže pri odraslih, tako se pridobi mladina. Tu ni nič s polovičarstvom, tu ne drži noben izgovor o zmernosti, po pameti, za potrebo itd. Prav takozvani zmerneži, ki ga »po pameti za potrebo« pijo, so največji zavodniki. Pijanec, ki se valja po jarkih umazan in ostuden, ne bo zavedel nikogar, ker se vsak z gnusom in pomilovanjem obrne od njega; pač pa »zmerneži« — njihov izdajalski nos živo protestira — ki lepo redno žulijo svojo merico. Prav gotovo ni nihče začel piti z namenom, da bi postal pijanec. Zmerneži so ga napotili do tega pod pretvezo, da pijača da moč, da pogreje, da hladi, da je za zdravje, sploh neobhodna potreba in največja dobrota na svetu. Ako ne pije, ni fant, ni mož! No, kamen vrh hriba je iz-izprožen, potem pa gre sam vedno huje in huje. Reklo se mi bo: Saj ne postane vsak pijanec, če pije! Res, da ne, a v nevarnosti je. In čemu piti brez vzroka in se izpostavljati nevarnosti ? Za potrebo. Potrebe po alkoholu pa sploh ni, kakor le v slučaju, če ti ga zdravnik predpiše proti kaki bolezni, kakor tudi razne druge strupe. Dozdevna potreba po alkoholnih pijačah je le strast po alkoholu, ki se ji tako suženjsko vdajamo. Abstinenca je nekaj protinaravnega, abnormalnega, se rado Ugovarja. No, prijatelji vsakovrstnih kapljic, kaj je bolj protinaravno in abnormalno, če se človek spozabi tako, da ni več vreden tega najlepšega imena, ali pa če je vedno trezen in pameten ?! Kje pa stoji zapisano, da gà moram tolikointoliko popiti vsak dan, da bom »normalen«, če se pa izvrstno počutim tako, če ne čutim potrebe, ki je sploh ni! Sicer pa vsak poizkuša svoje slabosti prikriti z izgovori. Pa čemu to' Res, da je navada — ali pa tu razvada — železna srajca, a jeklena volja tudi to srajco sleče, Poguma je treba, poguma brez alkohola, ta je prava!
Ce si otrokom živo narisal škodljivost alkohola, da so jim dobro znane njegove slabe strani, škoda na imetju, zdravju, in ako vidijo, da ti izvrstno izhajaš brez vsake kaplje alkohola, bodi prepričan, da bodo stanovitni, da jih vse priložnosti in zavedljive razvade ne bodo odvrnile od treznosti. In če bo kdo kdaj zapeljan pogledal pregloboko v kozarec, se bo pri glavobolu in praznem žepu spomnil lepih besed in še lepšega zgleda svojega nekdanjega dobrega učitelja ter se bo prihodnjič ognil zavodnikom. Ne bo čakal, da mu alkohol ubije energijo. In kdor ima moč —voljo ima še marsikdo— da se odpove alkoholu, ta bo imel moč še tudi za kaj drugega. Kdor premaga samega sebe, ta je junak. Od takega človeka smeš pričakovati kaj, od alkoholika pa boš pričakoval bore malo. Alkohol ubije človeka telesno in duševno. Nazadnjb ostane velik kup žalosti in nesreče, podrtija, na kateri naj bi pač vsakdo čital žalostno zgodovino grozovitosti trinoga alkohola, ki vlada tako samopašno, krvoločno. — To ! je zmaj z neštetimi glavami, kjer izginja dan na dan brezštevilno najboljših moči. To je nekaj tako strašno groznega, da si niti predstavljati ne more, kdor se ne zanima in se ne poglobi v to vprašanje.
