LETO XXXI., ŠT. 4/ Ptuj, 7. december 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Kljub snegu dela potekajo po načrtu (stran 2) Kultura bogatejša še za en prostor (stran 6) Arheološka razstava v Ormožu (stran 7) Športna srečanja ob dnevu oboroženih sil (stran 9) v PTUJU VELIKA SLOVESNOSTI OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE Osrednje občinske slovesnosti, ki je bila v torek, na predvečer prazni- ka republike v športni dvorani Mla- dika v Ptuju, se je udeležilo prek šeststo naših delovnih ljudi in obča- nov, ki jim je o pomenu praznika ter naših velikih delovnih uspehov na vseh področjih družbenopolitič- nega in gospodarskega življenja ob- čine, spregovoril predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar. Po tem, ko je Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj ter član občinske komisije za odlikovanja, prebral obrazložitev za letošnje dobitnike državnih odlikovanj in priznanj zvezne konference SZDL Jugosla- vije, je dr. Cvetko Doplihar izročil red ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO, s katerima je predsednik Tito odlikoval občin- ski odbor Rdečega križa v Ptuju in Franca Zadravca. RED DELA S SREBRNIM VENCEM so dobili: Janko Bezjak iz Ptuja, Franc Fliser iz Kidričevega, Tereziia Mramor iz Ptuja, Ostoja Predojevič iz Goriš- nice, Milorad Pavlovič iz Podlehni- ka, Marija Rodošek iz Majšperka in Viktor Srebernjak iz Ptuja. Z medaljo ZASLUGE ZA NAROD je predsednik republike odlikoval Franca Kozela iz Ptuja, z MEDA- LJO DELA pa Aleksandra Majdi- Ca in Viktorja Sčavničarja iz Ptuja. Priznanja zvezne konference SZDL Jugoslavije za izredno aktiv- nost na področju krajevnih skupnosti pa je za tem izročil pred- sednik OK SZDL Ptuj — Franc Za- dravec krajevni skupnosti Grajena, Jožetu Botolinu iz Ptuja ter Jožetu Kolarju iz Majšperka. Na torkovi slovesnosti ob dnevu republike je 70 občanov, med njimi je bilo največ mladih, sprejelo tudi rdečo knjižico in nagelj in tako sto- pilo v vrste zveze komunistov Slo- venije. V bogatem in skrbno pripravlje- nem programu so v drugem delu akademije nastopih učenci glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja, moški komorni zbor, dijakinje ekonom- ske srednje šole, član SNG iz Lju- bljane Miha Baloh in ptujski pihalni orkester. Tako smo ob letošnjem 29, novembru — DNEVU REPU- BLIKE in 35-letnici drugega zasedanja AVNOJ slovesno predali S"0jemu namenu hidroelektrarno Formin, novi borlski most, novo dvorano prosvetnega društva Pr- venci — Strelci in bencinsko črpalko v Ptuju; praznovanje pa sklenili z odlično uspelo akademi- jo, ki se je bodo še posebej spomi- njali vsi letošnji dobitniki odliko- vanj in priznanj ter novosprejeti člani ZKS, ki jim veljajo tudi naše iskrene čestitke! mš Predsednik SO Ptuj dr. Cvetko Doplihar je govoril na predvečer praznika pred več kot 600 občani. Foto: M. Ozmec Svečana podelitev članskih ki^ižic novosprgetim v ZKS Fotd: M. Ozmec Na akademiji sta nastopila tudi Miha Bakt, član SNG iz Ijubljane in moški komorni zbor iz Ptuja pod vodstvom Branka Rajšteija Foto: M. Ozmec Kljub težavam most zgrajen pred rokom Letošnji praznik republike je prinesel prebivalcem Ptujskega polja in Haloz, predvsem j)a tistim z območj^a krspevnih skupnosti Markovci, Cirkulane in Zavre, dragoceno praznično darilo — novi most čez reko Dravo pri Borhi, ki je tako nadomestil starega lesenega in dotrajanega orjaka. Več desetletij je kljuboval naraslim dravskim vodam, letos marca pa je klonil pred razdiralno močjo valov, pod težo časa in bremen. V trenutku je bila pretrgana tako pomembna prometna žila, ki je vodila Haložana v mesto na delo, kmeta na polje in v vinograd, ki je po najbližji poti povezovala Slovenijo s Hrvatsko. Zato ni slučaj, da sta predstavnika krajevnih skupnosti Markovci — Vlado Korošec in Cirkulan - Martin Žuran, s hvaležnostjo izrekla zahvalo vsem, ki so omogočili, da novi most stoji in tistim, ki so ga tako hitro zgradili. Nic koliko hvaležnosti pa je bilo tudi v pesmi, besedah in plesu mladih šolarjev iz obeh krajevnih skupnosti, ki so na otvoritveni slovesnosti nastopili s svojim programom. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj dipL ing. Frai\jo Gnilšek je v svojem govoru uvodoma spregovoril o pomembnosti novih objektov, ki jih za praznik republike izročamo delovnim ^udem in občanom. Povzetek njegovega govora objav^amo na 5. strani. Po programu pevskega zbora in recitatorjev iz Cirkulan ter pionirje folklorne skupine iz MaAovec, je otvoritveno vrvico na novem oorlskem mostu prerezal Jože Kolar, predsednik izvršnega odbora lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, prek njega pa je krenila kolona aNrtomobilov in pešcev. ms TvL je pied 8 meseci povezoval bregove Drave dotrajni leseni most, danes pa se v elegantnem Idcu vzpenja nov armirano betonski most s skupno dolžino 183^ metra. Foto: M. Ozmec Ob prazniku republike podelili plakete Ormoža Listina za kurirje postojanke TV15S Praznik republike so v občini Ormož slovesno proslavili. Osred- nja prireditev je bila v domu kulture, kjer so na svečanem zasedanju delegatov skupščinskih zhorov in predstavnikov druž- benopolitičnih organizacij, skup- nosti, društev in združenega dela obudili spomine na pridobitve oboroženega boja jugoslovanskih narodov in na sklepe drugega zasedanja AVNOJ. O razvoju občine Ormož po vojni in o socialistični revolucgi je zbranim govoril Franjo Križmančič, pred- sednik izvršnega sveta ormoške občinske skupščine. Ob tej priložnosti so podelili letošnje plakete Ormoža. Visoka družbena priznanja so za svoje aktivno delo prejeli: Marička Polak iz Ormoža, Stanko Najžer iz Godenincev, Marjeta Petek iz Cvetkovcev, Zlatko Kovačič iz Ormoža, Janko Kukol od Tomaža, Rudi Peršak iz Ormoža, kolektiv ormoške bolnišnice in ormoško gasilsko društvo. K svečanostim letošnjega pra- znovanja dneva republike je sodila tudi podelitev domicila kurirjem postojanke TV 15 S, ki je med NOB delovala na Kogu. V imenu borcev občine Ormož in KS Kog je listino prevzel Matga Luskovic -Rajko. S kr^a slovesnosti so občani občine Ormož poslali še pozdrav- no pismo in čestitko tovarišu Titu. Učenci osnovne šok Ormož pa so izvedli skrbno pripra\4jen kultiimi program. zk V obratovanju HE Formin - zadnja na slovenski Dravi s hidroelektrarno Srednja Drava II v Forminu, ki so jo slovesno dali v obratovanje v soboto, 25. novembra je zaključena energet- sk.d. veriga na Slovenskem delu Drave, ki bo v osmih stopnjah z instalirano močjo 531 MW dajala letno okoli dve milijardi 700 milijonov kWh električne energije. Hidroelektrama v Forminu je pojektirana in dograjena z instalirano močjo 112 MW in bo v srednjem hidrološkem letu proJEvedla do 580 milijonov kWh električne energije. Na slovesnosti ob pričetku obratovanja HE Formin in dograditvi Dravskih elektrarn se je ob strojnici v Forminu zbralo okoli 3000 udeležencev, ki jim je najprej zaželel dobrodošhco Ed- vard Cizej, namestnik predsednika delavskega sveta Dravskih elek- trarn Manboc. Doaedaqie dek) in lupore delavcev DEM pri izgradnji energetskih objektov je za tem orisal Maks Redjko, direktor DEM. Slavnostni govornik pa je bil Andrej Verbič, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, ki je poudaril pomen HE Formin in njen prispevek v razvoju sloven- skega gospodarstva in industrge. Predsednik republike Josro broz TITO je odlikoval delavce DEM z redom dela z rdečo zastavo, kar potrjuje in nagrajuje rijihove napore. Odlikovanje je izročil Tone Bole, član predsestva SRS, sprejel pa gaje Edvard Cizej,kije za tem v imenu vseh zaposlenih v DEM prebral pozdravno in zahvalno pismu predsedniku TITU. Sledil je kulturni spored, ki so ga pripravili pihalni orkester KUD Pošta Maribor ter učenci OS Franca Beliaka iz Gonšnice in OŠ Bratov Strafela iz Markovec. Vrhunec slovesnosti je opravil Mirko Jelenko, vodja izmene na elektrarni Mariborski otok, ki je prerezal trak ob vhodu v strojnico ter tako svečano predal HE Formin v obratovanje. Nova hidroelektrama v Forminu je nova zmaga delavcev SFRJ, je ponovno potrjena pot samouprav- nega socializma, je kot majhna opeka, ki utrjuje našo ekonomsko moč in širi materialne osnove za lazvpj naše socialistične družbe in je prgetno darito republiki ob igenem prazniku 29. novembru. Cetotna investicga v objekte hidroelektrarne Formin, vključno s čistilno napravo in 'sic^učitvijo elektrarne na visokonapetostno 110 kV omre^e bo veljala dve milijardi 696 milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa so združili elektrogospodarstvo Slovenije in Slovendco gospodarstvo kot celo- ta. M. Ozmec Slavnostni govornik ob vključitvi HE SD n. je bil Andrej Verbič predsednik gospodardEce zbornice Slovenije Foto:R. Med udeleiend slovesnosti so bili: Franc Šetinc, MOdvui Zidar, Ančka Kuhar, Miran Potrč, Emil Tomažič, Mara Zlebnik, Andrej Verbič in Tone Bole KOLEKTIV DRAVSKIH ELEKTRARN MARIBOR SE ZAHVALJUJE DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM OBČINE PTUJ IN ORMOŽ ZA VSO PODPORO PRI GRADNJI HE SD 2 V FORMINU. PRAV TAKO SE ZAHVALJUJEMO VSEM PRIZADETIM KRAJANOM ZA RAZUME- VANJE PRI REŠEVANJU ŠTEVILNIH PRO- BLEMOV IN SE OPRAVIČUJEMO ZA MOTENJE V ČASU GRADNJE. USPEŠEN REFERENDUM Kmetje in delavci so se odločili za zadrugo Referenduma za ustanovitev Kmetijske zadruge Ptuj, bil je 27. novembra, se je od 1719 vpisanih kmetov - članov in delavcev udeležilo 1656 glasovalcev, kar je 96,33 odstotka. Za izločitev obrata kooperacija iz sestave delovne organizacije Kmetijski kombinat Ptuj je glasovalo 97,04 odstotka, za razdelitev premoženja med prejšrgim obratom (sedanjo zadrugo) in kombinatom 96,67 odstotka in za samoupravni ^razum o združevanju kmetov in delavcev v Kmetijsko zadrugo Ptuj 98,49 odstotka udeležencev. Pred kmeti - člani in delavci nove zadruge so sedaj pomonbne organizacgske in proizvodne naloge. O tem poročamo na 5. strani. Lk. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 7. december 1978 — TEDNIK KLJUB SNEGU DELA POTEKAJO PO NAČRTU Na gradbišču ormoške sladkorne tovarne je trenutno 700 delavcev, ki oprav^ajo različna gradbena, konstrukcijska in montažna dela. Kljub snežni oddeji delo normalno teče in tako večjih zastojev pri gradnji velikana med sladkornimi tovarnami ni. Tovarna bo {)redana namenu konec prihodnjega leta in bo po vsej verjetnosti 10. tovarna sladkorja v Jugoslaviji in edina v Sloveniji. Trenutno so od 20 glavnih objektov zgradili že skladišče rezancev, repromateriaia za peso, skladišče za lahkovnet^ive snovi, ambulanto in vratarnico. Investicija znaša milijardo 930 milijonov dinarjev, z upoštevanjem podražitev pa 2 milijardi 310 milijonov dinarjev. Po samoupravnem sporazumu denar za gradnjo prispeva 123 temeljnih organizacij združenega dela. In kot je dejal Vinko Stefančič, direktor tovarne v izgradnji, sladkorni dinar ne priteka tako kot je dogovorjeno. Do 22. novembra se je zbralo šele 117 milijonov dinarjev. Posebnost nove sladkorne tovarne bo pedološki laboratorij, ki je edini te vrste v Jugoslaviji. V njem bodo analiziraU zemljo ter tako sproti ugotavljali, kje so najboljši talni in klimatski pogoji za setev sladkorne pese. In uspehi letošnje žetve? Pri letošnjem spravilu seje pokazalo precej ugodnih rezultatov. Na družbenem sektorju so na hektar spravili 52 ton sladkorne pese, na zasebnem pa 45 ton. Povprečna digestija je znašala 16,8. fotozapis: zk Rdeči nageljni in zvezna priznanja ob Dnevu republike SLOVENSKA BISTRICA Letošnja osrednja občinska sve- čanost ob praznovanju Dneva republike je bila v torek 28. novem- bra v Domu kulture Slovenska Bi- strica, ki so ga številni občani do pričetka slovesnosti napolnili do zadnjega sedeža. Sekretar OK ZKS Slovenska Bi- strica, Adi Zunec je v uvodnem go- voru širše osvetlil trenutni položaj gospodarstva ob tem pa orisal tudi številne možnosti za njegov hitrejši napredek. Da bi gospodarstvo do- segalo ob proizvodnih tudi samo- upravne rezultate je povdaril po- men družbenopolitičnih in samo- upravnih organizacij, ki morajo razvijati samoupravne odnose in družbeno politično življenje v oko- ljih kjer delujejo in živijo. Ob tem je še posebno povdaril mesto in vlo- go komunistov. Da bi mlade komuniste vzpod- budili h kar najbolj zavzetemu delu tako na področju družbenopolitič- nega življenja kot tudi izgradnje samoupravnih odnosov, je OK ZKS pripravil na tej osrednji občin- ski svečanosti slavnostni sprejem v ZK vse tiste komuniste, ki so bili v obdobju od XI. kongresa ZKJ sprejeti v osnovnih organizacijah ZK. Ob tej priložnosti so jim skupno s člansko knjižico izročili tudi Zbornik spomenikov narod- noosvobodilnega boja v občini Slo- venska Bistrica. Ze ob prihodu na svečanost pa so jim pripeli rdeče nageljne. Skupno je bilo sprejetih v ZK 26 novih članov, od tega največ iz vrst mladih proizvajalcev in štu- dentov. Skupno je sedaj na obmo- čju občine Slovenska Bistrica že 1030 komunistov. Predsednik občine Slovenska Bi- strica Mihael Spindler je šestim mi- ličnikom podelil zvezna odlikova- nja za dosežene delovne uspehe v minulem obdobju. V imenu Zvezne konference SZDL pa je predsednik OK SŽDL Ladislav Cvahte izročil zvezna priznanja krajevnim skup- nostim Studenice, Makole in Zg. Ložnica. Med posamezniki pa sta priznanje prejela tudi Rudi Levart iz Keblja in Anton Ferk in Zg. Polskave. Osrednjo občinsko proslavo so končali z recitalom DOMOVINA, TESNO ME OBJEMI, ki so ga iz- vedli pod vodstvom dirigenta Duša- na Pečnika. Skupno z recitatorji Stankom Sega, Meto Krajcer, Vid- mar Avgustom, Zoro Cvahte in Štefanom Romihom so med občin- stvom izzvali dolgotrajno ploska- nje. To pa je bila tudi skromna vendar prisrčna zahvala prebival- cev bistriške občine nastopajočim, ki so v recital, z njim so letos sode- lovali tudi v vlaku bratstva in enot- nosti, vložili veliko volje, dela in prostega časa. Viktor Horvat S SEJE SKUPŠČINE SIS ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Bogata razprava Delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za pospeševa- nje kmetijstva občine Ptuj so na drugi seji najprej sprejeli statut skupnosti in poslovnik skupščine in njenih organov. Po pregledu podpisnikov skupnosti (o tem poročamo posebej) smo poslušali poročilo o delu skupnosti v devetih mesecih letošnjega leta. Skupnost, ki se je v začetku delovanja srečevala z organizacijskimi težavami in pomanjkanju izkušenj, je v preteklem obdobju največ pozornosti namenila pridobivanju podpisnikov, odpravljanju posledic elementarnih nesreč, ki so prizadele naše kmetijstvo, razpra- vam o osnutkih novih kmetijskih zakonov, finančna sredstva pa so namenili za svetovalno delo, izboljšanje biološke osnove, stimulacije pri naložbah, premiranje in regresiranje semen. Sodelovali so tudi pri pripravi in izvedbi regijske kmetijske razstave in razstave v krajevni skupnosti Destrnik. V prihodnje bodo potrebno pozornost namenili sestavi enotnih kriterijev za koriščenje sredstev v družbenem in zasebnem delu kmetijstva, svetovalni službi in ostalim nalogam, ki so jih izvajah v dosedanjem delu. Seveda pa pri tem potrebujejo in pričakujejo pomoč vseh dejavnikov v kmetijst- vu pri izdelavi programa dela in pri nadaljnjem delu. Razprava je bila zelo živahna in je nakazala vrsto problemov in nalog, ki bo v prihodnje potrebno uresničiti. Razpravijalci so največ pozornosti namenili pospeševalni službi, ki je sedaj prešibka. Poda- tek, da pride v naši občini en pospeševalec na prek tisoč kmetij, je dovolj zgovoren. Tako potrebne kvalitete dela pospeševalcev, saj jih kmetje sedaj bolj poredko vidi- jo na svojem dvorišču, ni moč doseči. Doseči želimo, da bi v prihodnje en pospeševalec skrbel za največ 200 kmečkih gospodar- stev. Seveda pa bo potrebno zagotoviti trajne vire financiranja in pospeševalno službo ustrezno organizirati. Seveda pa je beseda tekla tudi o nerazumljivem obnašanju nekaterih delovnih sredin, ki še niso pristopile k samoupravnemu sporazumu za delo skupnosti. Delegati so soglašali, da je po- trebno samoupravni sporazum po- novno posredovati v delovne organizacije, v tiste, ki še ga niso podpisale, opozoriti tudi vse podpisnike, da izpolnijo obveznosti, saj je od tega odvisna izvedba zastavljenega programa, zborom občinske skupščine posredovati predlog za sprejem odloka (za sprejem sporazuma in enake prispevne stopnje) po predhodni obravnavi na izvršnem odboru skupnosti in proučitvi možnosti za izvedbo. V razpravi o prihodnjih nalogah smo slišali zraven potrebe po učinkovitejši pospeševalni službi še nekaj neposrednih predlogov. Gre za izvajanje tistih nalog, ki so zapisane v resoluciji za prihodnje leto, pomoč pri opremljanju po klicne polj edels ko-ži vinorej ske šole, ker je razvoj kmetijstva tesno povezan z znanjem in teh kadrov nam zelo primanjkuje. Zato mora- mo veliko več pozornosti kot dose- daj posvetiti kadrovanju v poklic- no kmetijsko šolo zlasti v osnovni šoli. Šola na Turnišču pa se po opremljenosti ne more primerjati z nekaterimi kmetijami. Te so bolje opremljene. V prihodnje bo prav tako potrebno več pozornosti posvetiti večjim proizvodnim dosežkom na istih površinah in stimulirati tiste, ki to dosegajo. Seveda pa je za te naloge potrebno pripraviti ustrezne programe in zagotoviti sredstva za njihovo izvedbo. Zaradi velike razdrobljenosti je sedaj omogoče- na komasacija (založba zemljišč) tudi tam, kjer niso bile izvršene agro in hidromelioracije. Med delegatskimi vprašanji je delegat iz Zavrča želel pojasnilo o razdelitvi semenske pšenice, ki so jo kmetje regresirano ali pa brezplačno prejeli tam, kjer so kmetijske površine prizadele pozeba in poletne ujme. Solidarnostna akcija je dobro stekla. Občinska sredstva za regres smo namenili tja, kjer je pridelek zmanjšala ali pa uničila pozeba, republiška sredstva pa so za odpravo posledic po toči. Ta so večja od občinskih. Odpravo posledic vodi in vsklajuje občinski štab, delitev pa izvajajo štabi v krajevnih skupnostih. Razprava na skupščini je pokazala, da je delo skupnosti zaživelo, kmetovalce to zelo zanima, predlogi in mnenja pa bodo služili kot podlaga za pripravo programa dela v prihod- njem letu. 1. kotar PRED SPREJEMOM RESOLUCIJE ZA LETO 1979 Poostriti odgovornost vseh nosilcev planiranja še v tem mesecu bodo zbori ob- činske skupščine razpravljali o predlogu resolucije o uresničeva- nju družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu 1979. Da bi več izvedeli o tem, kakšne uspehe smo dosegli pri ure- sničevanju družbenega plana v pr- vih letih srednjeročnega planskega obdobja, smo obiskali Pranja Gnilška, predsednika IS SO Ptuj. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj. Bi uvodoma najprej nekaj pove- dali o značilnostih dosedanjega obdobja v uresničevanju srednje- ročnega razvojnega programa? Kaj smo dosegli v obdobju treh let? Katere so tiste točke, kjer smo za- beležili uspehe in kje odmike od postavljenih ciljev? ,,Za to srednjeročno obdobje, kjer prvič planiramo v skladu z zakonom o družbenem planiranju, smo zastavili nekatere materialne okvire, ki bi jih naj v tem razvoj- nem obdobju tudi dosegli. Zato v začetku omenjam cilje in kazalce, ki smo jih predvideli. Konkretno smo računali z rastjo družbenega proizvoda 8 odstotkov z rastjo družbenega proizvoda v družbe- nem sektorju 8,7 odstotkov, s fizi- čnim obsegom v industrijski proiz- vodnji 8,7 odstotkov, rastjo kme- tijske proizvodnje po povprečni stopnji 3—4 odstotke rastjo pro- duktivnosti 5,2 odstotka, rastjo zaposlenosti 3,3 odstotka ter 24- odstotnim deležem investicij v družbenem proizvodu ob deležu produktivnosti 64 odstotkov v okviru družbenega proizvoda. Do konca tega srednjeročnega razvojnega obdobja smo skozi za- stavljeno politiko nadaljnjega raz- voja predvidevali, da bomo ob 1 koncu leta 1980 dosegli število^ 16.980 zaposlenih. Glede na tako: zastavljene materialne okvire, ki so ■ usklajeni z zastavljeno politiko na- daljnjega razvoja, je potrebno ■ omeniti, da smo za področje gospodarstva, za področje družbe- ._ih dejavnosti in gospodarske in- frastrukture opredelili prednostne naloge in obenem začrtali jasno usmeritev, katera ožja področja v okviru vseh treh okvirnih področij bomo prvenstveno razvijali, da bi dosegli ustrezno enakomernost in pa strukturo tako v rasti material- ne proizvodnje kot tudi družbenih dejavnosti in gospodarske infra- strukture. Za celotno srednjeročno obdob- je smo tudi razlikovali te predvide-' ne rasti tako, da smo konkretno predvidevali, da bo rast družbene- ga proizvoda v prvih dveh letih nižja kot v zadnjih letih uresniče- vanja plana. V povprečju pa smo kljub temu pričakovali, da bo rast družbenega proizvoda dosegla 8- odstotno stopnjo. V obdobju treh let uresničevanja družbenega plana že lahko ugoto- vimo, kako smo zastavljene cilje in kazalce tudi uresničili in obenem kakšne napore in ukrepe bomo v skupnosti morali sprejeti, da bi v zadnjem obdobju uresničevanja družbenega plana v največji možni meri nadoknadili vse, kar ni bilo v prvih treh letih doseženo po pred- videvanjih. Zlasti moram poudariti, da smo na področju zaposlovanja šli hitre- je od predvidevanj, saj je stopnja rasti 3,3 odstotka že presežena in znaša čez 4 odstotke. Posebej je potrebno poudariti, da smo zabe- ležili pri nekaterih kakovostnih dejavnikih razvoja večje odmike od predvidevanj, zlasti še pri dose- ganju napovedane produktivnosti oziroma stopnje rasti v produkti- vnosti, kjer smo dosegli komaj polovico načrtovanega porasta. Zato obstaja na nosilcih planiranja velika naloga, da začrtano stopnjo produktivnosti v tem obdobju tudi dosežemo in jo bistveno izboljša- mo. Tudi na področju izvozno-uvoz- nih nalog nismo zabeležili posta- vljenih ciljev, kljub temu, da smo v tem srednjeročnem obdobju gle- de na izjemno visoko udeležbo v izvozu TGA ,,Boris Kidrič" Kidri- čevo v letu 1975, že računali, da takega vpliva Kidričevega na področju izvoza ne bomo več za- beležili. Že zaradi preusmeritve na domači trg. Kritično je potrebno oceniti tudi dosežena razmerja na področju skupne, splošne in osebne porabe. V dokumentih smo jasno opre- delili, da bo osebna poraba rasla počasneje od ostalih dveh, vendar že skozi rast osebnih dohodkov ugotavljamo, da ustreznega raz- merja na področju porabe nismo dosegli. Skratka, da odgovornost vseh delovnih ljudi v združenem delu ni bila ustrezno prisotna in da je potrebno preiti v okvire, ki so bili predvideni že z resolucijo za leto 1978. To obenem pomeni, da moramo rast osebnih dohodkov uskladiti z rastjo produktivnosti in dohodka ter dogovorjena razmerja tudi spoštovati." Za resolucijo lahko rečemo, da je bila pravočasno pripravljena. Da je njena vsebina nekoliko kakovostnejša kot prejšnja leta. Kako ocenjujemo priprave na iz- delavo dokumenta? Bi več poveda- li o tem, kako so se nosilci planira- nja vključili v nastanek dokumen- ta? ,,Osnutek resolucije za prihod- nje leto je že pripravljen in je že dlje časa v razpravi z željo, da se zbrane pripombe skozi razpravo upoštevajo pri sestavi predloga. O predlogu resolucije bomo razpra- vljali še v tem mesecu in jo tudi sprejeli. Ugotovili pa moram, da so osnove za izdelavo resolucije, ki so jih posredovali nosilci planira- nja, bile zelo pomanjkljive. To dokazuje na naš malo- marni odnos do oblikovanja planskih dokumentov, ki smo ga čutili že pri pripravi planskih dokumentov za srednjeročno ob- dobje 1976—1980. Potrebno je opozoriti vse odgovorne poslovo- dne organe, da je pri dajanju os- nov v celotnem postopku nepreki- njenega planiranja le-tega nujno bistveno spremeniti, hkrati pa podvzeti vse ukrepe, zlasti proti ti- stim, ki si ne prizadevajo izdelati kakovostnih osnov tako za letne resolucije kot tudi srednjeročne razvojne plane že pri njihovem na- stajanju. Nekoliko več elastičnosti je bilo čutiti pri posredovanju pripomb na osnutek resolucije, kot pa konkretnih predlogov za dokončno oblikovanje besedila re- solucije." Kaj lahko rečemo glede konkre- tnosti vsebine? Kako so opredelje- ne naloge in roki? Mnogo je še stvari, ki ostajajo nedorečene? Kaj lahko rečemo o tem? ,,Pripravljena resolucija je se- stavljena iz dveh delov: v prvem delu je zajeta globalna ocena izvajanja ciljev in nalog družbene- ga plana občine; v tem delu pa so zabeležene tudi ključne naloge pri uresničevanju družbenega plana občine v letu 1979, možni mate- rialni okviri družbeno-gospodar- skega razvoja v letu 1979, nadalj- nji razvoj gospodarstva, razvoj družbenih dejavnosti, razvoj gospodarske