Zato se tako rado zafrkuje abstinente z nestrpneži, pretiranci in podobnimi imeni. Ko bi pa prešteli milijone, ki jih na leto damo samo tujcu za alkoholne pijače, da nas lažje pritiska z našimi sredstvi; ko bi se razgrnila pred našimi očmi nepregledna množica vdov in sirot, sestradanih in razcapanih, katerih rednik je utonilvalko-holu; ko bi pregledali ječe, sirotiščnice, bolniščnice, noriščnice in še nebroj zavodov, kjer delajo siromaki pokoro ça tako sladko službo hinavskemu alkoholu; ko bi opazovali nešteto zlih posledic na nedolžnih otrocih, ki so strašno prokletstvo za grehe brezvestnih roditeljev; ko bi opazovali vse to in še in še — prepričan sem, kdor ima srce vprsih, ga bo stresla groza, pojde vase in na delo. Da, idimo na delo proti alkoholni kugi! Ako tega ne storimo, je brez pomena vsaka vzgoja, brezplodno vse naše delo. Dokler je človek trezen, boš opazil na njem dobre posledice pouka in vzgoje, boš videl pred seboj res človeka. Kakor hitro pa se vda pijači, izbruhne v njem živalska nrav, prikažejo se vse slabe lastnosti, ki si mu jih tako odpravljal z vestno vzgojo, in pridruži se jim še nešteto novih. Bodi abstinent in vzgajaj abstinente! Ce ga piješ še tako malo, bodo tiste kaplje izbrisale vsako sled tvojih lepih besed. In kdo pa tudi nastopi proti svojemu ljubljencu energično in z navdušenjem. — Brez treznosti, popolne treznosti je tvoj trud zaman, ker alkohol ti poniža tudi človeka in pol— pod žival. .. Tovariši, vzemite si moje besede k srcu, kakor prihajajo meni iz srca! Bodimo učitelji, bodimo pa tudi rešitelji narodu! Ako ustavimo to povodenj, ako premagamo tega sovražnika, ni se nam bati, da nas potem sploh premaga kateri.
Zakaj se je začelo v armadah tako živahno protialkoholno gibanje ? Bodočnost narodov je pač le v treznosti, ker trezen narod je močan za odpor, sposoben za napredek.Nemški cesar je vsvojem govoru na vojaški slavnosti izrekel pomenljive besede: V bodočnosti bodo zmagovalci tisti narodi, ki bodo izkazovali najmanjši konsum alkohola. In v sedanjem času je —kakor morda še nikoli— nujno potrebno, da varčujemo z narodnim imetjem, da vzgojujemo narod trezen, krepak, da ga obvarujemo, ohranimo ... kličem vam, tovariši, klical bi Vam rad z angelskimi glasovi, da bi nihče ne preslišal besed: Na delo tedaj, ker resnobeni so dnovi!	I. B.
Izplačevanje mesečne plače učiielj-M na Štajerskem.
Skoro polnobrojno podpisan ugovor učiteljstva Kozjanskega okraja in učitelj-stva ostalih okrajev na Štajarskem, spisan, na c. kr. naučno, kakor tudi na finančno ministrstvo v slovenskem jeziku glede ta-kozvanih »Zahlungsliste«, je dosegel začasno svoj zaželeni uspeh.
C.kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu je namreč s svojim odlokom z dne 13. jul. 1914,broj 1098/VI./92/1914, določilo, d a s e naj do odločitve c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je v tej zadevi meroda j en zaradi ugovora posameznikov proti plačilnim pola m rabijo tudi zana-P r e j kolkovane pobotnice in plačilne knjižice. To velja za tiste učne osebe, ki se ne marajo posluževati »Zahlungs-1 i s t e..-
Ta odlok velja za vse učiteljstvo cele dežele. Torej je sedaj odvisno od učiteljstva samega, ali se hoče posluževati dosedanjih pobotnic, ki se z njimi obvarujejo naše stanovske individualne pravice, naše jezikove in socialne pravice, kakor je bilo svoječasno v »Učiteljskem Tovarišu« obrazloženo. Tega odloka se smejo posluževati sedaj tudi one učne osebe, ki se ugovorov niso udeležile, treba je le doposlati davčnemu uradu slovensko spisano pobotnico in dotično plačilno knjižico, oziroma, če se je med tem izgubila, zahtevati novo.