infrastrukture, stano- vanjska izgradnja in prostorski razvoj ter naloge na področju pra- vosodnih in upravnih organov, prav tako izvajanja dogovorjene politike cen in naloge za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Drugi del resolucije pa zajema temeljne razvojne naloge v letu 1979 z dokaj natančno opredelitvi- jo njihovih nosilcev. Prav s tem drugim delom smo želeli s konkre- tno navedbo nalog in nosilcev, ki prevzemajo obveznosti in od- govornosti za izvajanje postavlje- nih nalog, doseči, da bomo v času ocenjevanja nalog iz srednjeročne- ga plana in tistih iz letne resoluci- je, dosledno osvetHli vzroke in utemeljitve ter zagovor, zakaj posamezni nosilci odgovornih nalog le-teh niso izpeljali. V zvezi s tem se tudi poraja vprašanje, zlasti še pri konkretnih nosilcih nalog ali zajeti vse podrobnosti. Izvršni svet pripomi- nja, da to ni mogoče. Globalne naloge pri glavnih nosilcih razvoja, ki seveda zelo odločujoče vplivajo na nadaljnji razvoj družbenopoli- tične skupnosti, gospodarstva v občini in obenem na razvoj vseh ostalih področij kot so: družbene dejavnosti in gospodarstva infra- struktura pa seveda morajo biti ustrezno zajete in konkretno dolo- čene. Nekatere pripombe na osnutek resolucije iz javne razprave so bolj vsebina letnih gospodarskih načr- tov delovnih organizacij in jih bodo morale delovne organizacije vključiti v lastne razvojne progra- me, ker v taki podrobnosti ne morejo biti zajete v resolucijskem dokumentu." Celotni razvoj v zadnjih letih ni bil najboljši. Kje so vzroki za za- stoj? Ali načrtovana politika in ukrepi skupnih razvojnih usmeri- tev dajejo zagotovilo, da bo razvoj v naslednjem obdobju beležil kakovostne premike in da bomo popravili rezultate zadnjih let? ,,Res je, da v celoti nismo dose- gli načrtovanj. Potrebno pa je poudariti, da za to obstajajo ob- iektivni vzroki, seveda pa tudi subjektivni ali smo vse, kar smo v politiki skozi planske dokumente zastavili v stanju uresničiti ali ne. Zlasti na področju materialne pro- izvodnje se srečujemo s časovnim zaostajanjem v izvajanju nalog. Mnogi programi v času vključeva- nja v srednjeročne razvojne doku- mente tudi niso bili pripravljeni v takšni kakovosti kot smo želeli. Res pa je tudi, da obseg sredstev, finančna zmogljivost vseh v ožji družbenopolitični skupnosti, vča- sih pa tudi podpori širše družbe- nopolitične skupnosti, ni takšen, da bi lahko hkrati zastavili vse tiste naloge, ki smo jih predvideli. Vzroke za časovno zaostajanje pa je iskati še pri kadrih, ustreznem pristopu, organiziranosti in podo- bnem. Vendar pa moramo in moremo ugotoviti, da so naloge na nekate- rih področjih tekle dokaj v okviru dogovorjenih nalog iz dokumen- tov, zlasti tam, kjer so bili srednje- ročni razvojni dokumenti sprejeti v organiziranih družbenih sredinah v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih inte- resnih skupnostih. Žal pa ne povem prvič, da veliko teh osnov- nih nalog v mnogih delovnih sredi- nah ni bilo izpeljanih. Kakšno je zagotovilo, da bo raz- voj v naslednjem obdobju beležil kakovostne premike? Želim opo- zoriti in vzpodbuditi vse samoupravne organe, družbe- nopolitične organizacije v združe- nem delu in organe v samoupra- vnih interesnih skupnostih, da pozorno spremljajo izvajanje pla- nov, programov in nalog tčr skrbi- jo, da bodo ocene in analize o ure- sničevanju planov sprotno izdelane ter da bodo vsi nosilci planiranja sprejeli ustrezne ukrepe, da bodo uresničili zastavljene cilje." In za konec še vprašanje: Kak- šna je napoved za prihodnje? Bi morda ob tem še poudarili vlogo nosilcev planiranja, ki jo imajo pri izpolnjevanju nalog resolucije kot konkretnega opredeljevalca ciljev iz srednjeročnega razvojnega ob- dobja? ,,Pri ponavljajočih vprašanjih zaradi nedoseganja planskih nalog, moram takoj poudariti, da ni os- nov za rebalans plana. To obenem pomeni, da ne bomo spreminjali politike našega nadaljnjega razvo- ja. Ob tem pa nastaja problem količinskega izvajanja tega. Ce bi prehitro šli v rebalans, bi to pome- nilo, da se na preprost način odte- gujemo od obveznosti, za katere smo se dogovorili in jih tudi sprejeli. Truditi pa se moramo v vseh sredinah pri vseh nosilcih pla- niranja in na vseh nivojih, da bomo v obdobju 1979 in 1980 nadoknadili zamujeno in se v naj- večji meri približali začrtanemu okviru v načrtovanem razvoju," je zaključil Franjo Gnilšek. Pripravila: MG Predsednik Tito odlikoval Dravske elektrarne Na slovesnosti ob pričetku ob- ratovanja osme — zadnje hidro- elektrarne na Dravi v Forminu je Tone Bole, član predsedstva S RS izročil Edvardu Cizeju, namestni- ku predsednika delavskega sveta DEM visoko odlikovanje ,,red dela z rdečo zastavo", s katerim je predsednik republike Josip Broz TITO odlikoval kolektiv delavcev Dravskih Elektrarn Ma- ribor za njihove napore pri do- grajevanju sistema elektrarn na Dravi. Do danes so DEM oddale v omrežje že preko 38 milijard kWh električne energije, kolikor je znašala poraba v SFRJ leta 1975. Foto: M. Ozmec MAKOLE OBRAT ISKRA ODSLEJ TOZD Okoli 60 članski delovni kolektiv obrata ISKRA Tela Lj ubrana v Makolah, se je nedavno na referendumu s kar 94,5 odstotka glasov odločil za ustanovitev TOZD s tem, da je sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Za tako zavestno odločitev kolektiva im^o prav gotovo n^več zaslug samoupravni organi in vodstvo, saj je bil vsak delavec podrobneje obveščen s pogoji, ki jih določa zakon o združenem delu za ustanovitev TOZD. Sedaj so začeli z drugo fazo, ki je potrebna za konstituiranje dosedanje^ obrata v Makolah v TOZD. V. Horvat TEDNIK — 7. december 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PODELJENIH DVANAJST DRŽAVNIH ODLIKOVANJ o osrednji občinski proslavi v počastitev letošnjega praznika republike poročamo obšimeje na prvi strani. V tem kratkem zapisu pa vam predstav^amo dva letošnja dobitnika državnih odlikovanj, ki jih je podelil predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar. Med dvanajstimi odlikovanci je bilo takrat kar sedem delavcev uprave javne varnosti iz Ptuja, ki jih je odlikoval predsednik republike za niihovo nesebično delo in vestno oprav^anje delovnih nalog ter za aktivno vkl^učevaiTJe v aktualne družbenopolitične tokove in samoupravno živ^enje v sredinah v katerih živgo. mš Z redom za zasluge za narod je bfl odlflcovan Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj. Foto: Kosi Med odUkovanci je tudi Marga Rodošek, - čistilka na oddelku milice v Majšperku, ki je bila odlikovana z redom dela s aebmim vencem. Foto: Kosi DELEGACIJE SE ŽE SESTAJAJO PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Vsi trije zbori ptujske občinske skupščine se bodo sestali v petek, 15. decembra ob 8. uri. Delegati družbenopolitičnega zbora bodo razpravljali o družbe- nem dogovoru o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za določaivje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatov ter voljenih m imenovanih funkcionarjev in o predlogu odloka o ustanovitvi enote Temeljnega sodišča v Mariboru v Ptuju in številu sodnikov ter sodnikov porotnikov pri enoti v Ptuju. Nadalje bodo sprejemali predlo- ge sklepov o imenovalcu predsed- nika in sodnikov Temeljnega sodišča v Mariboru, o imenovanju javnega tožilca in namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Mariboru, o imeno- vanju ravnateljev temeljnih orga- nizacij združenega dela srednje- šolskega zavoda Ptuj, o imeno- vanju ravnatelja Vzgojnovar- stvenega zavoda Ptuj ter predlog sklepa o imenovanju predstavnika družbene skypnosti v svet osnovne šole ,.Tone Znidarič" Ptuj. Delegati zbora krajevnih skup- nosti in zbora združenega dela bodo sprejemali še predlog odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1979, predlog odloka o spre- membi odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1978 in predk>g odloka o obveznem združevanju sredstev za financi- ranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1979, Razpravljali in sprejemali bodo tudi osnutke odlokov o sprejetju zazidalnega načrta Rabeljcja vas— zahod, o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev za sofinanciranje programa izgrad- nje objektov in naprav za čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod v mestu Ptuj, o višini prispevka za vzdrževanje in obnavljanje posa- meznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe, o urejanju, varstvu in vzdrževaipu zelenih površin,t»r narave občine Ptuj in osnutek odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave občine Ptiij. Poleg tega bodo sprejemali se predlog sklepov o izvzemu zemljišč iz javnega dobra in o najetju kredita za'nabavo opreme za službo za avtomatsko obdelayo podatkov. Delegati zbora združe- nega dela bodo sprejemali tudi predlog odloka o splošni prepo- vedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve na delu območju krajevne skupnosti Pod- lehnik. Delegati vseh treh zborov bodo ob koncu postavili še delegatska vprašanja svojih delegacg oziroma konferenc delegacij. N. D. Popraviti gospodarsko sliko Na ponedegkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so n^več razpravljali o izredno slabih gospodarskih rezuhatih. V občini bomo morali sprejeti ustrezne ukrepe za sanacno stanja. Utrditi in stabilizirati je potrebno gospodarstvo ter povečati delovno storilnost. Zaskrbljuje podatek o neskladnosti delitvenih razmerij, saj je kar 33 delovnih organizacg kršilo resolucijska določila o delitvi, 33 pa jih je ustvarilo manj za razširjeno reprodukcijo ter v pretklem letu in 16 samoupravni sporazum. Ugotovilo se je tudi, da merila za delitev celotnega prihodka in dohodka v mnogih delovnih orgnizacgah niso izdelana v skladu z določili zakona o združenem delu. Merila so postav^ena le na obseg dela, ne pa tudi na rezultate dela. Negospodarno obnašanje se kaže v podatku, da so posamezni elementi celotnega prihodka v občini nižji kot v republiki L)a bi lahko sprotno sprem^aJi uresničevanje gospodarskih planov bo v prihodnje potrebno sestav^ati interne obračune dela. O rezultatih gospodaijenja bodo na redni seji, ki bo predvidoma 20. decembra razpravgali tudi člani občinskega sveta ZS. Ob tej priložnosti so se seznanili tudi s poročilom o delu delegatov na 8, kongresu zveze jugoslovanskih sindikatov. Vsi so se aktivno vključili v delo komisij na kongresu, kjer so razprav^ali o problematiki, za katero smo se v občini bo^ aJi manj dogovorih. Dogovorili so se tudi za delo članov sindikata v kr^evnih konferencah socialistične zveze in skupščinah krajevnih skupnosti Poleg tega je bilo povedano, da v občini ne bi ustanavljali posebnih koordinacgskih odborov sindikata. Ob tem pa se bo potrebno dogovoriti za način in metode dela, ki bodo prinesle novo kakovost, že zaradi tega, da bi ne prihajalo do „dvojnega" nastopa delegatov, V zaključku seje so razpravljali še o stanju v ptujski pekovski organizaciji, problematiki Lesne industrije in bližnjem referendumu v zdravstvu. Povedali so, da je združitev ptujskega zdravstva strokovna potreba in da odstopanj od začrtane poti ne more biti. MG Zasedanje zborov skupščine občine Ptuj Konkretna in vsebinsko dobra razprava v ponedeUek, 27. novembra ao se na ločenih a^ah sestali zbori skupščme občine Ptuj. Glavno pozornost so dele^ti namenili razpravi o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovence za obdobje > 1976-80 v letu 1979 in osnutku resolucije o politiki uresničevanja' družbenega plana občine Ptuj za enako obdobje. Ker je vsebina, povezana, so obe razpravi združilL v vseh treh zborih je bila razprava živahna, vsebinsko dobra in konkretna. Delegati družbenopolitičnega zbora so vprašanja obravnavali bolj celovito, docim so delegati v zboru združenega dela v imenu svojih delegacij dajali konkretne pripombe in dopolnitve, zlasti z vidika svoje delovne organizacije ali panoge dejavnosti. Prav tako so delegati v zboru krajevnih skupnosti dali vrsto konkretnih pripomb, oblikovanih v svojih ' delegacijah, ki so se nanašale na komunalno urejanje, zlai^i ceste,, vodovod, melioracije ipd,, na razvoj krajevne samouprave m financiranje programov krajevnih skupnosti Razprava o osnutku resolucije je dala predlagatelju — občinskemu izvršnemu svetu veliko j)obud, da bo predlog resolucije kar najbo^^ izpopolnjen. Toda, še važnejše je, da se bomo smeri, zapisane v resoluc^i I potem vsi tudi dosledno držali. ' Od ostalih točk dnevnega reda sej zborov SO Ptuj velja še omeniti [ poročilo o stanju in razvoju civilne zaščite v občini Ptuj in osnutek odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1979, kjer je bilo nekaj razprave, dočim so druge točke dnevnega reda sprejeli brez bistvenih pripomb.i Precej je bilo tudi delegatskih vprašanj, zlasti v zboru Krajevnih! skupnosti. ' FF 17. SREČANJE BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA 78 DESTRNIKVABI! Komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje občindcega sveta ZSS Ptig prireja v okviru programa 17. srečanj bratstva in prijateljstva '78 gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orkestra kulturno umetniškega društva »Bratstvo Koprivnica na Destmiku. Gostovanje bo v soboto, 9. decembra 1978 ob 18. uri. Program je sestav^en iz pesmi, plesov in glasbe, sodeluje pa tudi znani vokalni solist narodnih pesmi Branko SABOLOViC. Z gostovanjem kulturno umetnišk^a društva ,3ratstvo" Koprivnica iz Podravine se zak^učuje program 17. tradicionalnih delavskih „Srečaiq bratstva in prijate^stva '78 . S tem pa je tudi v celoti uresničen program kulturnih aken občinskega sveta Zveze sindikatov Slovence Ptiq za leto 1978. pB Seminar za sindikalne delavce Potem, ko so z delom zaključili sindikalni kongresi, je potrebno začrtati organizirano akcijo za uresničevanje sprejetih dokumentov. Z vsebino dokumentov mora biti seznanjen sleherni delavec, ki je tudi dolžan za uresničevaige le-te v svojem oko^u. Zato je izobraževanje v sindikalnih vrstah izrednega pomena. Občinski svet ZS Ptuj bo skupaj z Delavsko univerzo še v tem mesecu organiziral dvodnevni seminar za sindikalne delavce. Pričakovati je, da bo na seminarju okrog 300 sindikalnih delavcev razprav^alo o; aktualnih nalogah v sindikatih, zlasti še po 8. in 9. kongresu. Seminarja ■ se bodo udeležili tudi predsedniki odborov za SLO in DS ter' samoupravnih delavskih kontrol Tako bodo med drugim razprav^ali še o^ nalogah sindikata na področju splošne ^udske obrambe m družbene, samozaščite in samoupravne delavske kontrole. Posebno pozornost pa' bodo namenili še razpravi o resoluciji za prihodi^e leto, uresničevanju j zakona o združenem delu in delegatskim odnosom. Seminar bo 14, in 15, decembra na Borlu. Spada pa v okvir redn^a • programa izobraževanja sindikalnih delavcev. i mg' Svet zveze komunistov v krajevni skupnosti Osmi kongres ZK Slovenije je sprejel in zapisal v statut ZKS, da se ustanovi v krajevni skupnosti, kjer je več osnovnih organizacij ZKS — svet ZKS z namenom, da se doseže večja idejna in akcijska povezanost osnovnih organizacij ZK za usklajeno delovanje vseh OO ZKS na območju KS. Svet ZKS v krajevni skupnosti deluje kot metoda dela in kot koordina- tor pobud članov ZK, organizira- nih v OO ZKS in aktivih ZKS. Je operativni organ, ki organizira na podlag pobud in sklepov OO ZKS posvetovanja, akcijske konference oziroma problemske konference, zbore komunistov in druge oblike idejnopolitičnega delovanja. Vendar svet ZKS v krajevni skupnosti ni politični center moči in odločanja, temveč sprejema priporočila za idejnopolitično usmeritev in predlaga 00 ZKS, da o njih razpravljajo, kajti pobude in priporočila sveta ZKS postanejo obvezne šele, ko jih osnovne orga- nizacije obravnavajo in sprejemajo kot svoje sklepe. Zagotoviti ce- lotno vsebino pobud, usmeritev in sklepov večjega števila OO ZKS v krajevni skupnosti ni moč doseči s tem, da bi vsaka OO ZKS v KS imela svojega ,,delegata" v svetu ZKS, ker svet ZKS ni delegatsko sestavljen. Številčnost sveta ZKS naj bo tolikšna, da bo zagotovlje- no operativno delovanje sveta ZKS. To pomeni, da bodo OO ZKS v krajevni skupnosti v svojih poslovnikih določile število svojih članov v svetu ZKS, glede na ob- močje KS, problematiko, glede na povezovanje združenega dela s krajevno skupnostjo, iz delovnih skupnosti, šol, ustanov itd.. Iz te- ga lahko sklepamo, da bo neka OO ZKS v krajevni skupnosti ime- la v svetu ZKS samo enega člana ZK, druga OO ZKS ga sploh ne bo imela oziroma ostale OO ZKS pa bodo lahko imele po več članov v svetu ZKS. Zato je pomembno, da OO ZKS v krajevnih skupnostih docela proučijo problematiko pre- den se odločijo za sestavo članov ZK v svetu ZKS, pa tudi kadrovski zasedbi v svetu ZKS je potrebno posvetiti vso pozornost. Vendar pa svet ZKS v KS ne sme biti prevelik, oziroma da bi prevzel funkcijo ,.konference" ali mitinga. Sestav- ljen naj bo tako, da bo lahko učinkovito koordiniral akcije, sprejemal pobude, dajal priporoči- la, skratka zagotoviti mora opera- tivno delovanje. Pomembno je tudi to, da si svet lahko ustanovi še druga delovna telesa, ki so vezana na delo sveta ZKS. Gre za ustanovitev občas- nih ali stalnih skupin, ki bodo spremljale na primer razvoj in sta- nje delegatskih odnosov v krajevni skupnosti, obrambno sposobnost v KS, proces podružbljanja SLO in družbene samozaščite, družbenopolitično organiziranje in delovanje delovnih ljudi in obča- nov v SZDL in drugih DPO, družbenih organizacijah, društvih, delovanje aktivov ZKS v blokih, ulicah^ vaseh, uresničevanje samo- upravnih interesov delovnih ljudi in občanov v KS, spremljanje akcij in predpriprav referenduma za krajevni samoprispevek in tako dalje. Sicer pa naj praksa pokaže, kaj vse lahko svet ZKS v krajevni skupnosti opravlja. Dosedaj mora- mo reči, da sveti ZKS v KS niso docela zaživeli, ker so bili preveč togi, forumski premalo pa akcij- sko usmerjeni. Sicer pa v krajevnih skupnostih, kjer je ustanovljena samo ena OO ZKS, opravlja funkcijo sveta ZKS sekretariat OO ZKS. Tako Ustanovljen svet ZKS, v katerem bodo člani ZKS iz združenega dela, delovnih skupno- stih in iz OO ZKS v KS, si bo svet ZKS izvolil sekretarja in namestni- ka, po potrebi pa tudi sekretariat sveta ZKS. Svet ZKS sklicuje se- kretar po lastni presoji, sestanek pa je lahko sklican na pjobudo ene- ga izmed članov sveta, na pobudo ene izmed OO ZKS, komiteja občinske konference ZKS, na zahtevo člana komiteja, zadolženega za področje dela v krajevni skupnosti. Pomembno je tudi to, da člani ZKS, ki žive na območju krajevne skupnosti, morajo ne glede na to, kje so vključeni v OO ZKS, sodelovati v aktivnostih, ki jih organizira in izvaja svet ZKS v krajevni skupnosti. Gre torej za to, da spremenimo stare oblike delovanja z novimi akcijskimi metodami. Dimče STOJCEVSKI Mladi v besedi, glasbi in spretnosti na regijskem tekmovanju v Ptuju Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenge in ^amizija Dušana Kvedra Tomaža tt Ptuja, sta v ponedeljek, 27. novembra organizirala v Ptuju rerf^o tekmovaige mladih iz občin Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica na temo XI. kongres ZKJ in referat predsednika Tita ter minuli zvezni koiigres jugoslovan^e mladine, Nfladi iz občin severovzhodne ^ Slovence so si v Ptuju ogledali nekatere znamenitosti in se tudi pobliže spoznali z dejavnostjo posameznfli občinskih konferenc, ze dopoldne pa so se v izbirnem tekmovanju predstavili s poznava- njem omenjenih tem na katere so morali že delno odgovoriti v posebnem pismenem testu, Naj- bo^e so se odrezale ek^ Ptuja, Maribora in Slovenske Bistrice, ki so se uvrstile tudi v zaključni del reggskega tekmovanja, po številu zbranih točk pa sta tako izpadli ekmi Lenarta in Ormoža. Prek 600 mladih iz vseh občin mariborske regge in vojakov se je zbralo popoldne ob 17. uri v športni dvorani mladika na zaključni regijski prireditvi, katere gostitelj je bil letos Ptuj in sprem^alo nada^evanje tekmo- vanja v katerem je bila najboljša ekipa Slovenske Bistrice, Ptujčani so bili drugi, tretjeuvrščena pa ekipa Maribora. Celotno pridobitev sta po- pestrila orkestra vojakov iz slovenskobistriške in ptujske gar- nizfle, ritmična skupina Mladje iz Maribora, člani folklornega an- sambla DP Svoboda Ptuj, pionir- ska folklorna skupina iz Mar- kovec, - ki je občinstvo še posebej navdušila ter mlada pesnica iz Ormoža in recitatorji, ki so zastopali občino Lenart. Ekipi Slovenske Bistrice, ki bo 8, decembra letos, zastopala mariborsko r^o na republiškem tekmovaigu v Ljubljani ter ptujskim in mariborskim tekmo- valcem so organizatorji izročili^ spominske knjižne nagrade, mš Ekipe Slovenske Bistrice, Maribora in Ptuja na regq^em tekmovaju v športni dvorani iMladika. Foto: M. Ozmec SLOVENSKA BISTRICA Z novo organiziranostjo uspešneje v uresničevanju nalog v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so še v mnogih organizira- nih sredinah dani vsi pogoji za ustanovitev ali preoblikovanje OO ZK. Na osnovi teh spoznanj so člani komisije za organiziranost in razvoj ter^ kadrovske komisije pri OK ZKS ocenili in sklenili, da se bodo v naslednjem obdobju aktivneje vključevali v prizadevanja za ustanavljanje novih ali preoblikovanje dosedanjih OOZK. Predvsem si bodo prizadevali za ustanovitev novih OO ZK v Lesnini TOZD EMMl Slovenska Bistrica, v KS Studenice in za ustanovitev samostojne OO ZK v Kreditni banki Maribor enota Slovenska Bistrica. Zavzemali se bodo še za reorganizacijo sedanje OO ZK Certus Slovenska Bistrica, ki združuje komuniste iz TOZD hotel Planina in Medkrajevni avtobusni promet Slovenska Bistrica. Pričakovati je, da bodo večino teh nalog uresničili že do konca letošnjega leta. Viktor Horvat 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 7. december 1978 — TEDNIK Novi bančni prostori. Foto: zk Novi bančni prostori v prostorih nekdanje stavbe SDK so si delavci banke uredili nove prostore za del svoje službe. Tako so iz Titovega trga 5 v celoti preselili v nove prostore posle devizne likvidature, v kateri opravljajo devizne posle za gospodarstvo in občane. Povedati je potrebno, da devizne posle za občane opravljajo tudi preostale likvidature. Na novo pa so uredili mešano dinarsko-devizno likvidaturo. Za to so se odločili zaradi vedno večjega obsega poslovanja, prenosa osebnih dohodkov na hranilne knjižice in ker je zlasti ob izplačilnih dneh prihajalo do prevelikega navala pri izplačilnih okenci . V akšno odločitev jih je tudi vodila želja, a bi občanom nudili usluge v čim krajšem času in čim bolj kakovostno. MG Gostinska ponudba na rešetu s kakšno ponudbo se srečujemo v gostinskih lokalih, je naše i pogosto vprašanje? Ze večkrat smo govorili o tem, da bomo v kratkem ' dobili celovito oceno ponudbe v določenih lokalih. Prvi rezultati so že znanL Posebna komisija je v preteklih dneh opravila pregled ponudbe, poleg tega pa še urejenosti določenega lokala; pridobljeni vtisi se bodo v i zaključni oceni zrcalili v obliki zvezdic. ] Od že pregledanih lokalov je komisija dodelila največ: pet zvezdic Ptujskim toplicam. Tako bodo zvezdice ob vstopu v lokal že opozarjale gosta na to, kaj lahko pričakuje. Zvezdice niso nikakršna modna muha, temveč potreba. To še tudi ne pomeni, da bo lokal, kije najvišje ocenjen tudi stalno ,,nosil" takšno obeležje seveda, če ne bo znižal kakovosti ponudbe in ostalega. Komisija bo tudi v prihodnje od časa do časa opravljala podobne preglede. MG Več pozornosti pospeševanju kmetijstva Med pomembnimi ugotovitvami s seje skupščine samoupravne inte- resne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj, bila je 24. novembra, je ugotovitev, da se kmetje in delavci v kmetijskih delovnih organizacijah zelo zave- dajo pomena, ki ga za napredek kmetijstva in zagotovitev potrebne količine hrane ima pospeševalna služba, skratka pospeševanje v kmetijstvu. Tega pa ne moremo trditi za vse ostale delovne organizacije v ptuj- ski občini, čeprav je zagotovitev potrebnih količin hrane naša skup- na naloga. To potrjuje podatek, da je samoupravni sporazum o delovanju in zagotavljanju sred- stev za SIS za pospeševanje kme- tijstva podpisalo le 73 odstotkov potencialnih podpisnikov. Kje so vzroki? Ali gre za slabo informira- nje delavcev ali pa zavestno nasprotovanje oziroma nezanima- nju za napredek kmetijstva. Izmed močnejših delovnih sredin so pod- pis odklonili (ali pa o tem sploh niso razpravljali) Les, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, Ko- nus v Majšperku in Ptuju, Labod TOZD Deha, Krojaštvo Moda, In- tes. Tovarna glinice in aluminija, PTT, GIP Gradiš TOZD Gradnje, Emona — Merkur, TP Izbira in Panorama. Člani izvršnega odbora skupnosti v akciji, da bi tem sredi- nam objasnili pomen posjješevanja kmetijstva, niso uspeli. Prav je, da v teh delovnih kolektivih to še en- krat predelajo. Na skupščini smo slišali predlog za občinski odlok tako za zagota- vljanje sredstev kot za enotne prispevne stopnje. Po sedaj velja- vnih prispevajo kmetijske delovne organizacije trikrat več sredstev kot ostale. To ni primer v nobeni drugi interesni skupnosti. Tako naloga pridobivanja novih podpi- snikov ostaja še vnaprej. 