Iz besedila, da je deželni šolski svet merodajen o tem odločevati, se sklepa, da bo sedaj deželni šolski svet pritegnil okrajne šolske svete k sodelovanju. V naših ugovorih se je namreč naglašalo, da je nakazanje mesečne plače gospodarska zadeva učiteljstva, torej je v smislu določb točke 5, § 27. od 8. febr. 1869, veljavnega za vojvodino Štajersko, potrebno, da se o zadevi izjavijo okrajni šolski sveti. Tovarišem zastopnikom učiteljstva se bo torej nudila priložnost v okrajnem šolskem svetu obrazložiti naše individualne, jezikovne in socialne pravice ter skrbeti za to, da se podajo dežel, šolskem svetu predlogi, naj ostanejo dosedanje pobotnice in plačilne knjižice v veljavi.
Vsaka učna oseba je poklicana sodelovati primernim načinom pri urejevanju
naših stanovskih, družabnih in jezikovnih zadev vtem smislu, da se narodova individualnost v ničem nč oškoduje in da se odtegne vsaka možnost ustvariti v tem pogledu za prihodnost kvaren položaj. Sedaj nam je pot do rabe slovenskih pobotnic in plačilnih knjižic otvorjena ter ni nobenih Ovir proti njim, nego samo namišljena bojazen, da bi nam moglo to osebno škodovati. Jaz smatram takšno naziranje za razžalienie šolskih oblasti, ker se i i m namišljeno podtika pristranost in krivičnost. Prepričan sem, da so nam šolske oblasti d r a v i č-ne, zlasti ako jim dokažemo nujnost in zakonitost svojih pravic.
Zakonitost in nujnost svojih zahtev do pobotnic in plačilnih knjižic smo jim razložili v svojih dovoljenih ugovorih, na kar bodo prišli sklepi višjih oblasti.
Mnenje nekaterih tovarišev, da si za-lagajmo sami slovenske plačilne pole, pomeni zanikanje naših individualnih pravic. Tudi s temi tiskovinami, četudi so samo-slovenske, se odpravljajo slovenske pobotnice, ki imajo v upravi finančnega deželnega ravnateljstva velik pomen. Tiskovine same, četudi bi bile samosloven-ske, nimajo pravzaprav za nas socialnega pomena, one so namreč šablonske in uradniku ni treba citati slovenskega tiska, do-čim mora lastnoročno pisano pobotnico prečitati in razumeti, t. j. on mora biti slovenščine zmožen v govoru in pisavi.'
R. K.
J Papež Pij X. I
Papež Pij je umrl dne 20. t.m. — Preden je postal papež, mu je bilo ime Josip Sarto. Rojen je bil dne 2. junija 1835 v vasi Riese pri Trevisu in je bil 18. sept. 1858. posvečen za duhovnika. L. 1875. je postal kanonik v Trevisu in 10. novembra 1.1884. škof v Mantovi. Dne 12. junija 1893. je postal kardinal in patriarh v Benetkah. Italijanska vlada ga nekaj časa ni hotela potrditi, pa se je z njim sprijaznila in patriarh je postal trdna opora italijanske vlade ter je tudi s kraljem Umbertom in s kraljico Margerito mnogo osebno občeval. Za papeža je bil izvoljen dne .8. avgusta 1903., a samo zaradi tega, ker je Avstrija vložila svoj »veto« proti izvolitvi kardinala Rampolle. Papež Pij X. je načeloma pač ostal na stališču, da je treba cerkvenemu poglayarju pos-vetne države, da bi bil popolnoma neodvisen, toda sicer je jako dobro izhajal z italijansko vlado in je katoličanom dovolil, da se smejo udeležiti poli-tiškili volitev. Tudi z Avstrijo je papež jako dobro izhajal, dasi je imel kot mlad župnik na Beneškem oster konflikt z avstrijsko vojaško uprayo in ravno tako z Nemčijo, pač pá je prišel v nasprotje s Špansko, s Portugalsko in zlasti s Francijo. Pod papežem Leonom XIII. je vodil cerkveno politiko kardinal Rampolla, in sicer v Franciji prijaznem smislu. Papež Pij X. je na mesto Rampolle postavil španskega kardinala Merry del Val, in prišlo je kmalu do pretrganja diplomatičnih zvez med Francijo in Vatikanom, kateremu je -sledila odpoved konkordata in ločitev države od cerkve. V notraniji upravi cerkve je bil papež vedno za strožjo smer in je poizkušal uvesti vsakovrstne reforme,ki so pa le deloma obveljale. Tudi je bil odločen nasprotnik liberalne smeri v cerkvi in je vodil pravo vojno proti modernistom na Nemškem in na Francoskem, na Italijanskem in na Angleškem. V narodnem oziru je bil papež odločnega italijanskega mišljenja in nasprotnik slovanskega bogoslužja, osebno pa jako dobrosrčen in blag
Nihž® ne ' more ponarejali :
Kalhreiiierjeve ! Kneippotre siadne kave!
Vendarle se mnogokrat, variitvo siiCno posnema; povsod znana zavoinina; s sliko župnika Kneippa.
Zatorej se pri nafcupu ne riajm premoti« in »avrnlte »se poioemtoal
Vse drugo kot
Kathretner, zlasti odprto,'
ociiatitano blago, £©, ¿e le tsko
cen©, va&noma sañoso predrago pla&no.
mož. Bolehal je že ves čas, kar je bil papež, zlasti ker mu rimski zrak m dobro storil. Rima se sploh ni mogel prav navaditi in vedno je tožil po Benetkah. Govoril je najrajši beneško narečje in imel kuharja, ki mu je pripravljal beneške jedi.
K o r. urad: Neka odlična oseba iz Vatikana se je izrazila, kakor poroča »Giornale d Italia«, o papeževi smrti sledeče: Sedanja vojna je rajnega papeža silno bolela in ni eden zadnjih vzrokov, ki so povzročili njegovo smrt. Pii X. se je nasproti tej osebi izrazil: »Kako rad bi vojno preprečil ¡ Koliko duhovnikov in kle-rikov bi moralo iti iz rimskih kolegijev na vojno kot sovražniki! Jaz kot papež in katoličan se tresem pred vojsko in njeno grozo.« — Pri teh besedah so mu stale solze v očeh.
*
K o r. urad: »Tribuna« piše o papeževi smrti sledeče: Papež Pij X. je bil žrtev sedanje evropske vojne. V zadnjih dneh je diktiral več depeš na vse strani, da bi vojno preprečil. Izbruh vojne mu je zadal smrtni udarec in mu zlomil zadnjo moč, ki jo je še imel. — Kakor poroča dalje »Tribuna«, je papež rekel v nekem trenutku, ko se je zavedel, da bi rad dal svoje življenje za to, da bi preprečil smrt tako velikega števila mladih ljudi v vojni.
Kranjske vesti.
—r— Umrl je dne 14. avgusta opoldne na Vrhniki g. Bogdan Kobal, ces. kr. višji sodni svetnik v pok. ter predsednik ondot-nega krajnega šolskega sveta in občinske hranilnice. Ko se je vrnil v soboto ob pol 12. uri zvečer od službenih opravkov iz Ljubljane domov, ga je zadela kap. Blagemu možu in velikemu prijatelju šole in šolske mladine prijazen spomin!
—r— Razpis učiteljske službe. — Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Gotardu se razpisuje 2. učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. — Pravilno o-premljene prošnje' je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 20. septemb. 1914. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. — Na dvorazredni ljudski šoli v Vodicah se razpisuje nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. — Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 15. septembra 1914. V Kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Obe mesti: okraj Kamnik. — Na dvorazredni lj. šoli v Mošnjah izpraznjeno naduč. mesto se do 30. septembra vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. julija 1914,št. 4061, vnovič v stalno nameščenje razpisuje in sicer s pristavkom, da že podane prošnje tudi za ponovljeni razpis ostanejo v veljavi. — Učiteljske službe so razpisane: V Košani (ppstojnski okraj) uadučiteljsko mesto do 9. septembra; v Kuteževem učno mesto za učitelja do 6. septembra. — V Dol. Logatcu (štiriraz-rednica) je izpraznjeno eno učno mesto. Prošnje do 8. septembra. Na Robu (kočevski okraj) se bo oddala učna in voditelj-ska služba. Rok 6. september.