1. kotar Tri.li.li, zaj pa le na smuči no sani, smo se deca/čosik drli gdoje pr- vi sneg zapadna. Na sneg se jaz sploh ne jezin, saj si zemla more malo pod belo odejo spočinoti, pač je je moja delegatska baza z menoj vred strašno razočarana nad letošnjo poledico no slabo vzdrievonimi cestami, ki so ble to v prejšjen tjedni prove drsal niče no pospelovalnice. V cajtngah sen šteja, ke naši zimski sluibi za vzdrievoje cest sol fali. Ja, meni se tudi zdi, ke mamo fčosik premalo soli v glovi no na cestah, drgačik se nan tokšne stvari ne bi mogle dogojati. Če de šlo tak dale naprej še de nan v bolnicah gips sfalija za tiste občone kostolomce, ki so na cestah, pločnikih no smučiščih nadrsali no si kosti potrli. Eni so si na svojih avtih poleg kosti tudi pleh zmučkali. Pa saj vete kak poje tista resno šaljiva pesmica: ,,Kosti so mi zravnali dohtarji, avto pa sklepal' mehankarji." Pa se preselimo z leda na most pri Borli. Zlo me veseli, da so naši sotrpini Haložani drgoč most prek krez Dravo dobili. Ovokrot na otvoritvi sen si ga ogleda. Zlo lepo so ga zgrodili no tak trdno naredil, ke ga ne de mogla Drova podreti, kak se je to s storin lesenin moston zgodilo. Zaj so Haloze drgoč s sveton povezane no nede več trebalo liden prek krez Drovo s čolnon brodarti no se prek krez Ormoi no Okič voziti. Ja, pa tudi ptujski most je zaj zafUkani no drgoč poprovleni. Zaj nega več bojozni, ke bi šoferi morski betek dobili, saj so fse tiste prejšje Skrbine no vzpetine v vodorovni položoj sprovlene no zravnone. Pa tudi novo hidroelektrarno na Formini smo dobili. Tudi na našen bregi bi mogli eno na sunčni pogon zgraditi, saj nan po večerih tak Žarnice svetijo, kak da bi imeli večne lučke priigone. Radio crkne, televizija samo pomežikovle, pralni stroj se vstovi, prispevke za elektriko no štrom pa moremo glih tak pločati. Lepo vaspozdrovla električno mrkjeni LUJZ Razprava o študiji turizma študija o razvoju turizma v občini Ptuj do leta 2000 je že v razpravi pri vseh večjih nosilcih razvoja turizma v ptujski občini. Izdelali so jo strokovnjaki fakul- tete za zunanjo trgovino univerze v Zagrebu — centra za turizem. Kot je povedal Marjan Ostro- ško, član izvršnega^sveta SO Ptuj, zadolžen za področje turi- zma, gostinstva in trgovine, so se odločili za dvo fazno razpravo. Nosilci razvoja turizma bodo z razpravo zaključili predvidoma do 15. decembra. Z^tem pa se bodo sestali skupaj z izdelovalci .študije in podrobno razpravljali o vse danih pripombah. Šele, ko bo studia dodelana bo šlo v šir- šo javno razpravo. Ni odveč opozoriti na podobne razprave o študiji razvoja malega gospodarstva v občini, ko smo le veliko razpravljali, bore malo pa naredili. Študija resnično nakazuje smele korake na po- dročju razvoja malega gospodar- stva v občini, vendar doslej kon- kretnih rezultatov še ni. Enako usodo je doživel tudi delovni osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v občini Ptuj. Trdimo lahko tudi, da si nismo še na jasnem, kdo so nosilci razvoja in podobno. Podatek, da sta gostinstvo in turizem v družbenem proizvodu občine zastopana le z dvema od- stotkoma ni za odmct. Še bi lahko naštevali, vendar je v tem trenutku veliko važneje, da se pravilno organiziramo, da bomo lahko tudi v praksi uresničili ti- sto, za kar se v .študiji opredelju- jemo. MG Zlati znak za osnovno organizacijo Delavci splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča so na proslavi ob dnevu republike, ki je bila 28. novembra, podelili tudi jubilejne nagrade zaposlenim za 10, 20 in 30-letno delo v ustanovi Zbranim je ob tej priložnosti o pomenu dneva republike govoril dr. Mitja Mrgole, direktor bolnišnice. Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZS Ptuj pa je ob tem slovesnem trenutku izročil Marjanu ŠtoM, predsedniku osnovne o^anizacije ZS bolnišnice zlati znak slovenskih sindikatov za dolgoletno učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov delavskega razreda. Za kulturni program so poskrbeli člani kulturne skupnosti, dramske in folklorne skupine, ki so z ubranim nastopom ponovno navdušili MG Janko Nflakar izroča zlati znak Marjanu Štolfi foto: JB Značke za inovatorje Razmah inventivne dejavnosti v ptujski občini še vedno ne dosega uspeha, ki bi se bistveno odražal v gospodarstvu. Vzroki za tako sta- nje več ali manj tičijo v neurejenih in pomanjkljivih aktih, ki mnogo- krat destimulativno vplivajo na ,,inventivno razpoloženje" posameznika. Ob tem se še vedno srečujemo tudi s primeri zavidanja ali namer- nega zaviranja nadaljnjega razvoja te dejavnosti, predvsem tistih, ki ocenjujejo trud avtorja, kot njego- vo osebno kor korist, vedno gleda- mo le iz aspekta denarne nagrade. To bi lahko potrdili s primeri, ki so bili ožigosani, kot materialno okoriščanje, ni pa se ob tem raz- mišljalo o koristnosti predloga, ki je morda v skupnem seštevku doprinesel neprimerno več za delo- vno organizacijo. Mnogo tega je bilo povedanega na javni tribuni, obenem tudi to, da v zadnjem obdobju vendarle posvečamo temu več pozornosti, predvsem nekatere delovne orga- nizacije, kol sta AGIS in TGA Ki- dričevo. Najlepši dokaz v potrditev neka- terih zaključkov je podelitev značk ,,INOVATOR", delavcem v AGIS, ki dosegajo že precejšnje uspehe s svojimi predlogi. Ta prispevek in akcija komisije za in- ventivno dejavnost v AGIS pa ne bi smela imeti samo značaja simbolične nagraditve inovatorjev, doseči želimo predvsem to, da iz osamljenih primerov razcveti množičnost in s tem možnosti popolnega izkoriščanja domačega znanja. Zato akcijo komisije pozdrav- ljamo, z željo, da stimulativno vpliva tudi na tiste, ki se še do danes niso poskusili in morda skri- vajo v sebi pravi zaklad koristnih predlogov. Srečko Sneberger ORMOŽ „KAJ HOČEMO?" Takšen naslov ima prva številka informativnega biltena ormoških komunistov. Bilten je izšel prejšnji mesec in kot v uvodu piše Tone Luskovič, sekretar občinske orga- nizacije ZKS Ormož, s tem in- formativnim časopisom ne želijo nadomestiti drugo literaturo in marksistično branje, želijo si le, da bi glasilo bilo odsev dela in pripomoček za uspešno delo v pri- hodnje in za izvedbo konkretnih akcij. V prvi številki informatorja so posebno mesto namenili pomemb- nim stališčem in sklepom občinske konference in sejam komiteja, ena je bila v Primatovi TOZD IV, dru- ga pa v obratu Slog v Središču ob Dravi. V zgoščenem in jedrnatem jeziku so avtorji takorekoč vse zapisali in poudariti velja, da je prav zgoščenost in konkretnost zapisane besede prednost tega informativnega biltena, ki ga izda- ja komite OK ZKS Ormož. Sedaj, ko je prva številka za na- mi, komaj pričakujemo na- slednjo, kajti pričakovati ie. da se bodo s svojimi prispevki oglasili tudi člani osnov- nih organizacij ZKS iz krajevnih skupnosti in združenega dela. Pri- ložnost je, zato pomagajte utirati pot novemu glasilu ormoških komunistov. zk SLOVENSKA BISTRICA Prvi sneg prinesel veselje in težave Prvi sneg letošnje zime je med najmlajše občane prinesel veliko j veselja, iskanja smuči in druge zimske opreme. Se posebno so se ga razveselili zato, ker je zapadel pred praznikom 29. novembrom. Najbo^ 1 optimistično razpoloženi mladi |ubitelji zimskih športov pa že \ načrtujgo zimske šolske počitnice na snegu, v prepričanju, da jih bo ta ; »počakal". Povsem drugače razmišljajo o prvem snegu vozniki motornih vozil in '■■ tudi tisti, ki se morajo na delo voziti iz oddaljenejših krajev in so morali: od doma iti že tudi uro in več prej kot ob ugodnejšem vremenu. Prvi i sneg je prinesel tudi prve prometne nevšečnosti, med njimi poledico in ■ zamude avtobusov. Mnogi vozači so tako prvi delovni dan po zapadlem 1 snegu, prestopih vrata delovne organizacije, šole ali dn^ih ustanov že p \ pričetku delovnega dne. Mnogi si bi te dni prislužili tudi trim značke, saj \ so morah potiskati avtomobile, pa tudi avtobuse že na nekaterih manjših '{ vzpetinah ah celo na ravnem. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat J Tudi v občinskem središču snega na ulicah ni manjkalo Večja delitev dela med „Savo" iz Kranja in AGISOM Dosedanje poslovno medse- bojno sodelovanje med Savo Kranj in DO AGIS iz Ptuja je 21. no- vembra 1978 dobilo še eno po- membno obeležje, ki še bolj krepi stike obeh kolektivov. Predstavni- ki omenjenih podjetij so svečano podpisali okvirni dogovor o realizaciji skupnega projekta prenosa dela proizvodnje iz Save Kranj v AGIS Ptuj. I/ tega doku- menta izhaja, da želita kolektiva zagotoviti zlasti večjo delitev dela, tesnejše medsebojno sodelovanje na tehnološko tehničnem, proiz- vodnem in komercialnem področju ter boljšo dohodkovno poveza- nost. Predvideni prenos proizvodnega programa se nanaša na proizvod- njo stiskanih izdelkov, ki je v okviru današnje TOZD gume- notehničnih izdelkov Save Kranj. Zaradi pomanjkanja delovne sile te proizvodnje na kranjski lokaciji ni moč nadalje razvijati, predstav- lja pa logično dopolnitev proiz- vodnega programa Gumarne AGlS-a iz Ptuja. Za uresničitev tega programa bo kranjska temeljna organizacija GTI prenesla v TOZD Gumarna DO AGIS potrebno opremo, orodje in tehnološko dokumenta- cijo in obenem prevzela del kredit- nih obveznosti za realizacijo pro- jekta. Nadaljnji korak poslovne in dohodkovne povezanosti pa bo storjen na osnovi raziskanih možnosti vključitve TOZD Gu- marne AGIS-a iz Ptuja v SOZD Sava. Naj povem še to, da so že imenovane mešane skupine z nalogo pospešiti nadaljnjo realizacijo zastavljenih nalog v okviru predhodnih opravil za spre- jem dokončnega sporazuma o združevanju dela in sredstev. Ob tem svečanem dogodku je bila kolektivu Sava Kranj podelje- na tudi plaketa 30-letnice AGIS za uspešno medsebojno sodelovanje. Srečko Sneberger SLOVENSKA BISTRICA V novem letu enotne delovne sobote v torek, 28. novembra je bila v Slov. Bistrici sedma redna seja vseh zborov skupščine občine Slov. Bistrica, na kateri so posvetih posebno pozornost predlogu uskladitve delovnih sobot na območju te občine. Neusklajenost delovnih sobot predstavna težavne okohščine za vse tiste zaposlene, ki se vozijo na delo v Slov. Bistrico iz oddaljenejših krajev v času, ko IMPOL iz Slovenske Bistrice nima delovne sobote, po delovnem času v tej delovni organizaciji pa so sedaj tudi usklajeni vozni redi lokalnih avtobusov. Da bi se rešili takšnih problemov, so sklenili uskladiti delovne sobote za območje celotne občine in to v okviru enotnega koledarja organizacij združenega dela in tudi družbenih služb v tej občini za leto 1979. Viktor Horvat Okrepiti stike s potrošnikom že v mesecu decembru, dokončno pa v mesecu januarju prihodnjega leta bodo v trgovskih lokalih Emona - Merkur uvedh ,,knjigo povpraševanja" in „knjigo pritožb". Za kaj gre? V prvi vrsti za to, da bi čim bo^ izpolnili izbiro blaga in pri tem upoštevaU želje kupcev. Tudi v dosedanji praksi so pri nabavi bl^a upoštevah želje kupcev, vendar ni šlo za organizirano zbkanje potreb. S tem tudi žeUjo vzpodbuditi kupce za stalne oblike sodelovanja. Gre za določene kakovostne premike na poti trgovina-potrošnik. V zdajšnjih oblikah seje ta vez kazak le v določenih primerih, ko je šlo zgolj za negodovanja. In kaj bomo pisali v „knjigo Eritožb"? Vse, kar nam na primer ni ugajalo pri ponudbi v določenem )kalu in podobno. V Emoni :rkur so prepričani, da se bodo kupd odzvali vabilu in vneto vpi"f— ': rr^i^t želje in potrebe ter tudi pritožbe. MG TEDNIK - 7. december 1978 SESTAVKI IIM KOMENTARJI - 5 Jože Kohr, predacdnfli lO lokalne skupnosti za cest« odpira prometu novi borlski most Foto: S. Kosi Jzvajalecin inve^itor sta vložila mnogo truda..." Na slovesnosti ob odprtju prometa čez novi most pri Borlu je govoril Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, ki je poudaril pomembnost te prometne poti od Šentilja proti jugu, zlasti še o gospodarstvu obmejnih občin SR Hrvatske in Slovenije. ,,Zaradi dotrajanosti mostu čez Dravo so bile iz leta v leto na tej poti nove omejitve v prometu" je rekel tov. Gnilšek in nadaljeval: ,,Gradnja novega mostu pri Borlu je bila predvidena že v pre- teklem srednjeročnem obdobju, vendar do realizacije ni prišlo kljub njegovi uvrstitvi med pred- nostne naloge pri izgradnji mostov, ker so bile potrebe večje od razpoložljivih sredstev za nji- hovo izgradnjo. Res je, da so bila na starem mostu opravljena večkratna popravila, vendar traj- nejše rešitve ti posegi niso mogli zagotoviti. V srednjeročnem planu repub- liške skupnosti za ceste v obdobju 1976—1980 je bil most pri Borlu vključen v program gradnje mostov v sam vrh prednostnih nalog. Letos januarja so zabrneli stroji na deloviSču pri Borlu. Zlasti prebivalci vzhodnih Haloz, Ptujskega polja in velikega dela sosednje SR Hrvatske, katerih življenje in delo sta povezana prek borlskega mostu z obeh smeri reke Drave, se je veselilo. Toda, še pre- den se je veselje povzpelo v zado- voljstvo je moč naraslih voda Drave svojega dolgoletnega sprem- ljevalca dobesedno spodkopala in zrušila. To je pomenilo za določen čas prekinitev vsakršne povezave čez Dravo pri Borlu. Okoli osem tisoč ljudi, ki so neposredno vezani na ta most, je bilo odrezanih od urbanih centrov, delovnih mest in šolskih klopi — oziroma pot do njih se jim je podaljšala od 30 do 50 kilometrov. Sele modernizacija ceste, ki jo je izpeljala republiška skupnost za ceste kot ob obvo- znico prek Okiča v Halozah, je bila delna rešitev problemov, ki so izbili s porušitvijo starega borls- kega mostu. Nastale so tudi znatne gospo- darske škode, zlasti še zaradi oviranja normalnega poslovanja TOZD Gostinstvo Haloški biser, obrat grad Bori in pri izvajanju investicije novega proizvodnega obrala ,.OIge Meglic" v Doianah. Prebivalci in lastniki zemljišč z obeh strani reke so morali prevzeti breme vodne stihije na svojca ramena v pričakovanju čimprej- šnje zgraditve novega lepotca, ki je danes zgrajen in pripravljen za promet." Za tem je Franjo Gnilšek podrobneje razčlenil, tehnične zna- čilnosti novega borlskega mostu katerega normalna širina je 10,5 metra s cestiščem in hodniki za pešce. Na ptujski strani se» zaradi bližine križišča širi na 12,06 metra. Skupna dolžina pilotov — premer 150 cm, je 176,21 metra. Cestni priključki na most, skupno z odcepi za Moškajnci in Cirkulane so dolgi 1160 metrov in dopuščajo hitrost 80 kilometrov na uro. Na desnem bregu sta urejeni tudi avtobusni postajališči z obeh strani ceste kar bo prispevalo k še večji prometni varnosti, nato pa nada- ljeval: ,,Investitor — republiška skup- nost za ceste je na javni razpis za oddajo del v mesecih septembra in oktobj-a preteklega leta, sprejel štiri ponudbe in kot najugodnejšo GIP INGRAD iz Celja, "ki je vsa dela prevzel za 35 milijonov dinar- jev, kolikor bo tudi predvidena obračunska vrednost. Od tega velja gradnja mostu 24,126.588 dinarjev, ostalo pa cestni priklju- čki, dodatna dela in nekatere podražitve. Ingrad iz Celja je dela opravil še s pomočjo nekaterih drugih delovnih organizacij iz Zagreba, Maribora in Ljubljane, z deli je začel že 10. januarja letos. Prvotni pogodbeni rok je bil od 15. oktobra zaradi zakasnitev pri izdaji garancije za plačila, podalj- šan za več kot en mesec in sporazumno z izvajalcem premak- njen na 29. november. Tudi po lem izvajalec ni mogel nemoteno delali zaradi velikih t^žav z viso- kimi vodami Drave. Ce vse to upoštevamo, lahko zaključimo, da je GIP INGRAD Celje v izredno kratkem času in zelo kvalitetno opravil vsa dela, celo pred uradno izteklim rokom. Vse to je bilo mogoče le z izredno prizadevnostjo in \elikokrat ludi s 24-urnim delo- vnim časom in z neprekinjeno pri- sotnostjo na gradbišču. Veliko skrbi je piovzročil ta most. investitorju, izvajalcu, delovnim organizacijam in prebivalcem z obeh strani Drave. Izvajalec in investitor sta vložila mnogo truda v zgraditev tega pomembnega objekta in tudi veliko razumevanja in potrpljenja so pokazali prizadeli občani s tega območja. Pa saj, vse lepo se rojeva v mukah," je dejal predsednik Gnilšek. ,,Ta novi most je trajna dobrina, ki bo služil rodovom, zlasti na tem ožjem območju obeh bratskih republik, jih povezoval in zagotavljal boljše pogoje za življenje in delo ljudi. Ko ga predajemo namenu na pred- večer rojstva naše republike naj nam in rodovom za nami simboli- zira neprekinjenost revolucionarne poti našega razvoja in napredka. Vsem, ki ste s svojim delom in znanjem doprinesli k izgradnji tega mostu se zahvaljujem in vam česti- tam k delovni zmagi v imenu skupščine občine Ptuj in družbenopolitičnih organizacij. Vsem zbranim na tej slovesnosti, vsem, ki boste most uporabljali pa varno in srečno vožnjo," je zaključil govor predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek. Pripravil: mš Franjo GniSek Je izrekel priznanj« investitorju in izvajalcem del za pravočasno in dobro opravljeno nalogo. Foto: Kosi OB USTANOVITVI KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ Odgovorne organizacijske in proizvodne naloge Skoraj dve leti trajajoče razprave o organiziranju zasebne- ga kmetijstva v ptujski občini smo pripeljali h koncu. Predlogov je bilo več, vendar smo se glede na kadrovske, prostorske in material- ne možnosti končno odločili za enovito kmetijsko zadrugo z zadružnimi enotami. Večkrat smo poudarjali, da je ta oblika prehod- na. Dejstvo je, da enovita kmetij- ska zadruga ni obhka, kjer bi lahko prišlo do izraza popolno odločanje kmetovalcev. Zato bodo v njenem okviru zadružne enote v vseh večjih krajih, kjer bo odloča- nje v rokah kmetov. To pa je bila tudi njihova osnovna zahteva, ki so jo večkrat povedali med javnimi razpravami. Pred referendumom so kmetovalci sklepali članske pogod- be o trajnem gospodarskem in članskem sodelovanju z zadrugo. Te pogodbe je podpisalo 1719 kmetovalcev in toliko članov šteje v začetku nova organizacija. V to število so zajeti tudi delavci dosedanjega obrata za kooperaci- jo. Glasovanja se je udeležilo 1656 kmetov-članov in delavcev. Za izločitev obrata iz delovne organizacije Kmetijskega kombinata Ptuj je glasovalo 97 odstotkov, za razdelitev premože- nja pa 96,6 odstotka glasovalcev. Ta odstotek je za štiri desetinke nižji verjetno zaradi manjše nejasnosti. V gradivu o preoblikovanju je bilo zapisano. da gre za ra/dciitev premoženja med Kmetijskim kombinatom in obratom — sedanjo zadrugo. Na glasovalnem lističu pa to ni bilo navedeno in so bili nekateri kmetovalci V dvomu ali gre za razdelitev njihovega privatnega premoženja. Temu seveda ni tako. Za samoupravni sporazum o združevanju kmetov in delavcev v Kmetijsko zadrugo Ptuj je glasovalo 98,5 odstotka glasoval- cev. Torej so se v veliki večini odločili za kmetijsko zadrugo. Nova organizacija je sedaj pred odgovornimi nalogami, ki zahtevajo tudi širšo pomoč. Potrebno bo izpeljati samouprav- no organiziranost v skladu z zakonom o združevanju kmetov, ki bo sprejet v tem mesecu. Gre za oblikovanje temeljnih. zadružnih organizacij tam, kjer bodo to omogočili kadrovski, prostorski in materialni pogoji. Zato bodo v prehodnem obdobju potrebno vso pozornost posvetiti zadružnim enotam. Nadalje bo potrebno v kmetijski zadrugi zagotoviti potrebne kadrovske, materialne in prostorske pogoje za nemoteno delo. To je odgovfeVna naloga, izpeljati pa jo bo potrebno tudi s sodelovanjem družbenega dela kmetijstva, ki ga ne smemo obravnavati ločeno od zasebnega, saj imata skupne naloge. Med odgovornimi nalogami moramo opozoriti tudi na izvaja- nje srednjeročnega razvojnega in proizvodnega programa kmetij- stva, kjer nekatere naloge uspešno uresničujemo, na več področjih zaostajamo, nekaterih nalog pa še nismo pričeli izvajati. Zato bodo že sedaj morale steči priprave za planiranje za naslednje srednjeročno obdobje. Združevanje dela, sredstev in zemlje še ni steklo kot bi moralo, kar je posledica predvsem nezaupanja, čestokrat neustreznih odnosov, pa tudi dosedanja oblika organiziranosti ni uspela omogočiti zraven ekonomske še socialno in družbeno varnost kmetov. Iz nalog, zapisanih v srednjeročnem programu, je sestavljen tudi program dela v z.asebnem kmetijstvu za prihodnje leto. Poglejmo najpomembnejše. S hidro in agromelioracijami ter komasacijami na petih melioracij- skih območjih v pesniški dolini bomo usposobili za intenzivno poljedelsko proizvodnjo 591 hektarjev zemljišč. Načrti in nekatera pripravljalna dela so že opravljena. Na področju govedoreje bo zadruga pristopila k spremembi tehnologije vzreje telet. Pripravljajo 100 stojišč za vzrejo plemenskih telic, ki bo služila za obnovo črede na kmetijah z mlečno proizvodno usmeritvijo. V prašičereji, kjer najbolj zaostaja- mo za programom, bo v nasled- njem letu vzpostavljenih novih 200 stojišč za plemenske svinje, vzredi- li pa bomo 11 tisoč mesnatih prašičev. Za sladkorno tovarno v Ormožu, ki bo prihodnje leto pričela z obratovanjem, bo potreb- no organizirati tržno proizvodnjo sladkorne pese na 220 hektarjih. Za potrebe razširjenih zmogljivosti živilske industrije v TOZD Petovia in z možnostmi koriščenja namakalnega sistema na Ptujskem polju, bo zadruga prihodnje leto s pospeševanjem in organizacijo poskušala zagotoviti poskusno proizvodnjo 1200 ton različne zelenjave za industrijsko predela- V skladu s programom obnove v vinogradništvu bomo v naslednjem letu obnovili 50 hektarjev vinogra- dov s poudarkom na kompleksnih obnovah v skupnostih. Prav tako bo potrebno začeti z obnovo sadovnjakov. Po letošnji slabi vin- ski letini in s prehodom na novi način odkupa in drugačno tehnologijo predelave grozdja načrtujemo 1000 ton tržne proizvodnje grozdja v prihodnjem letu. Za proizvodno usmeritev kmetij bo prek hranilno-kreditne službe odvedenih investicijskih naložb pri 770 kmetijah. To so torej osnovne naloge, ki so pred kmetijsko zadrugo v prihodnjem letu. 1. kotar POMANJKANJE SUROVIN Živinoreja v velikih težavah Neusklaj^ost cen in pomanjka- nje surovin (koruze) so mesno in- dustrijo privedli na rob rentabilno- sti in danes nekatere delovne orga- nizacije že ustvarjajo velike izgu- be. V ptujski občini sta v velikih težavah {fCmetijski kombinat in Perutnina. V SR Sloveniji potre- bujemo letno 240 tisoč ton koruze več kot je sami pridelamo. Sedanje slarfje pa je takšno, da koruze na tržišču praktično ni moč kupiti. Farma bekonov kmetijskega kombinata potrebuje letno 30 tisoč ton vseh surovin za prehrano, od tega 24 tisoč ton koruze. Lastna kmetijska proizvodnja lahko zago- tovi le okrog 5 tisoč ton. Tudi če vse razpoložljive kmetijske površi- ne zasejemo s koruzo lahko zago- tovimo le četrtino potrebnih koli- čin. Zato sla mesna proizvodnja v kombinatu in Perutnini vezana na nakup koruze in ostalih surovin iz žitorodnih predelov Jugoslavije. V kmetijskem kombinatu bodo po- skušali vse, da bi prihodnje leto zagotovili čimveč lastnih surovin, vendar to nikakor ne bo zadosto- valo. Nadalje poskušajo z razširi- tvijo kooperacijske mreže v Voj- vodini, kjer že deluje njihova TOZD Merkur Beograd, ki združuje prek 2200 kooperantov in 52(X) hektarjev površin. Vendar se tudi pri lem srečujejo s težavami. Prav tako bo potrebno uredili do- hodkovne odnose s proizvajalci, kar pa so že velikokrat poskušali brez pravega od/iva. Torej ničkoli- kq težav. Odpravili jih bomo mo- rali v okviru republike in z medre- publiškim dogovarjanjem. Zagotovitev surovin pa pogojuje nadaljnji razvoj in širjenje živino- rejske proizvodnje. V nasprotnem primeru programov ne bo moč uresničiti. Sedanje izgube se pove- čujejo zaradi višje cene koruze kot je bila dogovorjena. Dogovorjena cena je bila 3 din za kilogram. vendar je ta sedaj prek štiri dinar- je, celo prek pet dinarjev. Krmila so zato postala tako draga kot nekatere slabše vrste kruha. Tudi to nekaj pove, kajne? Letošnji dovoljeni uvoz koruze (150 tisoč ton) je kaplja v morje in tržnih odnosov ne bo uredil, to- rej normaliziral ceno koruze. Zato naši proizvajalci mesa in krmil predlagajo večji uvoz, zagotovitev prehrane za farme in regulirati po- nudbo, pri spomladanskem uvozu proučili dodatni uvoz in pravičnej- ši razdelilnik uvoženih količin z upoštevanjem potreb in dosedanje proizvodnje, takojšnje povišanje cene žive leže ter z medrepubliškim dogovarjanjem ukinili borzo v Novem Sadu in ustanovili intere- sno skupnost za to področje. Pred nami je tako zelo odgovorna družbena naloga, ker se pojavljajo težnje za zmanjšanje sialeža živine. kar pa bo imelo negativne posledi- ce na ponudbo z mesom v prihod- nji sezoni, tudi turistični. Takšne težave so v živilski pro- izvodnji prisotne že dalj časa. Kot smo slišali na seji občinskega od- bora sindikata delavcev v kmetijst- vu in živilski industriji, so pekov- ske organizacije tudi v velikih te- žavah. Z administrativnim odloča- njem cen so v neenakopravnem položaju z drugimi panogami in imajo zelo nizko akumulacijo. Sredstev ni, naložbe v obnovo pa so nujne. Prav tako ni tržnosti pšenice, ker gre za krmilo. V nadaljevanju seje so člani od- bora obravnavali resolucijo o poli- tiki uresničevanja družbenega plana ptujske občine v prihodnjem letu. Dopolnil je veliko, zlasti s kmetijskega področja. 