—r— Iz ljudskošolske službe. C. kr. deželni šolski svet kranjski je imenoval def. učitelja v Šmartnem v Tuhinjski dolini Viljema Rožiča za nadučitelja isto-tam in učiteljico na zunanji privatni dekliški ljudski šoli pri uršulinkah v Ljubljani Marijo Tavčarjevo za def. učiteljico v Šmartnem v Tuhinjski dolini. — C, kr. deželni šolski svet kranjski je imenoval za definitivno provizorično učiteljico na Šen-turški gori Marijo Sajovičevo, provizorič. učiteljico v Spodnji Šiški Marijo C e r a r-j e v o, prov. učiteljico na Črnem vrhu Emilijo Baeblerjevo in provizoričnega učitelja v Rovi Albina S m o 1 o. — Eno-razrednica v Osilnici je bila razširjena v dvorazrednico.
—r— Razpis učiteljske službe. Na šti-rirazredni ljudski šoli v Šmarju pri Ljubljani mesto učitelja. — Na dvorazredni ljudški šoli v Polhovem gradcu služba nadučitelja. — Pravilno opremljene prošnje do 20. septembra t. l,.na c. kr. okr. šol. svet v Ljubljani (št. 2526 o. š. sv.).
Štajerske vesti.
—š— Iz Gornjegrajskega okraja nam
pišejo: Ker se do sedaj še nihče ni oglasil, ki bi opisal uradno učiteljsko konferenco dne 25. julija t. 1. v Mozirju, storim to naknadno jaz, kolikor imam še v spominu. Točno ob 9. uri otvori gosp. nadzornik kot Predsednik konferenco, presrčno pozdravljajoč navzočnike, med katerimi je bilo tudi nekaj gostov, ter se spominja Najvišjega zaščitnika šolskih postav, presvetlega cesarja, ki so mu navzočniki za-orili trikratni krepki: »Zivio!« Odposlala se je brzojavna čestitka obče priljublje-
nemu in neumorno za slovensko šolstvo delujočemu c.kr. dež. šolskemu nadzorniku g. Petru Končniku o priliki njegove 70-letnice ter vdanostna brzojavka g. predsedniku okrajnih šolskih svetov. Po običajnih modalitetah poroča g. predsednik o stanju šol v okrajih Gornjigrad in Vransko, o katerih se izjavi prav povoljno. O vsakem šolskem predmetu nam je — kakor vsako leto — podal prav umestne migljaje, iskreno želeč, da bi se narodovo šolstvo še bolje povzdignilo. Samo ta njegov referat je bil nemški, vse drugo se je vršilo izključno le v slovenskem jeziku, kakor že več let. Namesto tov. Lapornika, ki je bil kontumaciran, je predaval njegov referat o fonetičnih metodah tov. Lorber z Brazlovč, in sicer temeljito in z mnogimi nazorili. Nato je nastopil tov. Kelc iz Nove Štifte ter navdušeno in temeljito o anali-tično-sintetični učbi predaval, omenjaje, da ie ta metoda od vseh, kar jih dosedaj poznamo, najbolja, iskreno želeč, da bi se tudi na kmetih kmalu izboljšale šolske razmere, tako, da bi se moglo brez prevelike muke tudi na kmetih prav uspešno poučevati in vzgajati narodovo nadepolno mladino po naVedenej učbi. Referat je bil z velikim odobravanjem sprejet ter je referentu tudi g. predsednik čestital še posebe. Vse go-vornikove teze ' so bile neizpremenjeno sprejete. — Od samostalnih predlogov mi je omeniti dva od tov. Kelca, namreč naj se v naših šolah uvede »Moje prvo berilo« od Karla Widra, kateri predlog je bil že lansko leto sprejet, a pri višjih oblastih še ni našel milosti, in da se naj prenaredi na-redba, po kateri se novonastavljene učne osebe uvedejo v šolsko službo tudi naveč-razrednicah po načelnikih krajnih šolskih svetov, ki so mnogokrat celo analfabeti, ter naj to stori na vecrazrednicah šolski vodja ali po njem določen namestnik, na enorazrednicah pakateri ud okrajnega šol. sveta, ali —ako to ni mogoče— krajni šol. ogleda, ki je po šol. vodstvu okrajnemu šolskemu svetu bil predlagan v potrjen je. Tovariš Jakše je stavil tudi neki umesten predlog, katerega vsebine se ne spominjam več, naj ga blagovoli objaviti sam. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Pred konferenco se je govorilo tudi, da je tov. Kelc vložil predlog, naj se konferenčni zapisnik vodi v jezika, v katerem se vrši konferenca, ki pa je najbrž zaradi neodločnosti stalnega konferenčnega odbora tokrat zopet splaval po vodi. Gotova resnica je, da se vsak brani postati zapisnikar; ker dosedajšnji zapisniki porabijo mnogo suhoparnega dela', truda in časa. Od takih predlogov nikar odienjati, — dokler se ne uresničijo. Tedaj vrlo naprej! Vršile so se razne volitve, in sice'r vem samo to, da sta se y stalni konferenc, odbor za Gornji grad volila_fov.Kocbek in Kelc, "za Vransko pa tov. Kramar Tri Jakšel
Presrčno se zahvaljujoč vsem, ki so pri konferenci imeli kaj storiti, Zaključi predsednik prav živahno se vršečo in po-učljivo konferenco. Njegov namestnik tov. Zotter se mu srčno zahvali ža taktno in ljubeznivo vodstvo konference, na kar mu tov. Kelc iskreno čestita k 401etnici marljivega delovanja v šolstvu, proseč ga da naj nas še ne zapusti, nego nas tako očetovsko prijazno vodi še naprej, rabeč svoje velike izkušnje v prid in napredek narodovega šolstva, želeč mu prav krepkega zdravja še mnoga leta!
—š— Iz Ormoža. Učiteljica na Humu, tov. Julka Valentjčeva je zaradi bolezni stopila v pokoj. Delovala je v šoli na prijaznem humskem griču celih 18 let in si je. pridobila s svojo vnetostjo v šoli in ljubeznivostjo napram prebivalstvu splošne simpatije. Neradi se poslavljamo od dobre učiteljice in ji želimo v njeni domoVini na solnčnem Goriškem skorajšnjo povrnitev zdravja.
—š— Kocbekova koča pod Ojstrico.
Savinjska podružnica S. P. D. naznanja, da je Kocbekova koča pod Ojstrico zatvor-jena.
—š— Društvo »Selbsthilie der Leh-rerschaft Stelermarks«. Društveni odbor razglaša: Posmrtni donesek po 4 K po nadučiteljevi vdovi Mariji Hočevarjevi, umrli dne 2. julija t. 1. (124. smrtni slučaj), in po šolskem voditelju Ferdinandu Kep-lingerju. umrlemu 14. julija t. 1. (125. smrtni slučaj), se mora čimprej plačati. — Vse one, ki še niso izvršili svojih vplačil, nujno poživljamo, naj to store nemudoma, ker bi moral sicer odbor ob morebitnih sedanjih večjih zahtevah po članih zaostale pustiti v neprijetnem čakanju, kakor puščajo člani njega.
Šolska mladina v Središču za naše vojake. Šestrazrednica v Središču priredi v nedeljo, dne 30. avgusta i. 1. v korist »Rdečemu križu« v svojih prostorih šolsko slavnost, pri kateri se uprizori posebej za ta namen prirejena spevoigra »Za dom med bojni grom!« Povodom bojnega viharja v 1. 1914 priredil A. Kosi, nadučitelj v Središču. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: sedeži 80 h, stojišča 40 h. Spe-
voigra je prav priprosta in tovariš Kosi' je priprivljen za slučaj, da bi jo hotela katera šola v iste namene uprizoriti, dati delce brezplačno na razpolago.
Goriške vesti.
ANTON KLANJŠČEK.
Iz Gorice nam pišejo: Slovensko učiteljstvo je izgubilo te dni zopet enega svojih zavednih članov; umrl je namreč v tukajšnji bolnici 5. t. m. pred tednom dni od kapi' zadeti tovariš Anton Klanljšček. — Dasiravno je bil rojen v bližnjem Šent Florjanu, je vendar služboval samo kratek čas na Goriškem Krasu na Barki, vsa poznejša leta do vpokojitve pa na Spodnjem Štajerskem, kjer ga imajo gotovo še vsi bivši tovariši v dobrem spominu. Ker si je želel počitka.v svoji domači zemlji, smo ga v petek 7. avg. spremili na zadnjem potu v Števerjan do Soškega mosta; tam pa smo se poslovili za vselej od dragega to-variša-prijatelja.Med pogrebci je bilo lepo število sorodnikov, učiteljev-penzionistov, ravnatelj Bežek, nadsvetnik Rutar, svetnik Kovač, več profesorjev, uradnikov in drugega občinstva. V znak sožalja za svojim članom je razobesila Čitalnica črno zastavo, prijatelji - čitalničarji pa so zložili namesto venca na krsto znatno vsoto za »Rdeči križ«. — Tako je šel zopet eden starejših pionirjev prosvete na oni, boljši svet. Pokojnik je mnogokrat poudarjal, da bi učitelj ne postal več, če bi prišel še kdaj na ta nehvaležni svet. — Lahka mu zemlja domača in blag spomin!	— k.
Splošni vestnik.
Vpdstvo družbe sv. Cirila In Metoda naznanja, da je letošnja velika skupščina, ki ie bila nameravana meseca septembra v Gorici, preložen na nedoločen čas.
Troški svetovne vojne. Angleški publicist . Edgar Crammoud je napisal v »Quarterly Reviv« zanimiv članek o troš-kih svetovne vojne. Po njegovem računu bi znašali stroški svetovne vojne, ki bi trajala leto dni 12% milijarde kron. Francija je imela 1870—1871 mrtvih, ranjenih in ujetih 21.500 častnikov in 70.000 vojakov, a v denarju jo je stala ta vojna 1300 milijonov kron in 5 milijard vojne odškodnine. Nemčijo je stala ta vojna 6247 častnikov, 123.600 vojakov in 1850 milijonov kron. V rusko-japonski vojni je stala Rusijo vojna ,okolo 350.000 vojakov (z ujetimi vred) in 7 in pol milijarde kron. Japonsko pa 135.000 vojakov in 4470 milijonov kron.
Amerika za naš »Rdeči križ«. Kores-pondenčni urad poroča: Ameriška družba »Rdečega križa« je po ameriškem poslaniku na Dunaju ponudila avstrijski družbi odpošiljatev pomožne kolone. Ta kolona obstoji iz treh izkušenih zdravnikov, 12 iz-vežbanih strežnic in vsega potrebnega materiala za rezervno bolniščnico. Ameriška pomožna kolona se odpelje v Evropo na po_sebni ladji z zastavo »Rdečega križa«. Človekoljubno ponudbo je seveda na-'ša vojna uprava takoj sprejela.
Vojne črnorumene kukarde po 30 h bo
.izdalo vojno ministrstvo, da tako ugodi željam občinstva, ki hoče tudi na zunaj kazati svoje domoljubno patriotično prepričanje.
Novi dvekronski bankovci. Te dni izdajo nove dvekronske bankovce. Novi «»goldinarji« bodo nekoliko manjši, kakršni so desetaki. Ena stran je modra in vsebuje na desni strani nemško, na levi ogrsko označbo, v sredi je podoba ženske glave, podobna glavi na starih tisočakih, a brez mirovnih znamenj. Zadnja stran je zelenkasta; v sredi je risba, ki, predstavlja srce, na desni in levi strani je natisnjena arabska številka 2. Novi dvekronski bankovec obsega tudi postavno besedilo, a ga mora Avstro-Ogrska banka vsak čas zamenjati s kovanim denarjem.