1. kotar Razprava o ustanovitvi medobčinske gospodarske zbornice v ptujski občini bomo v času od 15, decembra do 25. januarja vodili javno razpravo o ustanovitvi medobčinske gospodarske zbornice, O tem bo potrebno razprav^ati v vseh detovnih organizacijah ob pristnosti predstavnikov sindikata in drugih zainteresiranih. Nosilec razprave je sindikat, ki bo v ta namen tudi dchcal posvet s predsedniki osnovnih organizacg sindikata, sekretarji ZK, predsedniki delavdcih svetov in direktorji temeljnih in drugih organizacy združenega dela. MG Obisk predsednika zadružne zveze Pred referendumom za preobli- kovanje obrata kooperacija Kme- tijskega kombinata Ptuj v enovito kmetijsko zarugo, je obrat obiskal predsednik Zadružne zveze Slo- venge Andrej Petelin. Predstavniki obrata in delovne organizacije so ga seznanih z dosedanjo organi- zacgo, pripravami na probliko- vanje, z novo obliko organizi- ranosti ter s proizvodnimi natogami kmetijstva v ptujski občini Ob tem so izpostavih tudi težave, med njimi zlasti kadrovske probleme, organizacijske težave ter preskrbo s surovinami. Andreja Petelina je zlasti zanimalo, kako bo z bodočo organiziranostjo kmetijstva, izvajanje srednjeroč- nega plana in priprave za nas'ednje srednjeročno obdobje, saj je ptujska občina med najpomemb- nejšimi v kmetijski proizvodnji naše republike. V bodoče moramo več pozornosti nameniti zemlji, pridobivanju novih kmetijskih površin z regulacgami in meliora- cgami. Na tem področju smo že veliko opravili, precej nalog pa je še neuresničenih. l.k. SNEŽNI PLUGI ZAORALI LE ENKRAT - OBČAN LE DRSAJ... Letošnja zima kaže ostre zobe. Kljub vsem zagotovilom, da nas zima ne bo presenetila, moramo reči, da smo tokrat izgubili vajeti iz rok. Zdajšnja „zimska idila" je prekosila vsa pričakovanja. Tisti pa, ki so poklicani za odstranjevanje snega se niso kdo ve kako potrudili. Snežni plugi so ponekod zaoraU le enkrat in še to površno. Odrinili so le sneg na bližnje pločnike, ki tudi niso očiščeni. Na njih se je nabrala pravcata zmrzal v taki meri, da od hišnega praga pa do drsalnice ni daleč. Podobno stanje vlada tudi na naših cestah. Popravni izpit za služimo prav vsi, n^bo^ pa odgovorni, ki iščejo razhčna opravičila tudi taka, da nam niso „poslah" snega. Neka bo potrebno le storiti! MG ENAJSTI DECEMBER JE TU! v 660. členu zakona o združenem delu je v prvem odstav- ku zapisano: ,.Obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti In organizacije poslovnega združeva- nja morajo prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve." Ta zakon, o njem smo govorili v superlativih, je bil objavljen v Ur. listu SFRJ z dne 3. decembra 1976, veljati pa je začel osmi dan po objavi. Zato je do 11, decembra 1978 treba urediti vse tisto, kar je navedeno v cit. členu zakona. O tem je v ponedeljek, 4, decembra razpravljala tudi novolmenovana komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ki deluje pri skupščini občine Ptuj, Pod predsedstvom Janka Bezjaka so ugotovili, da večjih zaostankov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na območju ptujske občine ne bo, res pa je, da so ponekod referendume razpisali z nekoliko zamude, zato bodo statute in druge samoupravne akte sprejeli na referendumih kak dan kasneje, vendar še v tem mesecu. Na seji so sklenili, da bodo s pomočjo družbenega pravobranil- ca samoupravljanja do konca letošnjega leta zbrali vse samoupravne akte, ki so v zvezi z usklajevanjem z zakonom o združenem delu bili sprejeti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in si tako ustvarili pregled, li samoupravni splošni akti bodo komisiji tudi podlaga za nadaljnje delo, ko ho preučevala vsebino. Za uresničitev te naloge so na seji imenovali tudi 5 delov- nih skupin, ki jih bodo vodili člani komisije, okrepljeni s predstavniki sindikata in strokovnih organov. Vsaka delovna skupina bo štela najmanj 5 članov in to za nasled- nja področja: — za preučevanje samoupravne organiziranosti združenega dela, — za preučevanje dohodkovnih odnosov, — za preučevanje delitve po de- lu. — za preučevanje svobodne menjave dela med delavci TKOZD in skupnimi službami, ter — /a preučitev pravne usklaje- nosti samoupravnih aktov. Vsaka skupina bi naj pripravila anali/o najkasneje do konca marca 1979, FF 6-IZ NAŠIH KRAJEV 7. december 1978 — TEimiK »VAŠA SREČA - NAŠE ZADOVOUSTVO" ^ KIDRIČEVO Brez dvoma organizatorji sreča- nja v KS Kidričevo pod vodstvom neumorne in aktivne predsednice komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo pri KS Kidričevo Rozike OJSTERSEK niso mogli izbrati lepše parole kot je bila ob spreje- mu starejših občanov v veliki dvorani TGA v Kidričevem v soboto 25. novembra. Temu sprejemu namreč v KS vsako leto posvečajo veliko pozor- nost in namenijo del sredstev za naše stare občane, ki so mnogokaj žrtvovali in dali za nas in za to kar danes imamo. Organizatorji sreča- nja so jim uredili prevoze z avtobusi na srečanje in tudi pozneje nazaj na njihove domove. Takoj ob vstopu v dvorano so jih prisrčno sprejeli tudi naši mladinci, jim ponujali aperitive, pomagali pri odlaganju plaščev itd. To je na občane napravilo izredni vtis, kar smo lahko razbrali iz njihovih izjav. O programu, ki so jim ga priredili najmanjši občani iz vrtca in OS pa bi najbolj zgovorno povedale fotografije iz tega programa, ki jih pa žal vseh res ne moremo objaviti, zato pa je toliko bolj veselo za vse nas dejstvo, da so vsi bili presrečni in marsikatere- mu so se zasolzile oči, to so bile solze sreče in spominov na njihova mlada leta. Program je bil resnično odličen za kar gre zasluga najbolj organizatorjem srečanja, ki smo jih že omenili, predsedniku sveta KS Miru Kovaču za pozdravne besede ter izvajalcem programa, pri čemer ne smemo prezreti tistih, ki so jih še kako dvignili s svojimi narodnimi viža- mi. Skratka radost in veselje vseh prisotnih je bila tudi naša sreča in naše zadovoljstvo! France Meško V programu so sodelovali tudi najmlajši iz šole in vrtca! Najstarejša občanka in občan KS po prevzemu spominskih praktičnih daril! Posnetek: K. Zoreč DESTRNIK PRIPRAVE NA REFERENDUM Glede na to, da v tej krajevni skupnosti z letošnjim letom poteče redni kr^evni samo- prispevek, so na zborih občanov sprejeh sklep o ponovnem referendumu za samoprispevek. Potrebo po tem so ugotovile vse družbenopoUtične organizacije, društva in samoupravni organi KS, kar so občani na zborih. Ki so bili v novembru tudi sprejeli. Na zborih so občani dali tudi nekaj konkretnih predlogov za dela, ki bi jih n^ sofinancirali iz samoprispevka. Na zboru delegatov KS Destrnik so 20. novembra tudi sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za čas od 1. januarja 19/9 do 31. decembra 1983, to je za obdobje 5 let. V tem času bi zbrali skupno 220.000 din s tem, da bi zaposleni prispevah po 2% od neto osebnega dohodka, kmetje oz. lastniki zemljišč 3% od novega katastrskega dohodka, obrtmi 4 %, upokojenci 2 % in zdomci v pavšalnem znesku 500 din letno. Poleg teh finančnih obveznosti, bi n^ vsak za delo sposoben krajan opravil še po 4 delovne dni letno pri komunalnem urejanju vasi, kdor pa se dela ne bi udeležil, bi naj za vsak dan plačal 200 din. S samoprispevkom zbrani denar bi porabili za sofinanciranje gradnje vodovoda, za vzdrževanje m širjenje kr^evnih cest, za modernizacijo ceste Zg. Velo- vlek-Svetinci Janežovci-Jiršovci, za telefonsko omrežje, za gradnjo transformatorskih postaj, avtobus- nega postajališča, mrhSke vežice, popravilo osnovne šole, za ;manciranje ^udske obrambe in civilne zaščite, dela družbe- nopolitičnih organizacij in društev in za podobne namene. O vsem tem bodo delovni ljudje in občani KS Destriuk odločali na referendumu, ki bo v nedeljo, 17. decembra 1978. A. K. SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI HEROJA LACKA ROGOZNICA POPRAVEK SKLEPA O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA V LETIH 1979-1980 IN SREDNJEROČNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1981-1985 ZA IZGRADNJO KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEKTOV KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGOZNICA Dopolni se 2, točka sklepa o razpisu referenduma tako, da se dodata dve novi alineji (ki sta pri tiskanju pomotoma izpadli), dopolnitev besedila se ^asi: — sofinanciranje asfaltiranja ceste Pacinje—DQmava; — sofinanciranje asfaltiranja ceste Podvinci—Zupno ali Hrastje; Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v TEDNIKU, st. 46. dne 23. novembra 1978. fLogoznica: 29. 11. 1978 tevilka: 014-219/78-FB Predsednik Skupščine krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica Feliks BAGAR L r. ZETALE Odkrili spomenik padlim borcem V. sredo, na sam Dan republike so na pokopališču v Žetalah odkrili q)omenik padlim borcem v NOB. Postavitev spomenika je organizirala krajevna organizacija ZZB NOV skupno z osnovno organizacgo ZSMS Žetale. Slovesnost je bila v sredo popoldne, združena s kulturnim programom, ki so ga pripravUi učenci osnovne šole in mladina. Z odkritjem spomenika padlim v NOB so svečano počastili 35. obletnico zgodovinskUi dogodkov v mestecu ob slapovih Pive - v Jajcu, ki ve^a za rojstni kraj Republike Jugoslavge. TH Odprtje nove bencinske črpalke Predstavniki skupščine občine, družbeno-poUtičnih organizacij, krajevne skupnosti „Jože Potrč" in drugi gostje so se udeležili krajše priložnostne stovesnosti ob odprtju nove bencinske črpalke na Potrčevi cesti v Ptuju. Na slovesnosti sta govorila predstavruk investitorja - Petrola in Drago Cater, predsednik skupščine KS „Jože Potrč". Oba sta poudarila, da je odprtje nove črpalke izrednega pomena. Objekt so gradUi delavci teme^ne organizacije Stavbar - Gradbeništvo „Drava", dela pa so veljala čez 8 milgonov dinarjev. MG Nova bendnska črpalka na Potrčevi cesti foto: zk HAJDINA Razvili pionirski prapor Tudi v krajevni skupnosti Hajdina je bUo ob dnevu republike slovesno. Tamk^šnji pionirji so razvili svoj prapor. Slovesnosti so se ob tej priložnosti poleg predstavnikov krajevne skupnosti, družbeno-po- Utičnih organizacij, pionirjev, udeležih še nekateri drugi gostje. Prapor pionirskega odreda z 19 trakovi je razvil Stanko Lepej, direktor Ptujske tiskarne, ki ima pokroviteljstvo nad šolo. Pionirji so za to priložnost pripravili tudi prisrčen kulturni program. Zatem pa je sledilo tovariško srečanje v prostorih šok. MG Dejavnost v sliki in fotografiji Društvo upokojencev Ptui je tokrat že drugič pripravilo razstavo slik in fotografij sovjih članov. V sliki in fotografiji so se predstaviU Lojze Kirbiš, Janez Korošec, Rudolf Turkuš, Albin Tomše in Jože VrabL Letošnja razstava je bila tako po vsebini kot tudi številu izdelkov bogatejša od minule razstave, s katero je društvo obogatilo svoj 30. jubilej. V društvu so prepričani, da bodo tudi v prihodnje pripravih še več podobnih razstav in jih po možnosti obogatili se z drugimi izdelki. Lahko tudi rečemo, da društveno življenje doživlja pravo pomlad. Le nekoliko jih skrbi podatek, da je v društvo vključenih le m^hen odstotek velike družine upokojencev. Takšna je podoba tudi pri ostalih društvih v občini. Njihova n^večja želja je, da bi pridobih čim več novih članov. Ob koncu ve^a se zapisati, da je razstavo obiskalo večje število upokojencev in dnigih občanov. Z materialnimi prispevki pa so pomagah nekateri zasebni obrtniki in tudi delovne organizacije. Razstava je nosila obeležje praznovanja 29. novembra - praznflca republike in 35-obletnice II. zasedal^a AVNOJ-a. ........- MG Krajevna skupnost Rogoznica poimenovana po heroju Lacku Na Dan republike — 29. novem- bra 1978 se je v domu Sloven- skogoriške čete sestala skupščina krajevne skupnosti Rogoznica na svoji 14. redni in svečani seji. Na seji so soglasno sprejeli novi statut krajevne skupnosti Rogoznica, ki je začel veljati takoj. S sprejemom novega statuta je dobila krajevna skupnost Rogoznica tudi novo ime: ,,KRAJEVNA SKUPNOST HEROJA LACKA ROGOZ- NICA". Krajevna skupnost pa je dobila z novim statutom tudi svoj grb. Grb je stilizirano spominliko obeležje narodnoosvobodilnega boja v Kicarju, peterokraka zvezda, kladivo in sedem žitnih klasov. Na spominskem obeležju je napis: „NOB — APRIL 1942", pod tem pa napis: ,,KRAJEVNA SKUPNOST HEROJA LACKA ROGOZNICA". O osnutku statuta krajevne skupnosti je potekala javna razprava od 23. oktobra 1978 dalje. Največ pripomb in dopol- nitev k besedilu osnutka statuta je bilo sprejetih na 13. razširjeni seji skupščine krajevne skupnosti Rogoznica, 19. novembra 1978 in na petih zborih krajanov, ki so se zvrstili 25. in 26. novembra 1978. O vseh predlaganih pripombah in predlogih je razpravljala komisija za statut in samoupravne akte krajevne skupnosti, 27. novembra 1978 in jih soglasno sprejela. Skupščina krajevne skupnosti Rogoznica je 29. novembra 1978 razpravljala o vseh pripombah in predlogih danih v javni razpravi in jih soglasno sprejela. V javni razpravi je bilo največ pripomb in predlogov k splošnim določbam, k določbam o odborih vaške samou- prave, k določbam o poravnalnem svetu in svetu potrošnikov ter porabnikov in storitev, k določbam o številu delegatov združenega dela v skupščini krajevne skupnosti ter k določbam o družbenih organizacijah in društvih. K določbam o referen- dumu so krajani predlagali, da bodo o srednjeročnem planu raz- voja krajevne skupnosti odločali na referendumu. Skozi celotno javno razpravo je bila prisotna težnja krajanov po uveljavitvi vaške samouprave, ki je v mandat- ni dobi prve delegatske skupščine krajevne skupnosti Rogoznica že pognala globoke korenine, pridobljene izkušnje pa so našle svoje mesto v novem statutu krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Ob sprejemu novega statuta je skupščina zadolžila komisijo za statut 1n samoupravne akte krajev- ne skupnosti, da takoj pripravi prečiščeno besedilo novega statuta. Skupščina je tudi sprejela sklep, da morajo po en izvod statuta prejeti vse družine na območju krajevne skupnosti najpozneje do 28. februarja 1979. Statut pa bodo prejele tudi vse tiste temeljne orga- nizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki volijo svoje delegate v skupščino krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, nadalje vse krajevne skupnosti, s katerimi krajevna skupnost Heroja Lacka Rogoznica sodeluje ter vse družbenopolitične in družbene organizacije ter društva na območju krajevne skupnosti. Sprejem statuta je biL zelo svečan, ker je bil povezan s krajevno proslavo v počastitev Dneva republike in 35. obletnice drugega zasedanja AVNOJ. Kukurni program sta pripravila aktiv Zveze socialistične mladine ,,Franc Kramberger" in Prosvetno društvo ,,Alojz Arnuš" Rogoz- nica. Ob sprejemu novega statuta pa je bilo posebno prijetno prese- nečenje prvi nastop novous- tanovljenega ženskega pevskega zbora prosvetnega društva ,,Alojz Arnuš" Rogoznica pod vodstvom .GRETE GLATZ. Krajevna skupnost Heroja Lacka Rogoznica bo novi statut preizku- sila v praksi že 17. decembra 1978, ko bodo v tej krajevni skupnosti krajevne volitve delegatov v novo skupščino in odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, volitve novih odborov vaške samouprave ter referendum za krajevni samoprispevek za dinanciranje srednjeročnega prog- rama razvoja krajevne skupnosti v letih 1979—1980 in 1981—1985. Feliks Bagar Kultura bogatejša še za en prostor v občini Tudi člani prosvetnega društva Prvenci-Strelci in občani iz tega območja so pomembno delovno zmago povezali z letošnjim prazni- kom republike, ko so se v soboto, 25. novembra v velikem številu zbrali v novi prosvetni dvorani, zgrajeni v veliki meri s prosto- voljnim delom, s prispevki v gradbenem materialu, prevozih in v denarju in tako še enkrat potrdila, da je v slogi resnično tudi moč. ,,Ti uspehi, niso samo naši, to je uspeh vseh, ki ste nam pomagali," je uvodoma dejal predsednik do- mačega prosvetnega društva in glavni organizator celotne akcije ob gradnji doma Ivan Galun. Marsikateri delovni dan, odtrgan kmečkemu delu, je bilo potrebno žrtvovati, da je večletna želja in potreba končno postala resničnost, da so letošnjemu dnevu republike, o katerem je obširneje spregovoril predsednik KK SZDL Markovci Jože Petrovič, podarili lepi, prostorni novi dom namenjen sedanjosti in bodočnosti. K veliki delovni zmagi krajanov Prvenc in Strele je v imenu kulturne skupnosti občine Ptuj zbranim spregovorila predsednica ' skupščine Marija Magdalene in j povdarila pomembnost kuUure kot ' neločljive celote našega i samoupravnega življenja. Pri tem \ ima prav ljubiteljska kulturna de- javnost v občini največji delež, ki se manifestira v delu 28. prosvetnih društev in petih kulturnih skupin v združenem delu. Tako smo lahko ponosni na 21 gledaliških skupin, 18 pevskih zborov, tri pihalne orkestre šest folklornih skupin, na likovne sekcije, tamburaške orkestre in druge. Se pred leti je veljala za vsa društva v občini ugotovitev, da ni-, majo ustreznih prostorov za delo- vanje, danes pa že lahko rečemo, da smo tudi tukaj močno napredo- vali. Dom prosvetnega društva Prvenci-Strelci je najnovejši do- sežek pridnih rok krajanov, ki so tako dobili streho nad glavo za vse vrste dejavnosti. Objekt pa jih tudi obvezuje, da bodo v prihodnje prav tako vztrajni pri delu kot so sodelovanje, volja, skupne želje, cilji in delo, ki rojeva tako velike sadove. V novi prosvetni dom je bilo vloženih skupaj prek 3400 prosto- voljnih delovnih ur, krajani so prispevali ves les, prevoze ali kako drugače pomagali, da je danes dom skupaj s sredstvi republiške kulturne skupnosti, odprt in vreden prek 850 tisoč dinarjev. Vsa dela še seveda niso končana in ra- čunajo, da bo čez leto dom dobil končno podobo in tudi opremo. Ob otvoritveni slovesnosti si poleg krajanov, zaslužijo čestitke tudi vsi sodelujoči v kuUurnem programu: moški pevski zbor PD Markovci, učitelji osnovne šole za recital, mešani pevski zbor PD iz Dornave, folklorna skupina iz Markovec ter domači mladinski aktiv. Ce se bodo svojega dela tudi v prihodnje lotevali tako skrbno in odgovorno, uspeh gotovo ne bo izostal in bo novi dom dejansko služil temu, čemur so ga s tolikimi napori in skupnega dela tudi na- menili. mš .,TI uspehi niso samo naši, to je uspeh vseh...," je dejal pred- sednik domačega prosvetnega društva Ivan Galun. Foto: JOS TEDNIK — 7. december 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 V PTUJU PRED 60 LETI Ob dnevih osvoboditve smo bili veseli (V zadnji številki smo na kratko opisali dogajanja v Evropi pred 60 leti in jih povezali z dogajanji v ptuiu. To smo popestrili z zapisom ptujčana, že pokojnega Franca iConiela iz Panonske 3 v Ptuju, [sijegov zapis do konca objavljamo danes.) ,,Tudi bivši župan mesta Ptuja, znani Ornig, je zadnji dan pred preobratom pobegnil v Avstrijo, Icer je pač imel slabo vest. Ostal pa je njegov sin Pavel, ki je kljub no- vi oblasti lahko nemoteno gospodaril z velikim premoženjem |(0t veleposestnik, trgovec in obrt- nik. Naj zapišem, da je njegov oče prišel v Ptuj kot mlad fant sloven- skih staršev iz Slovenskih goric. Ko je prišel v Ptuj je baje imel le culo v roki, potem pa si je nagrabil veliko premoženje, se povzpel za mestnega župana in bil eden naj- zagrizenejših nemčurjev. Narodnostno je zatiral ljudi iz katerih je izhajal, čeprav je oboga- tel z delom njihovih rok. Bilo je menda 3. novembra 1918, ko je bilo na trgu pred Ma- gistratom veliko zborovanje, na katerem je odvetnik dr. Dermenc svečano razglasil množici Ptujča- nov in okoličanov, da smo po dol- gih stoletjih končno osvobojeni suženjstva, da smo postali svo- bodni na svoji zemlji v novi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Takrat se je začela skozi Ptuj valiti velika armada madžarskih vojakov, ki so odhajali iz fronte v Italiji. Nepretrgoma dva do tri dni so se valili skozi Ptuj v polni bojni opremi, z ogromnim številom voz, do vrha naloženih z raznim bla- gom, ki so ga pobrali na razpadli fronti, ali pa ga naropali med potjo. Umikajoči vojaki iz fronte so na Pragerskem na železniški postaji in v restavraciji pobrali vse, kar se je dalo, drugo pa so razbili. Tega smo se takrat bali tudi v Ptuju, za- to smo podvzeli vse možne ukrepe, da do tega ne bi prišlo. In res, ni prišlo do tega, le z vagonov in od železniške postaje so s strojnicami kar na slepo streljali proti mestu, da so krogle žvižgale tudi po Viča- vi. Ranjena je bila le neka ženska, mati več malih otrok, pisala se je menda Segula, stanovala pa je v hiši, ki ji sedaj pravimo pri 2i- lavcu. Zaradi težke poškodbe so ji v bolnišnici morali akupunktirati obe nogi. Drugih žrtev iz tistih dni v Ptuju pa se ne spominjam. Dnevi osvoboditve so bili veseli, toda tudi polni negotovosti in skr- bi za jutrišnji dan. Od vseh strani so prihajale vznemirljive govorice. V Strnišču, .sedaj Kidričevem, je bila takrat vojaška bolnišnica, prej pa taborišče za vojne ujetnike in begunce iz Goriškega. V tej vojaški bolnišnici je bilo ob koncu vojne okrog 2000 vojakov, bolnih in ranjenih na italijanski fronti. Ru- ski vojni ujetniki pa so že prej zapustili to taborišče in odšli do- mov, razen težko bolnih, ki niso bili sposobni za dolgo potovanje. Ob prevratu so tudi ranjenci in bolniki, če so le mogli začeti odhajati domov, saj so bili iz raz- nih dežel in različnih narodnosti. Tudi reda v taborišču in bolnišnici ni več bilo, zato so začeli mnogi odnašati kar se je pač dalo. Bol- nišnica je bila v barakah iz katerih so vojaki in civilisti odnašali material na vse strani. Proti temu ropanju je nastopil Ptujčan nared- nik Rajh. Skupaj s tovarišem je hotel napraviti red, žal je to plačal z življenjem. Ob vhodu v taborišče ga je zadela krogla v glavo, zgrudil se je in umrl, njegov tovariš pa se je prav tako zgrudil težko ranjen... Na dan 15. decembra 1918 pa je bil v Ptuju neke vrste narodni praznik. Vse mesto je bilo okraše- no, prišli so ljudje s podeželja, mnogi v narodnih nošah, po ulicah so bile povorke, skratka velika manifestacija ob osvoboditvi naše- ga naroda izpod tisočletnega suženjstva pod tujim jarmom. Ti- sti dan je bilo v Ptuju mlado in staro vK v najlepšem razpolože- nju, od navdušenja so nekateri poklekali in poljubljali zemljo. Naprej je razvoj dogodkov več ali manj znan. Prišlo je do zedi- njenja v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, njeno zgodovino do- volj dobro poznamo. Naj še samo zapišem, da so bile kmalu za tem razpisane volitve. V Ptuju je kan- didiralo kar 13 strank in je bilo na volišču 13 skrinjic. Večino je dobi- la social-demokratska stranka, za- to je iz njenih vrst bil izvoljen za prvega župana v Ptuju — Lozin- šek, imena se ne spominjam, bil je pekovski mojster v Ptuju, za namestnika župana pa je bil izvo- ljen Anton Borovšak, član narod- nih socialistov, po poklicu pa knjigovodja. Dodam naj še to, da je bilo tiste čase v Ptuju v eni družini več pripadnikov različnih strank. Zaradi strankarskih pripadnosti niti ni bilo složnosti v družinah, kaj šele, da bi to prispevalo k enotnosti v državi. Kljub strankarskim razprtijam pa smo si bili Slovenci tedaj enotni v boju za severno mejo. Na klic generala Maistra in njegovega šta- ba smo kot en mož šli v boj proti nakanam Nemcev, ki so imeli parolo: ,,Ho-ruck bis zum Stein- bruck!" — Horuk do Zidanega mosta! No, kot vemo, so se morali ustaviti pri Lipnici in Radgoni." Pripravil: FF Likovno ustvarjanje pionirjev občine Ptuj v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi v Ptuju je v teh dneh odprta zanimiva likovna razstava izdelkov učencev osnovnih šol ptujske občine, ki jo je pripravila komisija za kulturno in medrepubliško sodelovanje pri občinskem svetu ZSS Ptiij v sodelovanju z nekaterimi zunanjimi strokovnimi sodelavci di. Štefko Cob^evo, prof. Albinom Lugaričem ter člani žirije, kije likovna dela izbrala za razstavo - Rozino Šebetičevo, Jožefom Foltinom in Bogomiijem Jurtelo. Pionirji ptujske občine so že nekajkrat uspešno nastopili s svojimi deh na likovnih razstavah, je uvodoma v svojem priložnostnem govoru dejal Feliks Bagar, predsednik omenjene komisije pri OS ZSS Ptuj in povdaril, da je IDcovna vzgoja mladega človeka zelo pomembna v oblikovanju njegove osebnosti in njegovega odnosa do vrednot kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Razstava pa žeU prikazati likovno ustvarjanje mladega rodu na naših šolah in z njim seznaniti vse vrstnike v občini. Vabilu za sodelovanje so se odzvale osnovne šole iz Cirkovc, Domave, Gorišnice, Leskovca, Juršinc, Podlehiuka, Majšperka, Vidma, Žetal, Kidričevega ter Franc Osojnik, Ivan Spolenjak in Tone Znidarič iz Ptuja. Namen razstave pa je med drugim tudi ta, da spodbudi prosvetne delavce in pionirje, da bo likovni pouk na šolah še bolj vrednoten, najboljša dela pa bi tudi nagrajevaU s knjižnimi nagradami. Po kulturnem programu v katerem so sodelovali recitatorji m pevci, je razstavo odprl Slavko Tepe ž - učenec osnovne šole Tone Znidarič, marljiv pionir in uspešen likovni ustvarjalec. Na ogled pa bo še do 15. decembra med 11. in 16. mo. mš Arheološka razstava v Ormožu V Ormožu je bila 24. novembra 1978 pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti občine Ormož, v prostorih ormoškega gradu, odprta arheološka razstava, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj. Na tej razstavi je prikazanega del gradiva, izkopanega v letih 1974-1978, ko so bila tu skor^ nepretrgano sistematična raziskovanja, potrebna zaradi poznejših gradenj. Razstavljenega je nekaj naselbinskega gradiva iz eneoUtskega obdobja in kulture žarnih grobišč ter skoraj v celoti keramično in kovindco gradivo iz grobišča. Med naselbinsko keramiko je razstavljemh tudi neka miniaturnih posodic, piramkialnih uteži, vretenc raznih obUk, keramična igrača - ropotuljica, bronasti nož, igla, kamnite sekire, posebno zanimiva pa je keramična antropomorfna in zoomorfna plastika. Gradivo iz grobov, ki je razstavljeno po grobnih celotah je izredno bogato s keramičnimi in kovinskimi pridatki. Vse keramično gradivo od velikih žar do miniatumŽi posodic je izdelano brez lončarskega kolesa, ki ga takrat še niso poznah in je ornamentirano z vrezi, cik-cak linijami, krogi - nekateri od teh so oblikovani celo iz cinastih lističev. Nakit je v glavnem izdelan iz brona in železa. Od nakita n^ omenim bronaste nanožnice omamentirane z vrezi, bronaste in železne zapestnice, bronaste fibule očalarke, salteleone, okrasne igle, železen torkvez, na katerem so še vidni sledovi tkanine. V grobu 7 pa tudi zlate in steklene perle. Razen nakita so razstav^ eni tudi drugi kovinski pridatki, tako: bronasta dvojnokrižna pašna spona, bronasti noz, britev, sekira in suUčna ost. Od ognja so nekateri predmeti poškodovani in zlepljeni, kot v grobu 7, kjer so zlepljene fibula očalarka, železne zapestnice in nek^ salteUonov. Pri arheoloških izkopavanjih v letih 1974-1978 smo leta 1974 na nekdanjem „Skoršičevem vrtu" odkrili stanovanjsko jamo-zernunico s keramičnim in kovinskim gradivom iz časa eneolita (2,100 - 1,800 pred našim štetjem) - do sedaj najstarejša odkritja najdbe, ki pričjgo, da je bil Ormož naseljen že v tem času. Nedvomno pa je Ormož doživel n^večji razcvet v času t. im. Kulture žarih grobišč (1250-750 pred našim štetjem). V tem času je bil utrjen z zemeljskim nasipom, kije na nekaterih mestih še danes dobro ohranjen in je imel že neke vrste urbanistično ureditev, saj smo odkrili dve cesti, ki potekata v smeri S-J in V-Z ter več lesenih stavb na gredeh večjih in manjših dimenzij, ki so pravokotne na le-te. Kazen tega smo ob cestah, stanovanjskih stavbah in znotraj teh, odkrili zbiralnike za vodo, ognjišča, kiuišča in veliko množino keramičnega, kamnitega in kovinsk^a gradiva. Na nekdanjem „Škoršičevem vrtu" pa tudi nekaj žganih grobov iz tega časa. Poznejša poselitev, ki je izpričana prav tako s keramičnim in kovinskim gradivom je bUa v času La-tenske kulture (od 4, stol. pred našim štetjem do našega štetja), katere nosilci so bili Kelti. Z vsemi temi odkritimi najdbami se Ormož nedvomno uvršča v sam vrh evropske prazgodovine. dipl. arh. M. Tomanič-Jevremov Žgani grob 5 Delček preteklosti tudi zanamcem Opekarska peč številka 5 ob odkritju pred štririmi leti. Foto; B. Jevremov Sistematske arheološke raziska- ve terena na območju Ziherlove ploščadi in Rabelčje vasi v Ptuju, kjer danes že stoji vrsta velikih stanovanjskih blokov in kjer še pospešeno gradimo nova stano- vanja za naše delovne ljudi in občane, so odkrila v zemlji marsi- kaj zanimivega. To območje seveda ni znano samo po najdbah iz obdobja Rimljanov, nič koliko je bilo napisanega in povedanega ob tako imenovanem nedovolje- nem posegu z gradbenimi stroji, vanj pa smo ravno za ta dela vlo- žili ogromno sredstev in si ob tem tudi želeli, da bi kaj na mestu najdbe ohranili za poznejše rodove, za vse, ki prihajajo v mesto muzej in jim je to področje naše zgodovine vse premalo predstavljeno. Kustus Pokrajinskega muzeja v Ptuju, diplomirani arheolog Blagoje Jevremov, ki je v letu 1974 našel na tem območju večji komp- leks rimskih opekarskih peči, vodi akcijo za ohranitev ene izmed njih na mestu najdbe, ki jo je pod številko 5 določila takratna arheološka komisija za najdbe v Ptuju. Celotno akcijo nam je takole opisal: ,,Z ozirom na to, da takrat nismo imeli na voljo ustreznega denarja za restavracijo te peči, smo v letih 1976 in 77 zagotovili delež sredstev pri kulturnih skup- nostih Ptuj in Slovenije. Pri upo- števanju raznih okoliščin v zvezi z zaščito peči, podražitve potrebnih preparatov in drugega, smo uspeli šele letos izdelati poseben elaborat v sodelovanju z nekaterimi dru- gimi strokovnjaki v občini in je to prvi poizkus po 65 letih, da delček našega arheološkega bogatstva predstavimo tam, kjer smo ga našli. Prva faza zajema vsa arheološka dela in raziskave, druga konzervatorska opravila in utrje- vanje peči, tretja pa način kako peč predstaviti javnosti z vsemi gradbenimi in drugimi deli in na koncu je še potrebna tudi horti- kulturna ureditev okolice, kana- lizacija in drugo, kar mora biti vse skladno v komponirano v celotno področje. \ Akcije smo se skupaj z drugimi j odgovornimi dejavniki lotili načrt- ] no in če bodo vsa sredstva na voljo pravočasno, bo peč številka 5. na ogled že v začetku prihodnjega leta." mš I (75. nada^evanje) OSVOBODILNI TISK V začetku leta 1944 je tiskala vii KERENCICEVIH na PESNICI okrožna tehnika, imela je dva razmnoževabia stroja, enega pri" Kerenčičevih na podstregu, drugega pa pri sosedu Ulu. Za tehniko je nabav^ala potrebščine Zora Lovsetova iz Maribora. V tehniki so delali trije Kerenčiči: Romana - m_ati in njuna otroka Tonček in Marica. Kako se tiska, jih je poučil Kari Kladnik-Lajha, pozneje imenovan Uroš, j zaposlen kot tehiiik v tovarni letal na Teznem. Bilje aktivist OF, ki pa se , je poleti 1944 vdiitjal okupatorju. i Tehnika pri Kerenčičevih je morala spomladi 1944 prenehati z delom, kajti Nemci so družino osumih sodelovanja z OF. Sin Pepček je odšel namreč marca 1944 v partizane. (Padel je že oktobra 1944), .\prila 1944 so Nemci aretiraU očeta Antona Kerenčiča. OdvedU so ga v taborišče Dachau, kjer je lunrl. Junija so prijeli hčerko Manico in jo tudi poslali v taborišče, v partizane pa sta junga odšla Marica in Tonček. Kot že vemo, je Tonček padel leta 1964, Marico pa so ustrelili aprila 1945. Mati Romana se je ubranila aretacije z odhodom v partizane julija 1944. (Vir: Ževart: ?o sledovih NOV v man"borskem okraju, in M. Ostroška: K^ub vsemu upor). Omeniti moram, da navaja M. Ostroška v knjigi Kljub vsemu upor, da je pričela z delom okrožna tehnika pri Kerenčičevih že leta 1943. Leta 1944 ie nadaBevala voie delo tehnika v Koreni. V prejšnjih nadaljevanjih tega sestavka je bilo loapačno napisano, da je delovala ta tehnika v VoUčini. Podatek je bil povzet po netočnih virih. Tehnika v Koreni (pred vojno Sv. Barbara), kjer je stanovala v šoli učiteljica Ela Jaut-Tanja, je delovala do oktobra 1944, kakor sporočata Vlado Prekoršek in Milena Pirher-Prekoršek iz Zg. Korene. Navedla sta tudi priimek Demovšek, kot se je pisala sodelavka v tehniki, Lidonka. (Razumljivo je, da je navedeni odbor OF v Vohčini v prejšnjih nada^evanjih, dejansko odbor v Koreni, kar velja tudi za pomembne sestanke, ki niso bih na šoli v Voličini, ampak v Koreni). Leta 1944 je nada^evala svoje delo tudi tehnika v GAČNIKU pri Jarenini, ki je pričela tidcati jeseni 1943. Leta 1944 so zgradih še bimker za tehniko v gozdu kmeta Rojka v NADBIŠCU. Nova tehnika je zalagala s tiskom območje Lenarta. Z delom je pričela v drugi polovici leta. Razmnoževalni stroj zanjo so zaplenili aktivisti OF pri napadu na občino v VoUčini. (Vir: M. Ostroška: Khuh vsemu upor). Marca 1944 je začela z delom tehnika |utomerskega okrožja v Vogričevcih pri Matiji Bratuši, po domače Repovfli. Tehniko je vodil JoŽco Slavič, pomagali pa so mu Stane Novak, Lojze Pajrihart iz Križevec in Jožko Berden iz Babinec. Natisnili so več letakov. Ohranila sta selletak z naslovom: „0b dvanajsti uri" in z nasbvom ,Jaltska konferenca". Tehnika je natisnila še števihia ..Radijska poročila in brošuro .^Partizanske pesmi." Novembra 1944 je pričela tiskati tudi tehnika pri Antonu Klobasu v NEGOVSKEM VRHU. Aktivisti so dobili razmnoževalni stroj z napadom na občino v Radencih oktobra 1944. Tehniko je vodil Franc Košar, pomagal pa mu je Franc Kaučec-Jaka. Rekli so ji . Okrožna tehnika Jaka", Že novembra so tehniko preselili v Prajndolovim vRADVENCE. Ker so Nemci zajeU tam blizu nekaj partizanov, so razmnoževalni stroj zakopah najprej v gnoj pri Radu Kozaiju v Radvencih. Oktobra 1944'je pričela z "delom še tehnika Rajnč pri Francu Ozvatiču v vasi ŽVAB pri Runču. Vodil jo je Franc Hribar-Savinjšek, pomagala pa sta mu še Rozika Petek in Toiiček Kosec. Tehnika je tiskala Radijska poročila, pozive nemškutarjem in druge letake. Ohranjen je letak ,,Hitierjevi zadnji dnevi". Zaradi nevarnosti, da jo izsledijo, je prenehala z delom marca 1945. (D, Novak: Prlekija v NOB). 1 isk slovenskogoriških tehnik je seznanjal prebivalce ne le o vojaških, uspehih na domačSi in svetovnih bojiščih proti fašističnemu sovražniku,; ampak tudi o drugih političnih dogodkih. Domače tehnike v Slovenskih i goricah so zato izdelovale ponatise letakov, ki so jih tiskale druge | štajerske tehnike, npr: Mladini severne Slovenije, Zbor odposlancev i slovenskega naroda. Prva jugoslovanska vlada. Resnica o izdajalcih, Izjava i belogardističnih duhovnflcov. V domačih tehnikah so natisnih izvirni; letak z naslovom ..Prebivalcem Slovenskih goric". l.ahko rečemo, daje tisk izpobijeval svojo nalogo - spodbujati v boj j za svobodo in politično izobraževati prebivalce Slovenskih goric. j PRIPRAVILI SO TISKARNO V JAKOBSKEM DOLU I V Jakobskem dolu pri Bračkovih, kjer je bila gostihia. so nameravali ; urediti v kleti tehniko. Mira Gregorc-Balcek. ki je pomagala že bratu ' Suhemu v tehniki na Merskem hribu leta 1943 in v tezenskem gozdu, bi i prevzela vodstvo. | Zaradi Uroša, že zapisanega med sodelavci gestapa. niso uresničili zamisli o novi tehniki. Ko so se aktivisti sestah zaradi tehnike avgusta i 1944, pri Bračkovih in tam čakah na Uroša, so jih Nemci prijeli. V rokah j sovražnika so se znašli prekaljeni borci za svobodo: Vojko, Peter, Niko in j Špela. Pozneje bomo zvedeU za hude posledice aretacije. (M. Ostioška: I Kljub vsemu upor). V SLOVENSKE GORICE PRIHAJA TUDI TISK OD DRUGOD Ppleg tiska iz domačih tehnik OF Je krožil po Slovenskih goricah i tudi tisk od drugod: iz tehnie Mernik, Točke in Oko, Pohorske tiskarne i še iz drugih štajerskih tehnik in celo z Gorenjske in Dolenjske. Ohranila \ so se glasila: l^judska pravica. Slovenski poročevalec. Novi čas. Pregled i dogodkov. Radiovestmk. Severni kurir. Naša žena. Slovenski vestnik. I Naša vojska. Gorenjski glas. Novi čas, Mladma, Kmečki glas. Štajerski I poročevalec in druga. V ptujski del Slovenskih goric pa tudi v ^utomersko okroge je prihajal tisk iz tiskarne v Muretincih na Ptujskem po^u, ustanov^ene februarja in ukinjena junija 1944. Od oktobra 1944 dalje ie prihajal tisk v Slovenske gorice tudi iz Tehnike Lacko, ki je tedaj pričela z delom v Stogovcih pod Ptujsko goro. Svoje izvode je posijala še ! v Kozjansko okrožje. Nada^evanje prihodnjič i 8- NAŠI DOPISNIKI 7. december 1978 — TEDNIK Nekaj utrinkov iz trojnega jubileja o proslavi 30-letnice godbe na pihala TGA Kidričevo je bilo že precej napisanega v 45. štev. Tednika, prav tako o delu dveh najstarejših in delovnih godbeni- kov Milana Magdiča in Antona Kuharja. K temu pa je še treba zapisati, da letošnje leto praznuje 30 let delovanja tudi moški pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo, ki je svojo proslavo je imel. Omeniti pa je treba še NK Aluminij, ki le- tos prav tako praznuje trideset- letnico delovanja. Tri tridesetletnice aktivnega delovanja dovolj zgovorno kažejo, kako se je z gradnjo tovarne v Ki- dričevem začelo razvijati tudi kukurno in telesnokulturno življe- nje, ki je v svojih vrstah imelo mnogo takih aktivmh članov kot sta oba uvodoma omenjena slav- Ijenca. Godbeniki in pevci žrtvuje- jo mnogo svojega prostega časa, da lahko redno vadijo in sodeluje- jo ob vsakem vremenu na raznih proslavah, prireditvah, na pogrebih in podobno. Mnenje mnogih je, da bi morala delovna organizacija TGA ,,Boris Kidrič" tudi materialno bolj pomagati svoji godbi na pihala in ji tako pod dobrim vodstvom prof. Marjana Rusa omogočati še boljše uspehe. Godbeniki skrbijo za mla- di naraščaj, zato morajo imeti tudi materialno osnovo in ne samo pozabiti, da poleg upokojencev so- delujejo predvsem delavci iz TGA. France Meško Med godbenM v Kidričevem je mnogo mladSi delavcev in učencev Foto: Konrad Zoreč ORGANIZACIJA MLADIH MILIČNIKOV Na pobudo mladih miličnikov iz Slovenske Bistrice, Poljčan in Pragerskega so prejšnji mesec, v okviru OK ZSMS Slov. Bistrica, ustanovili svojo mladinsko organizacijo, ki trenutno šteje okoli 20 mladih čuvarjev javnega reda in miru, s sedežem v Slov. Bistrici. V OO ZSMS organizirani mladi miličniki bodo lažje sodelovali z mladimi v okolju, kjer živijo in delajo. Na ustanovnem sestanku so že tudi sprejeli program in v njem dali f>osebni poudarek idej- nopolitičnemu izobraževanju in kulturnemu življenju, prav tako pa tudi športu in rekreaciji. Z ustanovitvijo te, sedaj že 78 osnovne organizacije ZSMS na območju občine Slov. Bistrica, so mladi organizirani skoraj na vseh področjih dejavnosti. Za predsednika OO ZSMS so izvolili Marjana Krempla, miličnika oddelka milice Pragersko. Viktor Horvat Na Polenšaku smo Diičakali 29. november Vsaka delovna družina se je veselila, da bomo malo skupaj praznovali. Gospodinje so hitele v trgovino nakupovat, da bi bil praznik bolj svečan. A v trgovini so naletele na nimamo, zmanjkalo in inventura bo. Tako so bile gospodinje zelo presenečene, ker niso dobile niti najnujnejših stvari kot so: sladkor, moka, kvas, testenine itd. Gospodinje so pač godrnjale, prodajalka je jezno odgovorila: ,,Kaj pa hodke v trgovmo, če nič nimamo." Vsi prodajalci bi se morali bolj navaditi odnosa, solidarnosti in postrežbe do strank. Prideš v trgovino potem čez en čas le prikuka kateri od prodajalcev iza zavese in reče: ,,Kaj boš meja?" te počasi postreže, drugi mirno sedi in se sploh ne zmeni za stranko, češ bo že počakala. Tako smo praznovali polesenki občani 29. november z nimamo, zmanjkalo, bomo že dobili." 1. P. Spoštovani tov. urednik! Ne morem prenesti spačeneg^ besedila v sestavku ,,Za naj vsakdanji kruh", ki je bil objav. Ijen v 46. št. Tednika na 8. strani saj sem tako najbolj osmešen prav jaz, ki živim v kraju med tenij ljudmi. Besedilo so najbrž spačili v tiskarni, bralci pa mislijo, da tako zmešano pišemo dopisniki. Zato tudi želim, da objavite popravek ki se naj glasi takole: Trenutno je zaposlenih 20 delavcev pekovske stroke, ki v težkih pogojih spečejo dnevno na tone kruha, pri čemer veljj poudariti, da gre najbolj v prodajo enotni kruh in najmanj kruh turist!" Lep tovariSki pozdrav! France Meško Letos 29. oktobra nas je prese- netila ia los t na novica, da je v Lahoncih, po dolgi bolezni umrla priljubljena sovaščanka Ana Zavec, roj. Gašparič. Bila je manjša posestnica, a je kljub delu doma vedno rada pomagala sosedom, če so ieleli njeno pomoč. Daleč naokoli pa je bila znana kot prava ljudska umet- nica za izdelovanje vencev in šopkov. Te veščine se je naučila od svoje matere ,.Štiberčeve Micike" in upamo, da bo tudi hčerka Anica nadaljevala ta posel, ki je v tej hiši doma ie celo stoletje. Zelo potrpežljivo je prenašala svoje veliko trpljenje, ki ga ji je, kolikor je pač bilo mogoče, lajšala njena hčerka Anica ob pomoči ostalih domačih. Z velikim zanimanjem je vedno prebirala „ Tednik" in se ga veseli- la. Pokopali smo jo na Tomaievs- kem pokopališču dan pred Dnevom mrtvih in legla je med morje cvetja, ki ga je v življenju tako čislala. Zelo jo bomo pogre- šali! Naj mirno počiva med cveto- čimi gomilami! Pozabili je ne bomo. Erna Meško OB 80 LETNICI BOLNIŠNICE V 0RMO2U VTISI IZ RAZSTAVE Z zadovo^stvom se še spominja- mo razstave s katero nas je ormoška bolnišnica presenetila ob svoii 75 letnici in že smo imeli priliko za ponovni kulturni užitek enake vrste. K) sem zvedela za to prireditev sem takoj sklenila, da je na noben način ne smem zamuditi. Tako sem si jo 16. novembra, ko je bil zadnji dan razstave, tudi ogledala. Moram reči, da sem bila naravnost srečna in kot stara Ormožanka tudi ponosna nad tako ustvarjal- nostjo. Razstava je bila v 2. nadstropju bolnišnice, kjer se nahajajo delavnice. V hodniku je bilo naprej razstavgenih 31 sUk na temo alkoholizma, ki jih je narisal in za to razstavo posodil umetnik tov. Polajnko iz Maribora, ki je razstavna! že v Ljubrani in poleg teh slik še slike na temo narkomanije in rakovih bolezni. Nad slikami sem lahko prebrala debelo natisnjene sledeče misli, ki so mi bile tako všeč, da jih tudi navcgam: Dokler diham - upam. Človek je toluco vreden, kolikor ima ^ubezni v sebi. Kdor še ni bil bolan — ne ve kaj je bolezen. Vsi bregovi, vse doline so velika apoteka. Zdravnik, ki samo skrbi za zdravje in ni hiunan, je slab zdravnik! V te izreke se je dobro zamisUti... V notranjih prostorih so bili zelo okusno in domiselno raz- porejeni izdelki raznih dejavnosti t. j. zkiarstva, vrtnarstva, mizar- stva, pletarstva. likovne umetnosti in žendcih ročnih del. Vse je bib izdelano strogo natančno in bilo je toliko lepih izdelkov, da je mestoma bil razstavni prostor kar pretesen. Ko sem ^vprašala, kdo ima pri tem največ zaslug mi je prizana terapevtka odgovorila, da vsi. Je pa tako: naš ravnate^ dr. Marjan Pregelj reče: pripravite razstavo in mi \'si se potrudimo, da damo od sebe nsgbope kar zmoremo. Delovni terapevti vodgo bolni- i ke, da čas zdravljenja v bohiici koristno uporabijo in usmerijo svoje misb v delo, da ne premišgujejo samo o svojih težavah. Zavest, da so sposobni nekq lepega ustvariti, bolnike dela srečne. Ob izhodu sem si lahko kupila BILTEN, ki ga ie za 80 letnico bohiišnice izdal "Psihiatrični od- delek v Ormožu. V dno duše me je pretreslo, ko sem na prvi strani prebrala moto: Razum, tisti človekov blagoslov, je obenem tudi njegovo preklet- stvo! (E. From) V Biltenu je natisnjeno mnogo prispevkov bolnikov iz katerih je moč v pismeni obliki izvedeti, kaj čutgo tukaj bolniki, ko se poglabiyajo v svojo osebnost. Med uvodnimi vrsticami sem lahko zasledila veliko skrb, kako čim hitreje in humano vrniti psihiatrič- nega bolnika družbi. Tudi to je zapisano, da ostaja nekako v ozadju številni srednji in nizki kader, ki daje osnovni emocional- ni ton ravnanju z bolniki. Pisec pravi: .Imamo to srečo, da živimo v pokr^ini, ki je prepletena z nizkimi m kipečimi grički, ki sil^o čbveka k razmišljanju, V taki pokrajini tudi ni mesta za ^udi, ki ne bi bih odprti, odkriti in plemenitL" Se in še bi si rada ogledovala, a čas je brezobzirno prigai^aL Vpisala sem se v knjigo obi^oval- cev, si pripela za spomin lepo značko, ki jih je bolnišnica izdala za ta pomemben jubUej in se s hvaležnostjo poslovila. Erna Meško Izrabljen čas za učenje Pred tedni sva se s tovarišem Konradom peljala proti Preradu, ker so v tamošnjih gozdovih čakali gobani na gobaije z bistrimi očmi. Na robu gozda ob cesti Lasigovci-Domava sva naletela na dcupino otrok, ki je ?ridno listala po svojih šolskih zvezkih. Izgledalo je kot šola v naravi. !eprav sva vedela, da otroci čakajo na šolski avtobus, sva se vseeno pozanimala, zakaj imajo odprte zvezke. Zvedela sva, da medsebojno kontrolirajo domače naloge, če je kateri iiima^a jo še hitre napiile, ker jim je ob obilici kmečk^a dela v iesen^ih dneh doma zmanjkalo časa, ne gre pa, da bi v šoli bili brez domače natoge. Priznati moram, da so se mi otroci v tem mrzlem jutru zasmilili, s^ je bilo okrog 8,15. Nehote sem primerjal one, ki imjgo že urejeno celodnevno bivanje v šoli, kjer tudi vse naloge opravgo ob pomoči učitegev; ure doma pa lahko v celoti izrabgo za igre ali tudi za pomoč staršem pri delu. Prav ob primerjavi s temi otroci iz Prerada pri Polenšaku lahko ugotovim prednosti celodnevnega bivaiija v šoli. France Meško Ob čakanju na avtobus se učijo in dopoh^uj^o domače naloge otrod iz Prerada pri Polen&dcu Posnetek: Konrad Zoreč Bliža se čas kolin Čeprav takozvani domači prazniki zgubljajo nekdanjo mi- kavnost, pa vseeno pomenijo kmečke koline še tudi danes praznik. Mnogo truda mora kmečka gospodinja vložki v to, mnogo obrokov je treba pripraviti za ,,gujdeke", da so zrasli veliki, da imajo sočno meso in debeb „špeh". Vemo, kako dragocena je letos koruza, zato pa je obilo obrodila pesa, korenje in druge krmne rastline, ki jih rejci svinj s pridom uporabljajo za domače pitanje prašičev. Vse to zahteva veliko dela. Zato je za vsako gospodinjo največje priznanje, če jo na kolinah pohvalijo, kako lepega prašiča je zredila, da bo polna tunka mesa in zaseke. France Meško Pri spravilu korenja sta mamici pomagali tudi pridni dvojčici, zato bo pa na kohnah dohilsi vsaka svojo klobaso Foto: K. Zoreč GOSTOVANJE V ORMOŽU IN V KIDRIČEVEM Deset let ansambla Proarte Ze naslov pove, da naša ju- goslovanska najpopularnejša vokalno-instrumentalna skupina PROARTE s pevcem COBIJEM slavi letos desetletnico svojega nastopanja in snemanja. Vsako leto nas prijetno presenetijo s skladbami na festivalih, so cesti gostje na TV ekranih in še po- gosteje na radijskih valovih. Naj se malo spomnimo njihovih začetkov, ko smo prepevali TIKE, TIKE TACKE in LOLA, pa bili sentimentalni ob pesmi OVA TIHA NOC in TUŽNA SU ZELENA POLJA... Vsekakor pa so bili največji hiti sphtske skladbe kot recimo VRATIJE SE BARBA, SJOR BEPO kapitan in med njimi seveda tudi letošnja uspešni- ca SJORA MANDE lipo PIVA. No, pa dovolj naštevanja. Letošnje leto ansambel Križari po Jugoslaviji s svojimi jubilejnimi koncerti in tako se bodo v de- cembru ustavili tudi v Sloveniji. Pripravili so pester izbor svojih starejših in seveda predvsem novih priljubljenih skladb, ki jih bodo v SHOW programu predstavili skupaj z njihovim simpatičnim pevcem COBIJEM, ki je obenem tudi vodja ansambla. Brez gostov tudi tokrat ne bo šlo. Nastopila bosta dva pevca, ki snemata za gramofonsko produkcijo RTV Ljubljana in ju slovenski poslušalci dobro poznajo, čeprav sta še iz ,,mlajše" generacije, to sta BRANKA KRANER in MARJAN MIŠE. Prikupna Mariborčanka BRANKA je lansko leto po festi- valu VESELA JESEN 77 ,,osvoji- la" poslušalce: ,,KO ME OSVAJAS" je bila namreč zma- govalna skladba, letošnje leto pa je v duetu z Edvinom Fliserjem na istem festivalu zmagala s skladbo „STAR1 TANGO". Mladi Zagrebčan MARJAN MISE se je razmeroma hitro prebil v sam vrh interpretatorjev jugoslo- vanske zabavne glasbe po lanskoletnem festivalu SPLIT 77 s skladbo PLOVI, PLOVI BIJELI BROD, prav tako pa je hk letošnje popevke z zagrebškega festivala z ' naslovom „HEJ, DA MI JE SVE Sto nije". Za šaljivo plat prireditve bo poskrbel humorist „FRANCEK SMOLA", ki pravi, da na tem koncu še ni nastopal, zato pa je izjavil: ,,Tudi jaz bom poskrbel za svoj §ou, ker ne bom z odra prej OD-SOU ..."