Urad za pojasnila družbe »Rdečega križa« na Dunaju in v Budimpešti. Urad za pojasnila avstrijske družbe »Rdečega križa« na Dunaju. VI., Dreihufeisengasse 4, Kriegsschule in društva »Rdečega križa«
na Ogrskem v Budimpešti, IV., Váczi ute-za 38, dajeta brezplačno pojasnila o bivanju ter stanju ranjenih ali obolelih članov naše in eventualno tudi zvezne armade in mornarice. — Pojasnila občinstvu se dajejo le pismeno ali brzojavno. Osebna ustna vprašanja se iz tehničnih razlogov ne morejo sprejemati.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ra divoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Št. 1272.
Razpis službe.
Kranjsko.
Na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 6. avgusta 1914, št. 5471, popolniti mesto stalnega učitelja extra statum s sistemiziranimi prejemki.
Prosilcem za omenjeno učno mesto je pravilno opremljene prošnje vlagati po predpisani službeni poti pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 15. septembra 1914.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 18. avgusta 1914.
Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje m razpošilja	^
Prva sisečka rožna izdelovalnica tamburic
J. Stfepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi kiasne tamburaške partiture te! stane letno samo 8 K.
rManufaktu^
J. Grobelnik,
prej Prano Son^raja sin I tiihlinrm Mestni trg 22
I^JULFIJaiia, nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
6nbn9 23 moška II
BttlllMI oblačila ■ ■
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago.
Zunajna naročila se točno Izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne
ugodnosti glede cen in plačila, sassmsarsasssu®
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
's)	obstoji od leta 1883.	C •
Vzorci poštnine prostol	L	Izredno nizke cene!
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoie se vise denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Anton Krušič,
krojaški mojster iu trgovec
"V Grorici
Trža-šlsa, -ulica, šte-v. ±B v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem t mesta in na deielL
Knjigoveznica
Anton Janežič
LijULfoljaan.a,
IFlorij anska "ulica, 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. nčiteljem za izvrševanje vseh v knjl-goveško stroko spadajačih .......................... del. ——-—
Pri večjih naročilih 10*/« popusta.
Orgle, harmonije" piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tuček
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869.	in franko.
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta št 13
——— poleg Figovca	'
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolej nih svetilk, ogledal, okvirov, Sip itd. Tintnike za Šolske klopi, aparate za fizikalične
poizkuS nje. Prevzema vsakovrstna * ste« klarslca dela. tudi nova sol. :: poslopja na deželi itd. ::
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
©
Solidna postrežba i
Velika izbira l
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
Izprašani optik.
ZalagatelJ e. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev 1.1 d.
Ožila In ižipalnlkl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri. mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooeri, Zeiss i.l.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka ! I
Ogromno Število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. . Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
j J. Pogačnik j
mizarstvo.
-
Ljubljana, Ma-	:
rije Terezije c.	|
št. 11 (Kolizej)	I
■■■■■■■■■■■s
Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih \ : c vanov, žimnic : : najnovejših slogih. : \ in otroških vozičkov.
i K 350*-
> zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta.
■	Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo, i Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici,
en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
■	Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik
ffraeileiea k posojilnica „Učiteljskega
j. v IjeMjaei.
t p. z. z e.
ČJelco-VTai račun Štev. SS'33.2.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
)	Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji
osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
.,„■, Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
'' j St-ii,	mesečnih rokih rokov
i^S^K A v 12 in sicer 11 4	9 K — h,
* „ 1« . 17 .	6 .	- .
. 24 . 23 .	4 .	50 .
, 38 . 37 .	3 ,	- „
,46 . 45 „	2 ,	50 ,
,60 . 59 „	2 .	- ,
,70 , 69 ,	1 ,	75 .
,85 , 84 ,	1 „	50 ,
rok 12. 18. 24. 4 38. — 46. 1 60. — 70. 1 85. 1
4 K 73 h 3 „ 56 „
— _
66 81 70 42 26
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljatl edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od 1/i2. do '/»3. ure popoldne In vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.	-,
• V k
avstro-ogrske monarhije
na ZDTjinaj-u., I., "\X7"ippllrxgrerstra,sse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za žlvtjenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
najTrečja, \2.čiteljsls:a cLjru.žrtrva,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu.
Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemndoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128*5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno In, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafle 10.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin.	V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".