... Vesela karavana bo gostovala v Pomurju in sicer med drugim tudi 12. decembra 1978 v kinodvorani v LJUTOMERU ob 19. uri, dan kasneje pa v ORMOŽU v tamkajšnji dvorani ob 18. uri. V soboto 9. decembra pa bodo nastopili tudi v dvorani v KIDRIČEVEM s pričetkom ob 19. uri. Izvajalci so pripravili pester dveurni program in za nameček še prijetno nagradno presenečenje za obiskovalce. Torej, če želite za spremembo dolgi zimski večer preživeti pri- jetno in veselo ob glasbi, — VLJUDNO VABLJENI!!! LEP GLASBENI POZDRAV! Herman Sulc Iz Juršinc, 21. novembra 1978: Anica Roškar, Gabernik 47, Marta Kosec, Senčak 10, ,Janez Matjašič, Juršinci 13, Franc Štuhec, Gabernik 2, Francka Kokol, Bodkovci 31, Danijel Bec, Sakušak 24, Stanko Kosec, Senčak 10, Franc Petrovič, Dragovič 8, Kristina Slodnjak, Sakušak 4, Ana Bezjak, Juršinci 44, Marija Filipič, Sakušak 74, Julgana Pignar, Gabernik 45, Elizabeta Perša, Sakušak 8, Alojz Fekonja, Sakušak 74, Franc Toš, Grtinci 14, Vinko Brumen, Sakušak 75, Mirko Gril, Rucmanci 14, Terezija Ferenčič, Sakušak 55, Marija Stebih, Zagorci 82. Iz Središča, 23. novembra 1978: Edi Pajek, Središče 257 Jožef Veldin^ Hum 24, Ivan Savora, Središče 186, Frarijo Jaklin, Varaždinska 46, Franjo Kolarič, Crečan 47, Franc Zabavnik, Obrez 116, Vladimira Jesenek, Središče 275, Marjan Kočevar. Obrez 93, Vlado Tomažič, Obrez 25, Anton Petek, Vodranci 46, Ivan Cimerman, Obrez 35, Jože Kočevar, Obrez 81, Julgana Horvat, Godenmci 8, Anton Horvat, Godeninci 8, Jože Kuhar, Središče 101/a, Alojzija Žebela, Središče 41, Ivan Dovečar, Macinec 16, Vinko Puklavec, Macinec 53, Jože Puhar, Kolo- dvorska 24, Ivan Pevec, Salovci 10, Marija Horvat, Grabe 48/a, Ivan Horvat, Obrez 17, Drago Resman, Središče 58, Franc Štampar, Središče 82, Milan Kolarič, Godeninci 19, Alojzija Pevec, Salovci 10, Danica Kocen, Godeninci 52, Peter Kocan, Godeninci 52, Stjepan Ribarič, Crečan 17, Jože Kosič, Središče 133, Ivanka Cavničar, Grabe 10, Janez Žgargar, Godeninci 48, Albert Stampar, Bercetova 2, Marija Zadravec, Središče 75/a. Julija Hercog, Grabe 19. Štefan Kostel, Središče 73, Ivan Ce- merin. Središče 41, Rudi Kolarič, Godeninci 19. Iz TGA Kidričevo, 28. no- vembra 1978: Alojz Stramič, Zg. Pristava 4, Franc Kokol, Gomilškova 10, Rudi Smigoc, Kettejeva 3, Drago Kokotj Kidričevo 36, Franc Hribersek, Apače 185, Konrad Vočanec, Dubrava-Dravska 9, Vlado Belšak, Janški vrh 48, Anton Frelih, Ivo Lola Ribarja 8, Stanko Rihtarič, Župečja vas 9, Franc Pepelnik, Zupečja vas 10, Žarko Kolarič, Mumova 5, Aleksander Teodorovič, Potrčeva 44, Mirko Zaspan, Kajuhova 3, Li^ana Hojnik, Kidričevo 13/a, Anton Kovačič Zg. Hajdina 37, Jožica Murata, Kidnčevo 1, Maks Fijačko, Potrčeva 44, Franc Ivančič, Lovrenc 19, Nežika Artenjak, Gubčeva 31, Feliks Pišek, Apače 118, Janko Dovečar, Strejaci 2, Ivan Princi, Podlože 73, Vinko Gaj št, Podlože 74, Franc Zamuda, Mihovci 11, Alojz Kokot, Kajuhova 1, Franc Stefančič, Kidričevo 20, Jože Mikohč, Kvedrova 5, Bojan Lah, Pohorski dvor 5, Silvo Vidovič, Lovrenc 93, Ivan Mesaric, Sp. H^dina n. h., Branko Muršic, Gorišnica 89, Rudi Hlušička, Kajuhova 3, Jože Murata, Kidri- čevo 1, Zvonko Klajderič, Abramičeva 9, Vinko Planec, Majšperk 45, Kristina Ivanuša, Panonska 5, Aloiz Korže, Sta- nečka vas 6, Alojz Vtič, Sp. H^dina 128, Ivan Dogša, Obrez 99, Franc Petrovič, Kidričevo 59, Zinka Cucek, Tmovci 20, Ivan Majcen, Gerečja vas 48. Franc Intihar, Gerečja vas 9/a, StefanJja Ostroško, Pobrežje 103/a, Rajko Kosi, Kidričevo 6, Martin Ceh, Podvinci 35, Slavko Petrovič, Vareja 4, Edi Selinšek, Draženci 46, Anton Celan, Pragersko n. h. Ludvik Spehonja, Kidričevo 6, Ivan Kustec, Kidričevo 5, Maks Primožič, Bre^ 2, Anton Zafošnik, Apače 20, Alojz Majcen, Kidri- čevo 13, Franc Topal, Apače 41, Milan Štalcer, Cesta kurirjev NOB, Franc Klasič, Pobres^e 161/a, Zlatko Gajšek, Vošnjakova 10, Janez PuDco, Skorba 51, Vido Kavarič, Kidričevo 13/a, Vili Angel, Ptujska gora n. h., Martin Cančar, Podlože 124, Dragotin Horvat, Kidričevo 15, Anton Leva, Kungota 35, Silvo Kokol« Majšperk 13, Branko Repič, Njwerce 32, Franc Tomanič, Gerečja vas n. h., Jože Ogrizek, Vošnjakova 3, Marjan Horvat, Kidričevo 15. TEDNIK -7. december 1978- Sport in društva - 9 SNL VZHOD - DRAVA-ŠMARTNO 2:0(0:0) Dobra igra ob zaključku Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 100, sodnik Cad (Ljubljana); Strelci: 1:0 (75.1 Hvaleč, 2:0 (81.) Ogrizek. Drava: Gobb, Šmigoc, Tement, Trlep, Žgeč, Verdenik, Grabar (Matic), Ceh, Cuš (Ogri- zek), Hvaleč, Brodnjak; Šmartno: Podgoršek P., Kralj, Kranjc, Podvratnik, Omladič, Podgoršek A., Kodre, Završnik (Bnc), Deželak (Mah), Zatig, Hudarin; Igralci pete selekcge NK Drava so v zadnjem letošnjem srečanju v Ptuju razveselili okrog 100 najbo^ vnetih privržencev nogometa. Bik) je to srečanje 12. kola tekmovanja v vzhodni skupini repubhške nogometne Uge. Z,e v začetku srečanja je bilo jasno, da domači igrajo na zmago, čeprav razpored igralcev tega ni potrjeval. V četrti minuti je sodnik oškodoval Dravo za očitno ; enajstmetrovko. Gostujoči brani- : lec je podajo v kazenskem \ prostoru zadržal z roko. Sodnik je \ dosodil kot. Domači igralci so si i pripravili nekaj lepih priložnosti, ' vendar je bil izredno gostujoči vratar vedno na mestu. Šmartno se je v tem srečanju omejevalo le ru hitre protinapade. Podobno je bilo v drugem delu. Domačini so napadU z vso močjo. vendar vse do 75. minute niso uspeli premagati vratarja. V tej minuti je Hvaleč po podaji Brodnjaka preigral vratarja in po vedel Dravo v vodstvo. Sest minut kasneje je Ogrizek z močnim strelom s strani postavil končni izid 2:0 za Dravo. V domači ekipi, ki je tokrat igrala veliko bolje kot na prejšnjih srečanjih, sta se zlasti odUkovala Trlep m Brodnjak, pri gostili pa je bil daleč najboljši vratar Podgor- šek, ki je branil izredno, saj takšnih obramb v Ptuju že dolgo nismo videli. Lestvica skupine vzhod: I.Mura 11 7 2 2 28:8 16 2. Rudar 11 6 3 2 21:8 15 3. Lendava 11 5 24 17:17 12 4.Unior 12444 14:20 12 5.Železn. 12 3 5 4 11:11 11 6. Litija 12 35 4 12:13 11 7. Šmartno 124 3 5 11:20 11 8. Drava 12 345 10:16 10 9. Kladiv. 11 1 4 6 9:20 6 Zadnje srečanje v jesenskem delu tekmovanja, Drava bi se pomerila z Lendavo v Lendavi, je zaradi nemogočih vremenskih pogojev prestavljeno na pomlad. L k. STRELSKO TEKMOVANJE OB DNEVU REPUBLIKE Vinko Trinkaus in SD , Jože Lacko" Ob dnevu republike je strelska družina ,,Jože I.acko" v Ptuju že sedmič pripravila jugoslovansko strelsko tekmovanje za mladince s serijsko malukalibrsko pištolo. Tekmovanje je potekalo pod nazi- vom Sedmi Lackov turnir. Sodelovalo je 52 tekmovalcev, prvič pa so izven konkurence nastopali ludi člani. Kkipno so zmagali mladinci SI) ,,Jože Lacko" s 768 krogi pred strelci garnizije Dušana Kvedra s 761 krogi. Tretje mesto jc osvojila SI) Mrož iz Velenja, četrto SD Bla/o Boškovič iz Orje Luke (SR Č rna gora) pred mladinci SD LTA Vara/din. Med posamezniki je največ krogov nabral Vinko Trinkaus (288) pred Miranom Svetino (277 — oba SD Mrož Velenje). Tretji je Božidar Rojnik, četrti Stipe Mrači- na (oba SD Jože Lacko), peti Viktor Malek iz ekipe garnizona in šesti Branko /upanič (SD Jože Lacku). Med člani je bil najuspešnejši vojak Janez Mrkun z 292 krogi pred Slavkom Ivanovičem 291 in Alojzeni Trstenjakom z 286 krogi. Prireditev, ki je kljub hladnemu vremenu lepo uspela, so omogočili nekateri ptujski delovni kolektivi. I. k. SKL - DRAVA-POMURJE 81:73 (45:39) Težko do zmage športna dvorana Mkidika, gledalcev 100, sodnika Pezdirec (Ljub^ana) in Grudnik (Šoštanj); DRAVA: Filipič 10, Beranič L., Šerona 12, Reš, Marčič 6, Srečkovič 5, Segulin, Bedrač 15, Beranič R. 14, Sotler, Dobrijevič 15, Musič 4; POMURJE: Sakovič 23, Horvat, Fišer, Figs 2, Marinič 5, Mauko 21, Rajbar 15, Kukelj 1, Štihec, Titan 7; Igralci Drave so se gostom iz Murske Sobote oddolžih za poraz iz prvega dela tekmovanja, 'gra ni navdušila, saj je bik sila poprečna in na trenutke preveč živčna. Rezultat sta bUi dve izključitvi (srečkovič in Mauko) zaradi medsebojnega obračunavanja. V začetku so se bolje znašU gostje in vodih večji del prvega polčasa. Dobro so izkoriščali višmo pod obema košema. Domači igralci so bili prepočasni in premalo agresivni. Proti koncu prvega dela so zaigrah bolje in prešh v vodstvo. V drugem delu so igralci Drave ves čas vodih in si priigrah 18 točk prednosti, kar pa so proti koncu srečanja zapravih, saj so gostje znižali na 74:72. Za preobrat pa jim je zmanjkalo moči. Domači igralci so do konca zaigrah bolj zbrano in razliko povečali na osem točk. Zmaga Drave je zaslužena. L k. Rezultati predtekmovanja občinskega pionirskega košarkarskega prvenstva PIOMRJI:, Tone Znidarič: Franc Osojnik 43:34 Domava: Kidričevo 22:44 Podlehnik:M^šperk8:26 Ivan Spolenjak:Majšperk 1:47 Cirkovce:Gorišnica 20:0 b. b. V polfinale so se uvrstile ek^je osnovnih šol: Tone Znidarič, Kidričevo, Majšperk in Cirkovci. PIONIRKE: Tone Znidarič:Franc Osojnik 19:16 Domava:Kidričevo 8:10 Podlehnik:Ivan Spolenjak 25:2 Podlehnik: Maj šperk 12:14 Cirkovce: Gorišnica 10:25 V polfinale so se uvrstile ekipe osnovnih šol: Tone Žmdarič, IGdričevo, Majšperk in Gorišnica. MG i Uspela razstava ptic Občani so si z zanimanjem ogledovali razstavljene ptice, največjo pašo za oči pa so imeli najmlajši. Foto: M, Ozmec Društvo za varstvo in vzgojo ptic je od 18. do 25. novembra v domu JLA v Ptuju organiziralo že četrto razstavo ptic. Razstavljalo je 10 članov, številni obiskovalci pa so si lahko ogledah okoli 130 ptic, od kanarčkov, papig do raznih križancev. Obisk razstave je bil več kot zadovo^iv, največ pa je bilo seveda mladine. Skoraj vse osnovne šole v ptujski občini so si razstavo ogledate organizirano, pa tudi občani so na razstavo prihajah polnoštevilno. Mnogi so hoteh v teh zimskih dneh svoje stanovanje otopliti s kakšno ptičko z razstave. Nekaterim je to uspelo, saj je bilo precej ptic tudi za prodajo, žal pa je zmanjkovalo kletk. Razstava pa je bila za člane tudi tekmovalnega pomena in štirje člani društva, ki so se najbolje uvrstih se bodo udeležili ornitolo- škega republiškega m državnega prvenstva, ki bo od 14, do 17. decembra v Mariboru. -OM Rokomet - odprto prvenstvo SRS ~ mladinci V finalu brez Drave Mladincem rokometnega kluba Drava ni uspela uvrstitev v republiški finale odprtega klubskega prvenstva. Sodelovali so na turniriu skupine v Leskovcu pri Krškem, kjer so nastopile še ekipe Jelovice iz Skofle Loke, Krškega in Sevnice. Konkiuenca je bila zelo močna, saj sta Jelovica in Sevnica ekipi z dolgoletno tradicgo, z nastopi v drugi zvezni rokometni ligi. Vstopnico v fmale pa je dobila le ena ekipa. Ptinčani so se dobro držah. V prvem srečanju so se pomeriU z domačo ekipo Krško in jo premagali z 12:8, polčas 4:2 za Dravo. Največ zadetkov za Dravo sta v tem srečanju dosegla Kelenc 5 in Hrženjak 4. Nato so odigrali dve srečanji zapored. V prvem jih je Jelovica premagala z 19:8 (10:5). Kelenc je na tem srečanju dosegel štiri zadetke. Zadnje srečanje so Ptujčani dobUi, saj so premagaU Sevnico z 20:13 (9:5). Kelenc je dosegel kar devet zadetkov. V republiški finale se je s tega turnirja uvrstila Jelovica. L k. Tradicionalni turnir v Varaždinu Drugo mesto za Dravo V Varaždinu je bil drugi tradicionalni rokometni turnir ženskih in moških ekip bratskih občin pod nazivom Dan 5)orta. Posvečen je bil 35-obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a in 30-letnici rokometa v Varaždinu. V ženskem delu turnirja so sodelovale ekroe Cakovca, Ptuja, Kumanova in Varaždina. Za ekipo Ptuja so nastopile članice RK Drava in osvojile drugo mesto. Turnir je potekal v soboto in nedeljo. V sboto so Ptiijčanke najprej odpravile Varaždin s 7:5. Ob polčasu so domačinke vodile že s 4:0. V drugem delu je Drava z izredno serijo najprej izenačila na 4:4 in povedla s 7:4. Uspeh je toliko večji, ker je za Varaždin nastopila ekipa Koke, ki je Dravo v prvenstvenem srečanju brez težav premagala. Zadetke za Dravo so dosegle Ivančič m Havlas po 2 ter Mumlek, Novak in Čeme po en zadetek. V naslednjem srečanju je Drava premagala Kumanovo z 10:6, Mumiekova je dosegla 5, Havlasova 4, en zadetek pa je prispevala Krivčeva. Naslednji dan je Drava v finalu izgubila s Cakovcem z 8:7. V izenačenem srečanju je ekipa Cakovca imela več sreče. L k. OBČINSKO SODIŠČE PTUJ komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Prijave naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi predsedništvu občinskega sodišča Ptuj. Športna srečanja ob Dnevu oboroženih sil Med tekmovanjem foto: zk Ob dnevu oboroženih sil smo v občini pripravili bogat program najrazličnejših prireditev, tudi športnih. Odigrana so bila že številna srečanja. Na strelišču doma JLA v Ptuju so se srečali strelci občinske strelske zveze, JLA in občinskega štaba teritorialne obrambe. Strelci iz Ormoža in ekipe delavsko športnih iger pa se kljub prijavi niso udele- žile tekmovanja. Uvodoma sta strelce pred nastopom pozdravila predsednik občinske strelske zveze in predstavnik JLA. Po seštevku vseh rezultatov 10- članskih ekip je prvo mesto zasedla ekipa občinske strelske zveze s 1682 krogi, druga je bila ekipa teritorialne obrambe s 1659 krogi in tretja JLA s 1526 krogi. Rezul- tati posameznikov pa so bili naslednji: 1. Zdenko Matjašič — 181 krogov, 2. Franc Novak — 180 krogov, 3. Jože Lovrenčič — 178 krogov, 4. Zvonko Hajduk — 177 krogov, itd. V domu JLA pa je bilo tudi šahovsko tekmovanje med ekipami invalidskega športnega društva ,,Borec", JLA in TO. Zmagovalci so bili igralci ,,BORCA", drugi TO in tretji JLA. Najboljši posa- meznik je bil Jurica Skarja, prav tako član invalidskega športnega društva ,,BOREC". MG SLAVIJ A" Zagreb, OOUR Ravna gora, Lepoglava, Hotel Trakoščan NOVO LETO V NOVEM HOTELU V najlepšem delu hrvatskega Zagorja se nahaja hotel Trako- ščan, ki pripravlja za vas: — SILVESTROVANJE v sejni dvorani in restavraciji Bogat novoletni program: — nagrade za obiskovalce — presenečenja večera — pojte z nami Za dobro razpoloženje bo skrbel gost večera — solist Dario Pongrac in ansambel CMOK. Program bo povezoval Milorad Korbar. Bogat večerni in nočni menu. Cena rezervacije je 600 dinarjev. V Izletniški restavraciji bo nastopil Milivoj Kosi z glasbeno sku- pino ,,Non plus ultra". Ples in zabava z bogatim programom. Cena rezervacije je 300 dinarjev. Rezervacije sprejemajo v recepciji hotela in po telefonu 042 75-124. VABILO Komorni moški pevski zbor Ptuj priredi 8. decembra 1978 ob 20. url v Narodnem domu v Ptuju koncert. Vsi ljubitelji umetnih, partizanskih in narodnih pesmi vljudno vabljeni! kino KINO SREDIŠČ K PETEK in SOBOTA. 8. in 9. decembra: NASLOVNA STRAN ob 19. uri, NKDKLJA, 10. decem- bra: TARZAN IN SIRENE, ob 15. in 19. url. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 9. DECEMBRA 1978, prodajalna BREG, Mercator Panonija SOBOTA, 16. DECEMBRA 1978, prodajalna DELIKATESA, Izbira Ptuj Nogomet v Apačah Vas Apače na Dravskem po:yu je znana po tem, da imajo lep kulturni dom, asfaltirano cesto m še marsikaj, kar so ljudje več ah manj sami uredih ali prispevah denar. Manj pa je javnosti znano, da je v Apačah razvit nogomet in da njihovo moštvo nastopa v skupini center občinske lige. Za nogometaše v Apačah začetki niso bih lahki, potrebno je bilo urediti igrišče, nabaviti rekvizite itd. Zato so se sprva kom^ otepah dna lestivce, potem pa so postopoma z organiziranim delom napredovaU, stopnico za stopnico. V prejšnji sezoni so naje h trenerje Štefana Knausa iz Kidričevega in pričeli z rednimi treningi, vk^učiU pa so tudi številne mlade igralce. Sadovi tega dela so se pokazali že letos, ko Apače vodijo na lestvici skupine center. V jesenskem delu prven- stva so izgubih le tri točke. Spodbudno je tudi to, da na tekme prihaja veliko gledalcev, še zlasti ob lokahiih derbijih. Naj še zapišemo, da je NK Aluminij napravil lepo potezo, ko je prepustil eno kadetsko selek- cijo. Ti kadeti vadijo zelo zagnano, če jim le čas dopušča, saj je prav ob nogometni sezoni tudi največ dela na polju. Najbrž bi marsikje drugje mladi izgubih voljo do treniranja, če bi morah delati v takih pogojih, vendar mladi Apačani ne odnehajo. Vse rekvizite so si kupih sami, za tekme pa jim opremo posodi NK Aluminij. V Apačah se zavedajo pomena dela z mladimi, s^ bodo večino teh mladih tekmovalcev vključih v moštvo, ki tekmuje v občinski nogmetni ligi, zato ni bojazni za razvoj nogometa tako v Apačah kot v celotni krajevni skupnosti Kidričevo. Clan^ ekipa in kadetska ekipa iz Apač Besedilo in posnetka: O. Klajnšek 10-ZA RAZVEDRILO 7. december 1978 — TEDNIK OD 7.12. DO 14.12.1978 od 21. 3. do 20. 4 Po neuspehu, ki ste ga doživeli v tovarni, ste zelo slabe volje. Kaj bi ne bili, ko pa se vam to pozna pri osebnem dohodku. Ne jezite se samo nase, tudi on je kriv za nastalo situacijo. Na čustvenem področju ste včasih bili veliko bolj velikodušni kot sedaj. Popravite viis in povabite jo v kino in na kavo. __ od 20. 4. do 20. 5. Laž vam bo razprarala srce. Mirno boste prenesli krizo in čaka- li na prvo priložnost maščevanja. Z delom ste zadovoljni, čeprav je včasih dolgočasno. Veliko ste za- mudili, ker se niste odzvali vabilu. Njej je bilo všeč, tudi vam bi bilo. Ljubezen iz šolskih klopi se bo ponovila sredi prihodnjega tedna. od 21. 5. do 21. 6. Nenadoma je vaša živahnost mi- nila. Zaradi njega in njegovih staršev. Ne prepirajte se za prazen nič. Nobene koristi nimate od tega. Več časa bi morali posvetiti otroku. Sedaj vas najbolj potrebu- je. Tudi zakonec si želi nežnejših stikov z vami. Konec tedna se pri- pravite na najhujše. ___ od 22, 6. do 22. 7. Niti njena ljubezeniva beseda vas ne preseneti. Vedno ste pripravljeni tako na nizke udarce kot na dobro besedo. To je tudi vaša vrlina. Ker se bliža Slilvestro- vo, se pripravite, rezervirajte si mizo, ljubezni ne. V torek vas ča- ka presenečenje, ki ga boste pomnili še nekaj mesecev. V šoli se morate potruditi. Takšna je želja vaših staršev. od 23. 7. do 23. 8. §e sreča, da niste ljubitelj nogo- meta sicer bi že zdavnaj končali v bolnišnici. Nemudoma morate stopiti k zdravniku. Z vašimi živci je nekaj narobe. Tudi ona vam bo svetovala takšen obisk. Zaradi nje pojdite, če že nočete zaradi svojega zdravja. V tovarni se vam obeta dobro delo. Ne zamudite priložnosti. Od 24. 8. do 23. 9. Po obisku pri starših ste se spremenili. Na boljše seveda. Vaša čustva postajajo zelo nežna. Njej je to všeč. Tudi vam postaja takšna igra pri srcu. Potovanje bo naporno, dobro se pripravite nanj. Ob koncu tedna se pripravite. Besede bodo hude, obtožujoče in grobe. Ne iščite pomoči drugod. Doma jo najdite. I od 24. 9. do 23. 10. Dobili ste tisto, kar ste iskali. Nesreča nikoli ne počiva, tudi pri vas ni. Med prazniki bi morali biti doma in ne pohajkovati po mestu. Z grdo in nesramno besedo ne boste ničesar dosegli, niti pri pri- jateljicah ne. Poznajo vas in zaradi tega ne dosežete uspeha. V nedeljo se vam bo uresničila dolgoletna želja. od 24. 10. do 22. 11. Kot športnik ste discipliniran, kot človek s ceste pa ne. Najti mo- rate skupni imenovalec in ko ga najdete uspeh ne bo izostal. Na čustvenem področju se pravzaprav nič ne dogaja. Vi ste zaspali in ne drugi. V petek se bojte žensk. S pripravami lahko začnete, kajti sneg je že pobelil doline in planine. Pismo. Od 23. 11. do 21.12. Se nekaj dni vas loči od rojstne- ga dne. Ne pozabite na slavje, po- vabite tudi sošolca. Imeniten dečko je, še boljši pripovednik. Tudi staršem bo všeč. Ne izmikajte se njenim pogledom. Našla vas bo tudi na koncu sveta. V tovarni ste nekoliko zaspali. Potrudite se, kajti ob koncu letošnjega leta boste denar zelo potrebovali. od 22. 12. do 20. 1. Pri vseh teh novotarijah, ki so na svetu, se ne znajdete najbolje. Tega vam nihče ne zameri. Toda vi se počutite nesrečno, kajti kar naprej vas nekaj preseneča. Tudi konec tega tedna vas čaka presene- čenje. Pripravite se. Sanje se bodo uresničile, tudi vaše želje. Sef vas bo prizadel, toda ne hudo. od 21. 1. do 19. Z. Niste prav storili, ko ste mu na plesu dali košarico. Zapomnil si bo vaše negostoljubje in nekega dne se bo maščeval. Ce že mislite odpotovati, morate najprej po- ravnati vse dolgove. Prijatelji vam te napake ne bi nikoli spregledali. V sredo ne zamujajte na delo. Ze zgodaj zjutraj se bo zgodilo. V soboto pismo. Od 29. 2. ^ 29. 3. Se vedno je pred vami obdobje lepega življenja. Zima vas ni presenetila. Dobro ste se pripravili na sneg, enako velja za vaš avto. Nič ne bi bilo narobe, če bi vašega železnega konjička sedaj puščali doma. Sprehod vam bo dobro del, tudi spanje. V začetku prihodnjega tedna vas čaka prijetno presene- čenje. HUMOR Še malo potrpi Pazi, pa boš lahko svojo malo potrebo opravil tako kot se za olikanega kužka spodobi Pripeljal sem vam nekaj ozimnice. Malo zelenjave, malo kolin in sodček tega, ki smo ga letos največ pride- lali Veselo praznovanje: Za 35 let petintri- deset deci rdečega! V imenu vseh farmskih prašičev protestiram, da je za nas zmanjkalo koruze, čeprav so je imeli naši divji bratje vso jesen dovo^ V Ptuju smo izredno napredovali, dobili smo ^Bohinjsko'* jezero in iyub^ansko meglo .,. - Kaj za en cirkus pa počenjaš Tomaž? — Nič takega, le nazorno bi rad prikazal, kako bi moralo biti pri referentu za proračun, da bi lahko ugodil vsem zahtevam UGANKARSKI SLOVARČEK CANEV = bolaarski zgodo- vinar, zastopnik: realistične kritike (Georpi, roj. 1895) DIMOV = makedonski narod- ni heroj, eden od voditeljev SKOJ v Skopju (Cvetan, 1909-1942) LINATE = milansko letališče MADEN = turško mesto pod obronki gorovja Toros MAKIJA = odporniško giba- nje v Franciji med nacistično okupacijo MAN R100 = moška oseba iz Verdijeve opere „Trubadur" NEPOS = rimski zgodovinar dalmatinskega rodu NULIPARA = ženska, ki še ni rodila RAMOS = kubanski boksar (Suger) TANANA = levi pritok Vukona na Aljaski REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Stopalo, terital, pelikozaver, K, Onega, Ivanovo, Tomsk, M[, nakit, Anita, Franek, AČ, Ari, kanat, piramida, odol, ogorek, skloni, Stevo, VEMA, AK, nihalo, IZ, ORE, Dresden, lakota, teriodont, 'okativ, Valjevo, mesarice, Abo, Na, Petr, par. TEDNIK — 7. december 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 Kolektiv je še vedno z nami Upokojenci so si po letošnjem srečanju ogledali proizvodne prostore Steklarne Foto: V. Horvat Člani delovnegkolektiva Steklo iz Slovenske Bistrice vsako leto fripravgo srečanje z upokojenci v okviru praznovanja Dneva republike, (pokojence tako seznanjajo z dosežki kolektiva, ki iz leta v leto dosega večje uspehe. še zapišemo, da je ta 300 članski delovni kolektiv izdal posebno številko informatorja, v katerem delavce podrobneje seznanjajo z dopolnih samoupravnih sporazumov in s prispevnimi stopnjami za fmanciranje družbenih dejavnosti. Tako se kolektiv lahko tvomeje vključuje v javno razpravo, da sybodo na zboru kolektiva lahko zavestno odločili o predlogih. V. Horvat RADIO PTUJ Četrtek, i. decembra: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Za- bavna glasba, vmes EPP, 16,30 Pionirji zdravo v OS Ivana Spole- njaka II. del, 16,45 Pesmi iz Dalmacije, 17,00 Novice, 17,05 Kulturna panorama, 17,20 Jugo- slovanski solisti zabavne glasbe VIA, 17,35 Delo društev, 17,50 Ritmi Južne Amerike. PETEK, 8. decembra: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Za- bavna glasba, vmes EPP, 16,30 Iz naših krajevnih skupnosti, 16,40 Pojo okteti lesne industrije, 17,00 Novice, 17,05 Mladi danes v KS, 17,35 Igramo za razvedrilo. SOBOTA, 9. decembra: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Za- bavna glasba, vmes EPP, 16,30 V soboto popoldne (magnetofonski zapisi, zabavna in popularna glas- ba, razgovori, nasveti, gost odda- je...) NEDELJA, 10. decembra: 11,00 Tedenski pregled dogajanj in ob- vestila, 11,25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Aktualnost tedna, 11,40 Iz vasi v vas — Jur- šinci II. del (ponovitev), 12,30 Čestitke poslušalcev, 13,00 Kme- tijska oddaja, 13,15 Čestitke poslušalcev II. del. PONEDELJEK, 11. decembra: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16,3 16,30 Šport in društva, 16,45 Za- bavni orkestri, 17,00 Novice in EPP, 17,10 Iz stare diskoteke, 17,30 Delegacije obravnavajo, 17,40 Zborovska glasba. TOREK, 12. decembra: 16,00 Poročila in obvestila, 16,15 Za- bavna glasba, vmes EPP, 16,30 Naš komentar o kadrovski politiki, 16,35 Domači ansambli, 17,00 No- vice in EPP, 17,10 Delavec v ko- lektivu, 17,20 Pojo vam popularni pevci, 17,35 Predstavljamo vam, 17,45 Zabavni orkestri. SREDA, 13. decembra: 8,05 Glasba za dobro jutro, 8,10 Pogo- vori v živo, 8,30 Poročila, obvesti- la in EPP, 8,45 Cicibani, dober dan, 8,58 Povzetek in odpoved od- daje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. mali oglasi PRODAM dve parceh za vikend, z elektriko na lepi sončni legi v Kicarju. Alojz Majcen, Kicar 46. PRODAM puhahiik za krmo. Anton Jakohč, Krčevina 58 pri Vurbergu. PRODAM komplet spalnico in otroško posteljo. Franc Pičerko, Spuh^a 68/a. OPOZARJAM vsakogar, da nisem ?lačnik za Marijo Sirec, Zagrebška 06. Anton Hostnik. PRODAM BCS kosihiico z obračalnikom v dobrem stanju. Janez Majhen, Jurovci 4. PREKLICUJEM razredno in za- k^učno spričevalo Kmetijske šole Tumišče. Dragica Petrič, Velenje, Vrnjačka banja 5. ODDAM opremljeno in ogrevano sobo v Ptuju. Nadov v upravi. UGODNO PRODAM novo peč na oJye in jedilni kot. Informacije do 15. ure na telefon 771-195. Žemljic, Miklošičeva 5, Ptuj. PRODAM dvobrazdni plug za traktor STAVE R - maiflši. Janez Zamuda, Muretinci 41, Gorišnica. PRODAM pet mesecev staro plemensko zrebičko. Naslov v upravi. OPOZARJAM vsakogar pred vsakršnimkoh nakupom ah vse- Utev hiše od Milana Babosek, Kicar 7, ker sem solastnica. V nasprotnem primeru bom sodno postopala. Terezga Babosek, Žab- jak 6. GOSTILNA v okolici Ptuia sprejme dve pošteni dekleti, ki imata vo^o do dela v gostinstvu. Vse ostalo po dogovoru. Stano- vanje in hrana lahko v hiši. Naslov v upravi. PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Stanislav Krajnc, roj. 8/7-1962, stanujoč v Podlehniku 16, p. Podlehnik. PRODAM 1 leto star rušt za hišo 9x10 m. Franček Jurenc, Rodni vrh 19. PRODAM globok in športni otroški voziček. Vrtič, Potrčeva 35, Ptuj. BMW 2002 prodam. Kuharic, Gorkega 6, Maribor. ' PRODAM 400 kosov šthikratne opeke in 120 kosov plošč za streho. Matija Sekelšek, vprašajte pri Konusu. OPOZARJAM osebo, kije dne 26. novembra 1978 odnesla vzorčast rjav dežnik, da ga vrne na upravo Tednika. UGODNO PRODAM pony (uvo- žen), dve omari s trdim lesom in pernico - vse dobro ohranjeno. Nastov v upravi. TV spored TV LJUBLJANA ČETRTEK, 7. DECEMBRA: 8.55 TV v šoli: Matematika, Hektorjeva smrt, v Savinjski dolini (Zagreb) 10.25 do pribl. 12.00 in 13.55 do prbl. 15.00 Val dTsere: Ženski veleslalom; 15.20 Šolska TV: Evropsko, Sredozemlje, Izgradnja ljudske oblasti, Razvoj neuvrščenosti: 16.25 Veleslalom za ženske, iz Val d'lsera; 17.25 Poro- čila; 17.30 S. Reisner: Saj si vendar punca (predstave SNG Ma- ribor, I. del); 18.20 Obzornik; 18.30 Stare japonske pravljice; 18.45 Cikcak; 19.30 TV dnvevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Retrospektiva TV drame — T. Partljič: Mama umria, stop; 21.40 Na zvezi; 22.10 TV dnevnik. PETEK, 8. DECEMBRA: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka. Gibanje živih bitih — Zgd; 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bgd); 15.00 TV v šoli ponovitev; 16.55 Poročila; 17.00 Zverinice iz režije: Vok delal za lisico; 17.20 Ko je bil moj oče v koncentracijskem tabo- rišču; 17.50 Obzornik; 18.00 Domači ansambli: Rank, Kumer; 18.30 Izbira študija: Vojaški poklic — II. del; 19.10. Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 7 -f- 7, zabavno glasbena oddaja; 21.05 Razgledi: Dodajajmo življenju letom — II. del; 21.50 TV dnevnik; 22.00 Bareta — serijski film; 22.55 Poročila; SOBOTA, 9. DECEMBRA: 8.00 Poročila; 8.05 Stare japonske pravljice; 8.20 Vrtec na obisku: Jesen v dolini ribnikov; 8.35 Z besedo in shko: Pastir; 9.00 S. Reisner: Saj si vendar punca; 9.55 Val dTsere: Veleslalom za moške; 11.00 Pisani svet; 11.35 Po sledeh napredka; 12.05 Izbira ^študija in poklica: Arhitektura; 12.35 A. Dombrowska: Noči in dnevi; 13.25 Poročila; 14.25 Val dTsere: Slalom za moške; 15.45 Najboljši četrti razred, mladinski film; 17.00 Košarka Jugoplasti- ka:Cibona; 18.35 Obzornik; 18.45 Muppet show (George Burns); 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 J. Mortimer: Will Shakespe- re, ; 20.50 Moda za vas; 21.00 Napad, celovečerni film; 22.50 Poročila; 22.55 625. NEDELJA, 10. DECEMBRA: 8.20 Poročila; 8.25 Za dobro jutro; Pevski tabor 78; 8.55 625; 9.25 D. Sušič: Odborniki, TV Sa- rajevo; 10.00 Čebelica Maja; 10.25 Skrivnosti pletenega koša; 10.55 Val dTsere: Smuk za moške; 12.10 Kaj vemo... dokumentarni film; 12.35 Mozaik; 12.40 Kmetijska oddaja T V Sarajevo; 13.40 Poro- čila; Okrogli svet; Veseili tobogan: Kamnik; Proročila; Moda za vas; Športna poročila; Šport; Dosje na- šega časa: Leto 1958; Revolucija in glasba, posnetek iz Ajdovščine; Delegacija — film; 19.10. Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A. Maro- dič Izsiljevanje — iz cikla Poti in stranpofi; 20.50 Sar planina — dokumentarna oddaja; 21.20 TV dnevnik; 21. Športni pregled. PONEDELJEK, 11. DECEM- BRA: 9.00 TV v šoli: Pravljica, Petro- va gora in revolucija. Za prosti čas, Življenje v gozdu; 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis; 11.10 TV v šoli: Za najmlajše; 15.00 TV v šoli— ponovitev; 16.00 TV v šoli — po- novitev; 17.15 Poročila; 17.20 Čarobna žoga — otroška oddaja; 17.15 Poročila; 17.20 Kaj vemo... dokumentarni film; 18.00 Obzornik; 18.10 Prometni nasveti; 18.20 Spekter: Ultrazvok v diagnostiki. Dok za letala; 18.30 Sola smučanja; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Z. Skovvronski: Mojster — TV drama; 21.15 Kulturne diagonale; 21.55 TV dnevnik; 22.10. Mozaik kratkega filma: Zlato orožje; TOREK, 12. DECEMBRA: 8.45 TV v šoli: Kal življenja. Ali ste vedeli? Musical, TV vrtec, Dnevnik 10; 10.00 TV v šoli: Pri- rodoslovje. Risanka, Glasbeni pouk; 14.45 TV v šoli — ponovi- tev; 16.30 Šolska TV: Bačka, Po- gumna dekleta iz enot teritorialne obrambe, Alžirska konferenca; 17.25 Poročila; 17.30 Glasbeni pejsaži Srbije: Mačva; 18.00 Obzornik; 18.10 Daljnogled; 18.40 Trimska televizija; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pogovor o...; 20.55 Stendhal: Lucien Leuwen; 21.45 TV dnevnik; 22.00 Ra/voj popularne glasbe; 22.50 Poročila. SREDA, 13. DECEMBRA: 8.30 TV v šoli: Po poteh sa- moupravljanja, Orodje in stroji; 9.25 — 10.30 in 11.55 — 13.00 Madonna di Campiglio: Slalom za moške — prenos; 14.35 Slalom za moške, iz Madonne di Campiglio; 16.05 Poročila; 16.10 Z besedo in sliko; Čarovnik Ujtata; 16.25 Londonska narodna galerija; 16.50 Obzornik; 17.00 Košarka Iskra 01impija:Bosna; 18.30 Puntarska pesem — III. del; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Sonce o; 21.40 Filmski dnevi Kartagina 1978, o festivalu arabsko-alžirskih filmih; 22.35 TV dnevnik; 22.35 TV dnevnik; ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV n. sol. o. LJUBLJANA OBMOČNA SKUPNOST MARIBOR n. sol. o. Maribor, Partizanska c. 47 Odbor za nnedsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Območna skupnost Mariboi; objavlja v skladu z določili 47. člena samo- upravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno skupnost in 23. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS št. 24/77) oglas za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom za dela in naloge zavarovalnega zastopnika za področje Ptuj, ki zajema kraje: Lancova vas, Pobrežje, Šturmovci, Tržeč, Videm pri Ptuju, Ptuj-del, Sp. Hajdina-del. Pogoji: končana srednja šola in veselje do terenskega dela in dela s strankami. Osebni dohodek za opravljanje del oziroma nalog zavaroval- nega zastopnika se obračunava izključno na podlagi provizije. Kandidati naj pošljejo prijave na odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja v roku 15 dni po objavi na na- slov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Mari- bor, Partizanska c. 47. O izbiri oziroma izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obve- ščeni v roku 30 dni po objavi. Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gostinstvo Haloški biser Ptuj Razpisna komisija Kmetijskega kombinata Ptuj, TOZD Gostinstvo Haloški biser Ptuj ponovno razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: -- višja ali srednja šola — ekonomist ali ekonomski tehnik in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih opravilih v finančni stroki. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija TOZD Gostinstvo Haloški biser Ptuj, Trstenjakova ul. 1. Tovama glinice in aluminija „Boris Kidrič" Kidričevo, z n. sub. o., odbor za kadrovsko splošne zadeve DS Skupne službe I. objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. VODENJE SLUŽBE SAMOUPRAVNIH iN PRAVNIH DEL Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 3 leta delov- nih izkušenj, poznavanje tehnološkega postopka, poznavanje in spremljanje predpisov s področja ZD, poznavanje nomotehnike. Področje dela: organiziranje in vodenje samoupravnih in prav- nih poslov, zastopanje delovne organizacije pred upravnimi in državnimi organi. Osebni dohodek je približno 8.677 dinarjev. 2. VODENJE SLUŽBE DRUŽBENEGA STANDARDA Pogoj: visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje metod vodenja, poznavanje problematike s področja rekreacije, kulture in družbene prehrane, poznavanje in spremljanje predpisov s področja družbe- nega standarda Področje dela: vodenje službe in usmerjanje organizirane re- kreacije ter organiziranje dejavnosti družbene prehrane. Osebni dohodek je približno 7.895 dinarjev. 3. ORGANIZIRANJE INFORMATIVNE DEJAVNOSTI Pogoj: višja strokovna izobrazba družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj poznavanje informativne dejavnosti, poznavanje tehnike urejanja publikacij, spremljanje literature — področje informiranja, obvladanje slovenskega jezika. Področje dela: zbiranje informacij, organiziranje informativne dejavnosti v delovni organizaciji in urejanje tovarniškega glasila. Osebni dohodek je približno 6.233 dinarjev. 4. VODENJE ARHIVA, KNJIŽNICE IN KOPIRNiCE Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje predpisov o arhiviranju in knjižničarstvu, poznavanje tehnike arhiviranja Področje dela: vodenje arhiva, knjižnice in kopirnice. Osebni dohodek je približno 5.183 dinarjev. 5. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoj: NKV delavka in 3 mesece delovnih izkušenj. Področje dela: čiščenje poslovnih prostorov. Osebni dohodek je približno 2.958 dinarjev. II. razpisuje prosta dela oziroma naloge: 1. VODENJE DRUŽBENE PREHRANE Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje metod vodenja, poznavanje tehnologije dela družbene prehrane, poznavanje predpisov s področja higiensko-teh. varnosti in družbene prehrane. Področje dela: vodenje, nadziranje in koordinacija del v obratu družbene prehrane. Osebni dohodek je približno 5.696 dinarjev. 2. VODENJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj, poznavanje kadrovskih in splošnih poslov ter predpisov s tega področja, poznavanje samoupravljanja, organizacije dela, tehnologije in vodenja. Področje dela: vodenje in koordinacija del s področja ka- drovskih zadev, samoupravljanja in pravnih po- slov, psihologije in sociologije dela, zavarovanja delovne organizacije, družbenega standarda. Osebni dohodek je približno 9.693 dinarjev. Posebni pogoj: preizkus psihofizičnih sposobnosti. Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 15 dneh v kadrovsko splošni sektor delovne organizacije. Prijav, ki bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali. Opozorilo Hišne svete in lastnike zgradb ob javnih poteh v naseljih občine Ptuj, predvsem pa v mestu Ptuju, opozarjamo na določbe Odloka o javnem redu in miru v ot^čini Ptuj (Uradni vestnik ot>čin Ormož in Ptuj, št. 8/67), ki urejajo vzdrževanje pločnikov (hodnikov). Lastniki in upravljalci zgradb so dolžni odstraniti s pločnikov sneg, poledenele pločnike pa vsak dan do 6.30 posipati s peskom, pepelom ali žagovino. Po potrebi naj bodo poledeneli pločniki p>osip>ani tudi večkrat dnevno, da bo zagotovljena varnost hoje ljudi. Pristojni inšpektorji bodo kontrolirali čiščenje snega in posipavanje poledenelih ploč- nikov ter kršilce odloka o javnem redu in miru v občini Ptuj predlagali v postopek organom za kaznovanje prekr- škov. Oddelek za inšpekcijske službe Tako Elizabeta kol Karel Vehovar imata danes že 86 let, kljub temu pa sla še krepkega zdravja Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Zlati par iz Videza v poročni dvorani gradu v Slovenski Bistrici sta pred nedav- nim izrekla svoj zlati DA Elizabeta in Karel Vehovar iz Videza pri Slov. Bistrici. Zakonsko zvezo sta sklenila 26. novembra 1928 v Cirkovcah. Svojo življenjsko pot sta v celoti posvetila kmetijstvu in sta si v Videzu št. 5 zgradila svoj dom, v njem se jima je rodilo 13 otrok, od katerih jih danes živi še pet. Njuna domačija je bila med vojno pogo- sto gostoljubni dom partizanom, /aradi česar jc moral Karel junija 1944 v taborišče Dachau. Njegovo trdno zdravje in volja sta mu pripomogla, da se je vrnil. Prazniki so minili brez gneče pri zdravnikih v ponede^ek, 4. decembra smo povprašah zdravnika v ^lošnih ambulantah ZZD, kirurškem in porodnem oddelku ptujske bolnišnice, kako so preživeh praznike tisti med njimi, ki so bih dežurni. ' V dežurni ambulanti je bilo na sam praznik dokaj mimo, v četrtek pa ro pregledah 75 pacientov m opravili 17 hišnih obiskov. Tegih primerov m bilo, zabeležiU pa so več zlomov zaradi pričetka smučarske sezone. Mnogi mlajši in starejši smučarji so odhiteli uživati belo opojnost nepripravljeni, - bolje neraz^ibani. Posledica - 2 ah 3 tedne bo potrebno nositi mavec in prekiniti s smučarijo. Na kirurškem oddelku je bilo kot običajno dela dovolj, največ je bilo zlomov, - predvsem pri smučanju in sankanju, zlasti otrok. Za „posladek" pa še podatek iz porodnega oddelka ptujske bolnišnice, - med prazniki in vikendom je pokukalo v zasneženi svet 14 malčkov. NJ). Zlatoporočenca Neža in Janko Toš Zlatoporočenca Neža in Janko Toš s torto izdelano v obliki knjige, ki obeležuje njun zlati jubilej.. (FOTO: JOS) V Vitomarcih sta v krogu svojih najbligih žh^ahna m še dokaj krepkega zdravja proslavila zlati zakonski jubilej Neža in Janko Toš. Oba še vedno poprimeta za domala vsako kmečko delo, ki ju spremna že od otroških let da^e. Njima skrbnost in pridnost se zrcaU tudi v tem, da sta s samoodrekanjem spravila do poklica m kruha vse svoje otroke. V jeseni živ^enja, so jima v veliko veselje tudi vnuki in pravnuki, ki ju radi obiščejo na njunem gostoljubnem domu. JOS Odgovorno o programih SIS V teh dneh potekajo zbori delavcev v vseh TOZD TGA »BoriSi Kidrič" v Kidričevem. Delavci razpravljajo in odločajo o programih] posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v ptujski občinL Med delavci se je oblikovalo mnenje^ da ti programi niso pripravljeni tako, da bi bili delavcu razumljivi. Resnično se je treba v gradivo poglobiti in ob pomoči strokovnih služb delavcem postanejo postavke v teh programih razumljivejše. Ne smemo trditi, da so programi in ostalo gradivo slabo priprav^eni, vendar bi morali našemu delavcu, tako kot radi govorimo, stvari prikazati bolj v njemu razumljivem jeziku, če hočemo, da se bo zavestno odločil za financiranje, dal utemeljene predloge in pripombe. Ni odveč predlog, da bi naj sestavljalci programov prišli včasih med delavce, da bi konkretno odgovarjali na vprašanja, pojasnjevali itd. Ob tempa bi se tudi naučili, kako je treba za proizvajalca v razumljivejšem jeziku stvari napisati. Razprave v TGA Kidričevo so živahne, kritične, odločitve pa v okvirih realnih možnosti celotne delovne organizacije. France Meško ČRIVA KRONIKA „PLES PO CESTAH" bi lahko tokrat dali naslov naši redni rubriki, v kateri poročamo o prometnem stanu na naših cestah. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so tokrat sicer opravili le ogled petih prometnih nesreč, v katerih so bile prisotne telesne poškodbe. Prometnih nesreč z ma- terialno škodo pa je bilo veliko več, predvsem zaradi močno poledenelih cestišč. Glede na takšno stanje lahko voznike kljub vsemu pohvalimo, saj so bili tokrat res disciplinirani. Pet nesreč v obdobju od 21. novembra do vključno 4. decembra res ni veliko. Smrtnih žrtev ni bilo, žal so bile tri osebe huje poškodovane, dve pa lažje. Nekoliko večja je materialna ; škoda na vozilih, samo v teh petih i nesrečah je znašala prek 217.(X)0.—din. >■ Vozniki so torej bili dokaj di- sciplinirani, žal pa je tokrat padel na izpitu nekdo drug. Miličniki in vozniki so ugotavljali, da so bile lokalne in regionalne ceste še zlasti j 28. novembra in 5. decembra sko- raj povsem poledenele in da Cest- no podjetje Maribor TOZD Ptuj ter Komunalno podjetje TOZD Ceste nista pravočasno posipali cest, zaradi česar je bilo kljub previdni vožnji mnogo več ,,manj- ših trkov" in ,.skokov s ceste". Obe TOZD sicer upravičujeta svoje napake, da so bile vse ceste pravočasno posipane takoj, ko so bili obveščeni o stanju na cestah. Pa sami presodite kdaj naj bi pomenilo tisto pravočasno, takrat, ko poledica dejansko nastane ali takrat, ko se že zgodi nesreča in obvestijo odgovorne naj čimprej opravijo svojo dolžnost? ZAPELJAL V JAREK Kuda prometna nesreča se je zgodila v sredo, 22. novembra na magistralni cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Ivan Kirbiš iz Vareje 4 je pripeljal iz smeri Grajene proti Ptuju. Na ovinku z Maistrovo ulico pa je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na desno, na bankino in nato v jarek, kjer je zadel ob rob cestnega propusta. Voznik se je hudo poškodoval, na vozilu pa je za okoli 30.0()0din škode. NEPRAVILNO PREHITEVAL Tudi v četrtek, 23. novembra je prišlo do hude prometne nesreče na cesti v Sikolah. Voznik osebne- ga avtomobila Budimir Obradovič iz Varaždina je vozil proti Prager- skemu in začel prehitevati tovorni avtomobil s priklopnikom, ki gaje upravljal Milan Zakošek iz Šentjerneja. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je upravljal Janez Jerman. Zaradi tega je Obradovič nenadoma zavrl in zavil v desno. Pri tem je zadel v blatnik tovornega avtomobila Zakošeka. Avtomobil je obrnilo tako, da ga je tovornjak potiskal pred seboj še nekaj časa, zatem pa sta oba končala v jarku. Voznik Obradovič je dobil hude poškod- be, na vozilih pa je za okoli 35.000 din materialne škode. OTROK SKOCIL PRED AVTOMOBIL V ponedeljek, 27. novembra je prišlo do hude nesreče na Ormoški cesti v Ptuju. Okoli 16.30 je voznik osebnega avtomobila Marjan Zebec peljal iz smeri Ormoža proti Ptuju, ko mu je z leve nenadoma skočil pred avtomobil otrok P. Z. Voznik je zavrl, kljub temu pa je trčil v otroka, zaradi česar je ta dobil hude poškodbe. Na vozilu je bilo za okoli 2.000 din materialne škode. - OM Tovornjak je obstal tik ob stanovanjdd hiSi v Spuhtji Foto: JOS Avtobus ^'ub^anskega Viatorja je na cesto dvignilo dvigalo foto: zk S ceste zdrsnila tovornjak in avtobus Sneg je pred in med prazniki zagodel marsikateremu vozniku. Enim sta led in sneg omogočila potovanje po naših cestah, drugim pa pot pokazala v jarek. Tako seje godilo tudi ljubljanskemu vozniku avtobusa, ki je v ponedeljek, 27. novembra zvečer, na gladki zasneženi cesti pri Cvetkovcih zape^al v obcestni jarek, vendar se na vso srečo nobenemu izmed potnikov ni zgodilo nič. Avtobus so v torek dopoldne z dvigalom dvignili na cesto in voznik ga je lahko odpeUaL Na vozilu je nekaj materialne škode. Tudi voznik iz Danske Nielsen Bent Rode je v ponedebek zvečer s tovornjakom zdrsnU s ceste Ormož-Ptuj. Na ostrem ovinku v Spuh^i je tovonijak naložen s konzervami paradižnikove mezge zanesk) s ceste v Jarek, Iger seie prevrnil na bok. Pri tem je vozilo zlomilo električni drog in razbUo betonski vodnjak ter obstalo tik ob stanovanjski hišL Voznik se pri nesreči ni po škodo vaL V četrtek, 30. novembra s ptujski gasilci pomagali preložiti tovor in ga^ začasno vskladiščUi v novem • gasilskem domu. Na vozilu je precej materialne škode. zk i Kljub hitri pomoči brez moči Zgodilo se je v soboto okrog enajstih. Mimoidoči še slutili niso kaj se dogaja na koncu hodnika stanovanjske hiše na Krem- pljev! ulici 6. V pritličnem sta- novanju Bolfenka Potrča je za- čelo goreti. Ogenj je bil silovit in tako nenaden, da se je v hipu vse vnelo. Družini Potrč je v dvoso- bnem stanovanju zgorelo vse: po- hištvo, obleka in nekateri vred- nostni dokumenti. Sosedje in nekateri mimoidoči so ukrepali hi- tro, poskušali so reševati, vendar zaradi dima in ognja to ni bilo mogoče. V teh kritičnih trenutkih bi bila lahko nastala tudi tragedija, kajti v stanovanju je bil tudi deček, ki je nekemu občanu najprej odprl vrata, hip zatem pa jih spet zaklenil. Ustrašil se je in zaradi zmedenosti bi lahko ogenj uničil mlado življenje. Vrata so se ponovno odprla in deček je bil re- šen. Rešili so zelo malo, dim je solzil oči, ogenj pekel skozi obleko. Kljub hitri intervenciji ptujskih gasilcev pomoči ni bilo več. Gasilci so v dimu in ognju gasili. Posku- šali so rešiti tisto, kar se je rešiti dalo, vendar tega je bilo malo. Družina Potrč je ostala brez strehe nad glavo, obleke in pohištva. V teh trenutkih bi družbena pomoč štiričlanski družini bila zelo potre- bna. Najbolj jo potrebujeta sin in hčerka. In vzrok požara? Ogenj je nastal zaradi pregretja v televizijskem sprejemniku. Materialna škoda pa znaša okoli 50 tisoč dinarjev. ^ Dim in ogenj sta se valHa škod razbite Hpe. Tudi gasiki so hiti nemočni. foto: zk RODILE SO: Darinka Danilovič, Ziherlova ploščad 7 — Dejana; Marija Fi- deršek. Savinjsko 31 — Natalijo; Majda Budja, Kokolajnščak 4, Gornja Radgona — Blanko; Pavla Kokot, Gorenjski vrh 33 — Damjana; Sonja Grame, Ciril-Me- todov dr. 16 — Uroša; Albina Te- meni, Spuhlja 91 — dečka; Eliza- beta Arnuš, Zamušani 10 — dekli- co; Darinka Pongračič, Godemarci 30 — deklico; Olga Djekič, Kvedrova 1 — dečka; Slavica Prosenjak, Carmova 8 — Valerijo; Veronika Dominko, Strmec 11. — Martina Puklavec, Vrazov trg 1, Ormož — Mija: Danica Koštomaj, Skorba 5 — Dunjo; Matilda Gla- 84 — dečka; Ana Marinič, Dolena 8 — dečka Viktorija Mogec, Ki- dričevo 14 — Urško; Marija Meško, Hajndl 9 — Damjana; Zvonimira Vizjak, Gorišnica 76 — Damjana; Slavica Ploj, Grajen- ščak 36 — deklico; Marjana Kosi, Kidričevo 44 — Milana; Danica Kelc, Goričak 58 — deklico; Kata Lončarič, Kidričevo 13 — Predra- ga; Jožica Zadravec, Miklavž 5 — Anica Habjanič, Miklavž 38 — Sonjo; Danica Tesič, Ciril-Meto- dov dr. 13 — Bojana; Ivana Plohi, Gabernik 48 — Sergeja; Ljubomi- ra Kranjec, Hajdoše 10 — Boštja- na; Kristina Kolar, Ziherlova plo- ščad 4 — Jelko; Marica Kline, Obrtniška ul. 5 — deklico; Marija Kmetic, Grajena 58 — deklico; Anica Kumer, Zerovinci 27 — dečka; Katarina Krušič, Nadole 38 — Feliksa; Marija Petek, Zvab 38 — dečka; Dragica Polanec, Zgeče- va 6 — dečka; Bernardka Galun, Kupčinjin vrh 53 — dečka; Jo- landa Matijevič, Kidričevo 10 — Milana; Anica Petrovič, Zg. Haj- dina 108 — deklico; Julijana Munda, Pavlovski vrh 38 — dečka; Magdaena Rašl, Trnovska vas 60 — dekUco; Jožica Kosec, Krempljeva 10 — Silvestra; Zden- ka Vindiš, Zagrebška 82 — Vik- torja; Zdenka Hud in, Salovci 20 — Aleša; Angela Jelen, Ložina 3 — deklico; Marta Tomažič, Cvet- kovci 37 — dečka; Ana Ivančič, Turški vrh 28 — dečka; Nevenka Horvat, Lackova 1 — Borisa; Marija Hergula, Cvetkovci 40 — dečka. POROKE 25. novembra 1978: Ignac Hrga, Kukava 23 in Mari- ja Kurnik, Kicar 42/a; Zivan Ivan- čič, Ajdovščina, Tovarniška 3/b in Ivica Cuš, Dornava 4; Drago Hor- vat, Krčevina pri Vurberku 45 in Irena Caf, Grajenščak 39; Alojz Kodrič, Vrhnika, Usnjarska 18 in Mateja Marinčič, Vrhnika, Us- njarska 18; Branko Arnuš, Dolič 42 in Marija Ceh, Podvinci 75; Martin Rampre, Zg. Hajdina 10 in Ivanka Smigoc, Žalec, Soseska Ložnica 81; Anton Kelc, Gruško- vec 51 in Marija Rožmarin, Mure- tinci 53, Janez Drevenšek, Podvinci 45 in Marija Ratek, Dornava 99; Alojz Peršuh, Lešje 43 in Danica Križanec, Lovrenc na Dr. polju 13; Štefan Hari, Bodonci 115 in Ivanka Svarc, Bišečki vrh 4; Janez Zajšek, Sp. Hajdina 105/a in Jo- Ije 29; Stanislav Jus, Kupčinjin vrh 45 in Terezija Stojnšek, Cermožiše 50; Josip Seretinek, Maruševec 111 in Danica Zorko, Grlinci 32; Milan Kostanjevec, Grlinci 22 in Kristina Matjašič, Grlinci 20; Drago Mar- čič, Zg. Hajdina 107 in Darinka Ahačič, Markovci 86 ; Janko Hor- vat, Pobrežje 31 in Štefanija Bo- žičko, Zg. Pristava 42, Ivan Milo- šič, Podlehnik 71 in Justina Krajnc, Podlehnik 71; Viktor Sa- mec, Budina 66/b in Marjana Ko- kol, Markovci 53. POROKE, 2. decembra 1978 Dušan Najdič, Maribor Gospo- svetska 20 in Nadežda Kregar, Slov. Bistrica, Izseljeniška 6; Stje- pan Vincelj, Popovec b. b. in Ana Petanjek, Popovec b. b.; Janez Strelec, Barislovci 3/a in Cvetka Kramberger, Barislovci 3/a; Lud- vik Turin, Murnova 3 in Erika Be- ne, Maistrova 17; Danilo Lušina, Sečovlje 59 in Irena Bombek, Remčeva 7; Janez Ivanuša, Spuh- lja 75 in Terezija Segula, Spuhlja 75; Stanislav Zaje, Mihovce 54/a in Hermina Mlakar, Sp. Jablane 10; Branko Sauperl, Maribor, Ka- mniška 52 in Marjana Segula, Ma- riborska 32;. UMRLI SO: Marjeta Podrenek, Nova vas pri Markovcih, roj. 1942, umrla 18. novembra 1978; Uršula Kosmat, Volkmerjeva 10, roj. 1893,umrla 18. novembra 1978; Ivan Kuko- vič, Zagrebška 58, roj. 1908, umrl 18. novembra 1978; Anton Mihe- lač, Maribor, Korenčanova 2, roj. 1926, umrl 12. novembra 1978; Jožef Meško, Mihovci 50, Vel. Nedelja, roj. 1927, umrl 25. no- vembra 1978; Jožef Frank, Lov- renc na Dr. polju 92, roj. 1957, umrl 26. novembra 1978; Julijana Zinko, Lahonci 84, roj. 1903, umrla 24. novembra 1978; Alojz Majerič, Prešernova 22, roj. 1917, umrl 27. novembra 1978; Anton Vilčnik, Vitomarci 45, roj. 1899, umrl 29. novembra 1978; Julijana Koren, Mali Brebrovnik 50, roj. 1912, umrla 29. novembra 1978; Janez Majcen, Lasigovci 1, roj. 1901, umrl 28. novembra 1978; Franc Fridauer, Rogozniška 24, roj. 1915, umrl 1. decembra 1978; Antonija Kolarič, Spuhlja 38, roj. 1899, umrla 29. novembra 1978; Franc Klemenčič, Nova vas pri Ptuju 14, roj 1932, umrl 24. no- vembra 1978. vreme do nedelje, 17. decembra Zadnji krajec je bil danes zjutraj ob 01,34. Napoved: Suho vreme bo in mrzle noči. Zaradi odjuge se bo te dni otoplilo, sneg do viši- ne tisoč metrov bo skopnel. Pred začetkom prave zime bo še nekaj toplejših dni. Alojz. Cestnik TEHNDK izdaja zavod za časopisno m radijsko dejavnost RADIO -TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio -Tednik telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ SEJNO GRADIVO ZA SKLIC 2. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ - ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV, KI BO V PONEDELJEK, DNE 18. DECEMBRA 1978 OB 13. URI V DOMU „FRANC KRAMBERGER" PTUJ,0RM0SKA CESTA 1/a GRADIVO OBSEGA 1. Obvestilo o konstituiranju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj 2. Poročila: a) o tinančnem poslovanju stanovanjske skupnosti za čas od 1.1.1978 do 30.9. 1978 b) o planu porabe finančnih kreditov za gradnjo družbenih stanovanj v letu 1979 do 30/9-1980 c) o izvajanju programa vzdrževalnih del v letu 1978 z rebalansom č) o fizičnem obsegu novogradnje v letu IV/8 3. Predlog statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj 4. Predlog poslovnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj 5. Plan dela za leto 1979: a) Plan in naloge novogradenj b) osnutek programa investicijsko-vzdrževalnih del 6. Predlog za prehod na ekonomske stanarine na območju občine Ptuj OBVESTILO O KONSTITUIRANJU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je bila ustanovljena februarja 1975 s sklenitvijo Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ter je bilo organizirano tako, da so delovni ljudje in občani v skladu z zakonom o stanovanjskih skupnostih in drugimi predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva lahko uresničevali svoje in družbene interese v okviru samoupravnih enot: za področje graditve stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Taka organiziranost stanovanjske skupnosti, ki je dajala poudarek trem interesnim področjem stanovanjskega gospodarstva je sicer omogočila reševanje specifičnih inte- resov po.sameznega področja, premalo pa je prišla do izraza enovitost stanovanjske politike ter ni bila v celoti uresničena zamisel, da se v skupšči- ni samoupravne stanovanjske skupnosti usklajujejo specifični interesi, ki se pojavljajo na področju stanovanjskega gospodarstva. Prav tako tudi izvajalci niso oblikovali posebnega zbora skupščine in niso bili ustrezno zastopani, pri oblikovanju stanovanjske politike. Zakon o združenem delu, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti ter drugi akti širše družbenopolitične skupnosti so omogočili, da se je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj marca 1978 organizacij- sko in vsebinsko reorganizirala v dvodomno skupščino. Na osnovi statutar- nega sklepa o oblikovanju in volitvah delegacij sestavljata skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. — Zbor uporabnikov v katerem je 35 delegatov KS in 40 delegatov or- ganizacij združenega dela in — zbor izvajalcev, v katerem je 17 delegatov organizacij združenega dela, ki kot izvajalci na določenem področju sodelujejo pri stanovanjski graditvi. Na prvem zasedanju skupščine Samoupravne stanovanjske skup- nosti občine Ptuj se je ista konstituirala in izvolila: — za predsednika skupščine: Križančič Jožeta, — za predsednika zbora uporabnikov Solovjev Borisa, — za predsednika zbora izvajalcev inž. Prelesnik Franca, — za izvajanje sklepov in tekočih nalog pa je bil izvoljen 13-članski iz- vršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti in to: — za predsednika: Skerlovnik Jože — podpredsednik: Zadravec Franc Člani: Makovec Viktor, Vamberger Nada, Čeh Jože, Cimerman Lju- bo, Horvat Konrad, Kosi Anton, Purg Tone ml., Sebela Ivan, Tušek Mari- ja, Vauda Fanika, Vogrinec Janko. Zaradi boljšega dela in izvajanja del po posameznih interesnih področjih dela pa je Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj imenoval stalne odbore in komisije v sestavi: Odbor za graditev stanovanj — predsednik Kosi Anton — člani: Alič Peter, Tušek Marija. Purg Tone, Markovič ^ivadin. Gašperšič Jože in Meško Franc Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: Predsednik: Vauda Fanika ter člani: Kašman Katica, Smolej Ivan, Fabjan Stane, Bednički Katica, Osterman Anka in Stropnik Petra Odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš Predsednik: Ceh Jože člani: Rakovcc Jože, Rajh Aleksander, Kreft Hinko, Gegič Peter, Vr- tačnik Janez in Ceh Majda Prav tako pa jc izvršilni odbor smatral za potrebno, da imenuje komi- sijo za reševanje stanovanjskih vprašanj ZB NOV in tako je v soglasju z Občinskim odborom ZB NOV imenoval komisijo: za predsednika: Lacko Milana ter člani: Potočnik Anton, Kovačec Stanislav, Novak Franc in Smolej Ivan Pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj pa je tudi komisi- ja za Samoupravno delavsko kontrolo: Predsednik: Vidovič Jože člani: Alič Peter, Djerič Danica, Krajnc Boris in Vogrinec Janja. Vsi organi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj so bili izvoljeni na podlagi statutarnega sklepa. S sprejetjem statuta in poslovnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj pa bo določena dolžnost in odgovornost za izvrševanje sklepov, posameznim odborom in komisi- jam. PREGLED IZVRŠITVE FINAN&CGA PLANA SAMOLPRAV^E STANOVANJSKE SKLPNCBTI OBČU« PTUJ ZA OBDCBJE ODI/1 do 30/9-1978 STRAN 2 i. L>olKxlki od prodaje odpadnega mat. m povzr. škod 25.000 21.806,70 87,2 6. Obresti in ostali izr. dohodki 15.000 a.404,60 22,7 7. Ostanek dohodka preteklega leta_700.000_678.889.05 97.0 PRIHOna ZA VZTRŽEVANJE STANaVA^DSKIH ZOIACB 14,555.000 12,716,786,45 87,4 C. SREDSTVA VPLAČAMH NAJEMNIN 3,200.000 1,944.798,95 60,8 D. DEL OBRESTI CD VEZAM H SREDSTEV PRI KB 1,150.000 862.500,00 75,0 SKUPM PRIHOna PODA, B, C, D........ 42,845.000 32,754.181,55 76,5 n. ODHODKI: A. Sred stva solidarnosti: B. Razporeditev sredstev za gospodarjenje + C s stanovanjskimi hišami : Finančni plan prihodkov sredstev solidarnosti in sredstev za vzdrževanje stanovanjskih hiš, ki se stekajo iz stanarin ter drugih dohodkov bo vse- kakor dosežen oz. tudi presežen razen najemnin, ki bodo zaradi zakasnitve pri zvišanju s 1/11-1978 delno pod planom. Finančni plan dohodkov,ki se zbirajo za revitalizacijo starih stanovanjskih zgradb na osnovi dela 5% stanovanjskega prispevka bo precej presežen, ker za realno planiranje ni bilo nobene osnove. Plan potrebe sredstev za revitalizacijo je prikazan v dodatnem programu za izvajanje del do konca tekočega leta. V prihodnjem letu se bo v skladu zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini , spremenila struktura delitve stanarin in najennin, na investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje, amortizacijo, revitalizacijo in na stroške upravljanja. Za delitev se predvidevaj! enotna merika v okviru SR SI oveni ie. PLAN PORABE FINfcNCMH KREOTOV ZA GRAtNrODRUŽBEMH STANOVANJ V LETU 1979 do 30/9-1980 v 000din OBRAZLOŽITEV flana porabe finančnih kreditov za gradnjo družbenih stanovanj v letu 979 do 30/9-1980 Plan porabe sredstev za poravnavo obveznosti je sestavljen predvsem na osnovi sklenjenih gradbenih pogodb z izvajalci ter na pričakovanih prilivih združenih sredstev, sredstev solkiamostnega sklada in ostalih virov stanovanjskega kreditnega potenciala. Na podlagi gradbenih pogodb z izvajalci, ie Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj kot investitor dolžna poravnati dogovorjene obveznosti in sicer: Naloga strokovne službe oddelka za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pri poslovni enoti Kreditne banke Maribor je, da dcrbno nadzoruje gibanje sredstev in naložb stanovanjske kreditne bilance. V okviru kreditnega potenciala stanovanjske kredit-bilance se zajemajo vsa stanovanjska sredstva, kar v današnjih razmerah ni enostavno, kajti kontni plan banke ne daje preglednega oziroma strukturnega prikaza sredstev. Pri samem financiranju gradbene dejavnosti mora strokovna služba vsklajevati vse razpoložljive dolgoročne in kratkoročne vire. Viri združenih sredstev in sredstev solidarnostnega sklada dotekajo mesečno in je zato potrebno ostale vire, ki so začasno prosti uporabljati za kritje obveznosti do planiranih investicij. Na podlagi planiranih virov za leto 1979 in 1980 je ugotovljeno, da bodo v tem obdobju na razpolago približno tolikšna sredstva, da bomožno pravočasno zagotoviti poravnavo sprejetih na razpolago približno tolikšna sredstva, da bo možno pravočasno zagotoviti poravnavo sprejetih Oddelek za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pri poslovni enoti KB Maribor 4 PREGLED IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL NA STANOVANJSKO - POSLOVNIH STAVBAH V LETU 1978 V prvem tričetrtletju so bila izvršena razna vzdrževalna dela na skupno 281 stavbah z.a kar je bilo porabljeno 8 978.527 90 din. (Podrobni finančni razrez je objavljen v finančnem poročilu periodičnega obračuna). Po programu za leto 1978 pa bodo izvršena še razna vzdrževalna dela na naslednjih stavbah: I. PTUJ Z OKOLICO 1. Bezjakova 3 Naprava vertikalnih odtokov popolna obnova stropa v hodniku obnova dveh podov in vrat 180.000 2. Ciril Metodov dr. 5, 7, 9 Napeljava novega glavnega električnega voda 150.000 3. Prešernova 4 a) Ukinitev suhih stranišč (2) 100.000 b) Sanacija kamnitega venca in dela ostrešja 140.000 240.000 4. Prešernova 17 Ukinitev suhih stranišč (4). napeljava vodovoda v vsa stanovanja 200.000 5. Prešernova 22 Ukinitev suhih stranišč (2) Obnova greznice 140.000 6. Trubarjeva 6 Ukinitev suhih stranišč (2) obnova kanalizacije 120.000 7. Trubarjeva 10 Naprava podov v dveh prostorih, topli pod 90.000 8. Murkova 1 Rekonstrukcija kotlarne za Trgovsko podjetje Merkur 120.000 9. Dornava 141 (Zadružni dom) Ureditev centralne kurjave v stanovanjskem delu vključno s potpostajo in priključkom na kotlovnico 400.000 10. Osojnikova 1 Postavitev novega dimnika vključno z ureditvijo strojnega dela 460.000 i 11. Plačilo posnetkov starega dela mesta (KARE 9). Kulturni | skupnosti Ptuj za leto 1978 100.000^ 12. Priključitev stanovanjskih hiš SLP na novo vodovodno ; STRAN 3 omrežje v Dornavi — ocenjeno 300.000 13. Razna manjša dela 113.000 SKUPAJ DIN: 2.613.000 II. KIDRIČEVO 1. Kidričevo 5 Popravilo dimnikov in strehe 150.000 2. Kidričevo 58 Zamenjava strešne kritine 100.000 3. Kidričevo 1 Zamenjava vertikalnega odtoka 60.000 4. Kidričevo 2 Zamenjava vertikalnega odtoka 60.000 5. Kidričevo 3 Zamenjava vertikalnega odtoka 60.000 6. Kidričevo 9 Zamenjava vertikalnega odtoka 60.000 7. Kidričevo 15 Zamenjava vertikalnega odtoka 60.000 8. Razna manjša dela 250.000 SKUPAJ DIN: 800.000 III. MAJŠPERK 1. Majšperk — Breg 33 Zamenjava vertikalnega odtoka 50.000 2. Majšperk — Breg 2—3 Dokončanje del prizidka 70.000 3. Razna manjša dela 80.000 SKUPAJ DIN: 200.000 IV. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ 1. Podlehnik 16 Kritina dimniki kuhinja 70.000 2. Janški vrh 28 Obnova kritine ter dimnikov 90.000 3. Ljubstava46 Obnova kritine ter dimnikov 40.000 4. Stanošina 18 Obnova ostrešja kritine in dimnikov 80.000 5. Gorenjski vrh 8, 9 Obnova kritine ter dimnikov 60.000 6. Biš 3 Obnova kritine ter dimnikov 80.000 7. Zagrebška 80 Obnova žlebov ter kritine 30.000 8. Hrastovec Prispevek za trafo postajo 30.000 9. Beljski vrh 38, 39 Priključitev na električno omrežje 40.000 10. Naraplje 24 Popravilo ostrešja in kritine 60.000 11. Majski vrh 26 Popravilo ostrešja in kritine 64.000 12. Podlehnik 59 Ureditev stanovanja Sakelšek 110.000 13. Dravinjski vrh 31 Obnova kritine in dimnikov ter naprava stanovanja iz preše 300.000 14. Veliki vrh 14 Obnova ostrešja kritine in stropov 100.000 15. Dravinjski vrh 51 Izdelava 1 sobe iz prostora garaže 100.000 16. Turški vrh 92 Obnova ostrešja kritine ter oken in vrat 100.000 SKUPAJ DIN: 1.354.000 REKAPITULACIJA I. PTUJ Z OKOLICO ^oHSSS II. KIDRIČEVO III. MAJŠPERK , 200.000 IV. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ 1-354.000 SKUPAJ DIN: ^-^^^-OOO Problematika vzdrževanja stanovanjsko poslovnih stavb Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Na kratko in v zgoščeni obliki želimo opozoriti na nekatere težave s katerimi se srečujejo delavci Stanovanjskega servisa Ptuj pri raznih vzdrže- valnih delih na stavbah družbene lastnine. Vzdrževanje kot kompleksno in trajno dejavnost pojmujejo stanovalci največkrat preveč enostavno ne malokrat — laično! Vezana je na več služb — kooperantov kateri zaradi občasnosti del neradi sprejemajo vzdrževalna dela, ker so vezani na planirana dela. Srečujemo se s tehnično zapletenimi situacijami, katere v popisu — ponudbi ni mogoče predvideti in zato je planiranje in razpored del večkrat v zamudi. Največkrat so takšni primeri pojavljajo med delom samim. Posledice so daljši roki nepravočasna dobava materiala, nepredvideni tran- sporti in podobno. Vse to so pa težave katere stanovalci nočejo ali pa ne ra- zumejo, ker delo vedno ne napreduje kot bi naj. Tudi razdrobljenost raznih del na relativno velikem področju — okolišu nam povzroča težave. Tehnična služba skozi vse leto zbira podatke o potrebah raznih vzdrže- valnih del in na osnovi zbranih podatkov sestavlja program — plan vzdrže- valnih del za prihodnje koledarsko leto. Vsi, ki delamo na vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda, se želimo večjega sodelovanja z zbori stanovalcev po posameznih krajevnih skupnostih, da bi skupno obravnavali problematiko ter dah predloge za sestavo in izvajanje letnega programa vzdrževalnih del. POROČILO o fizičnem obsegu novogradnje v letu 1978 Stanovanja navedena v razpredelnici bodo vseljena do konca leta 1978. Stanovanjska skupnost je poleg omenjenih del skupno z komunalno skupnostjo financirala tudi urejanje okolja Ziherlova ploščad I. del. Dograjena bo tudi druga jaza centralne kurilnice na Ziherlovi ploščadi v letu 1979. Finančni prikaz izvršitve fizičnega obsega novogradnje bo prikazan z zaklučnim računom za leto 1978. I PREDLOG 16. 11. 1978 Na podlagi 12. in 13. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS št. 8/78) ter 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Ptuj sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 18. 12. 1978 naslednji STATUT SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ 1. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 1/75) je samoupravna interesna skupnost v kateri delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti po načelih vzajemnosti in sohdarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi in gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Stanovanjska skupnost ima žiro račun in druge račune pri Službi družbenega knjigovodstva v SRS — podružnica Ptuj. 3. člen Ime stanovanjske skupnosti je: ,,SAMOUPRAVNA STANOVANJ- SKA SKUPNOST OBCINE PTUJ". Sedež stanovanjske skupnosti je v Ptuju, Osojnikova ul. l/II. 4. člen Stanovanjska skupnost uporablja pri svojem poslovanju Stampiljko z besedilom: ,,Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj". Stampilj- ka je okrogle oblike. II. OPREDELITEV PRISTOJNOSTI IN NALOG, KI SE UREJAJO S STATUTOM 5. člen S tem statutom se podrobneje opredeljuje naloge stanovanjske skupnosti organizacija ter upravljanje v stanovanjski skupnosti delovno področje organov upravljanja, odbori in druga delovna telesa skupščine stanovanjske skupnosti, delegiranje delegatov v stanovanjsko skupnost, mandatna doba organov stanovanjske skupnosti, financiranje stanovanjske skupnosti, način nadzora ustanoviteljev nad delom stanovanjske skupnosti, medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti strokovne službe, soustaviteljstvo občinske skupnosti socialnega varstva, ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih STRAN 4 skupnosti Slovenije, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter javnost dela stanovanjske skupnosti. III. NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 6. člen V stanovanjski skupnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani, kot ustanovitelji skupnosti svoje osebne in skupne potrebe in interese predvsem pa: — skrbijo za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva pri graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in pri družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; — na podlagi samoupravnega sporazuma in v skladu z zakoni ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, vzdrževanje stanovanj, prenovo stanovanj ter za druge s samoupravnim sporazumom opredeljene naloge ter upravljajo s samoupravno združenimi denarnimi sredstvi; — organizirajo in povezujejo vse dejavnike na področju stanovanj- skega gospodarstva z namenom izpolnjevati plane stanovanjske graditve, ob istočasnem uveljavljanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve, ki naj zagotovi postopno odpravo pomanjkanja stanovanj, kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti, kakor tudi vpliv na ceno, strukturo in kakovost novozgrajenih stanovanjskih površin; — skrbijo za uvajanje racionalizacije pri graditvi stanovanj; — organizirajo in izvajajo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da se hitreje odpravijo socialne razlike na stanovanjskem področju in sicer z dodeljevanjem družbenih najemnih stanovanj, odobravanjem premij za namensko stanovanjsko varčevanje zagotavljanjem delne nadomestitve stanarine; — upravljajo s stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah družbene lastnine; — pripravljajo osnove za politiko stanarin in najemnin ter za standar- de in tehnične normative za vzdrževanje stanovanj; — se vključujejo v načrtovanje družbeno ekonomskega razvoja občine na področju stanovanskega in komunalnega gospodarstva; — skupno z zbori stanovalcev in s krajevnimi skupnostmi sooblikujejo načela za urejanje in varstvo stanovanskega okolja in dvig stanovanjske kulture. IV. ORGANIZACIJA TER UPRAVLJANJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI 7. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti s tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti zagotavljajo kar naj- bolj neposredno udeležbo pri upravljanju in odločanju v stanovanjski skupnosti. Naloge stanovanjske skupnosti uresničujejo ustanovitelji preko svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti in v drugih organih skupščine. 1. Skupščina stanovanjske skupnosti 8. člen Skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj sestavlja- ta: — zbor uporabnikov, sestavljen iz delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v organizacijah združenega dela in — zbor izvajalcev, sestavljen iz delegatov delavcev organizacij združenega dela za pripravo urbanistične in projektne dokumentacije, za proizvodnjo gradbenega materiala, gradnjo in montaža stanovanjskih hiš, vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš, komunalnih in obrtnih organizacij združenega dela in delavcev drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi. 9. člen Zbor uporabnikov šteje 75 delegatov in sicer: — 35 delegatov krajevnih skupnosti in — 40 delegatov organizacij združenega dela. Zbor izvajalcev šteje 17 delegatov. Število delegatov zbora izvajalcev se lahko poveča, če se poveča število organizacij združenega dela, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi in sicer tako, da ima vsaka organizacija združenega dela oziroma temeljna organizacija združenega dela po enega delegata. 10. člen Delegacija za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov je posebna, združena ali splošna delegacija v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Delegacija za delegiranje delegatov v zbor izvajalcev je delavski svet oziroma drugi samoupravni organ. 11. člen V zbor uporabnikov delegirajo posebna, združena aU splošna delegaci- ja v krajevni skupnosti po enega delegata, po enega delegata pa delegirajo delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in sicer: 1. TOZD Tovarna gbnice TGA Kidričevo 2. TOZD Vzdrževanje TGA Kidričevo 3. TOZD Proizvodnja aluminija TGA Kkiričevc TOZD Predelava aluminfla TGA Kidričevo 4. TOZD Promet TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete TGA Kidričevo DS Skupnih služb TGA Kidričevo 5. TOZD Avtomobilske opreme AGIS Ptuj 6. DS Skupnih služb AGIS Ptuj TOZD Vzdrževanje AGIS Ptuj TOZD Kovinska predelava AGIS Ptuj DS Komerciala AGIS Ptuj TOZD Gumama AGIS Ptuj TOZD Servis motornih vozil AGIS Ptuj TOZD Orodjarna AGIS Ptuj TOZD Precizna mehanika AGIS Ptuj 7. TOZD Mlekarna KK Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil KK Ptuj TOZD Kletarstvo „Slovenske gorice" KK Ptuj TOZD Farma bekonov KK Ptuj TOZD Gradbeni remont KK Ptuj DS Skupnih služb KK Ptuj 8. TOZD Kmetijstvo KK Ptuj Veterinarska postaja Ptuj Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj 9. TOZD Gozdarstvo KK Ptuj TOZD Mizarstvo m žaga KK Ptuj TOZD Trgovina KK Ptui TOZD Lesna industrija Ptuj TOZD Trgovina „Les" Ptuj DS Skupnih služb ,,Les" Ptuj 10. Proizvodno podjetje „01ga MegUč" Ptuj 11. TOZD Tehnoservis KK Ptuj TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" KK Ptuj TOZD TopUce KK Ptuj OZD Motel Čatež - PE Motel Podlehnik TOZD Gostinstvo Br^ KK Ptuj 12. TOZD „Petovia" KK Ptuj TOZD Pekarne , ,Vinko Reš'' Ptuj TOZD Pekatin - „Intes" Maribor 13. DS Skupnih služb ,JPerutnina" Ptuj TOZD Mesna mdustrija , J»erutnina" Ptuj TOZD Tovarna krmil „Perutnma" Ptuj TOZD Perutninske darme „Perutnina" Ptuj TOZD Comerce »Perutnina" Ptuj TOZD PO Servisi PP Ptuj Tiskarna Ptuj 14. TOZD Avtopark - Komunalno podjetje Ptuj TOZD Vodovod - Komunalno podjetje Ptuj TOZD Ceste - Komunalno podjetje Ptuj TOZD Komunalni servisi - Komunalno podjetje Ptuj DS Skupnih služb - Komunalno podjetje Ptuj . Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo Dimnikarsko podjetje Ptuj Stanovanjski servis Ptuj 15. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk TOZD Konfekcija Majšperk - KONUS Slovenske Konjice 16. TOZD Konfekcija perila DELTA Ptuj - LABOD Novo Mesto 17. TOZD Vzdrževanje voz Ptuj ŽTP Ljubljana - Prometna sekcija Pr^ersko ŽTP Ljubljana - Sekcija za vzdrževanje VT naprav ŽTP Ljubljana - Kolodvorska restavracija - obrat Ptuj 18. „Agrotransport" Ptuj TOZD Avtobusni medkrajevni promet CERTUS Maribor TOZD Vzdrževanje Ptuj - Cestno podjetje Maribor 19. KB Maribor - poslovna enota Ptuj TOZD za PTT promet Ptuj Služba družbenega knjigovodstva v SRS - podružnica Ptuj 20. TOZD Gradbeništvo „Drava" Ptuj - GP „Stavbar" Maribor TOZD „GRADNJE" Ptuj - GIP „GRADIS" Ljubljana 21. TOZD Opekama Ptuj TOZD Vodnogospodarska enota Ptuj - Vodno gospodarstvo Maribor Projektivni biro Ptuj 22. , J»leskar" Ptuj 23. TOZD Maloprodaja - ,J>anonija" Ptuj TOZD Veleprodaja - »Panonija" Ptui TOZD Zaščita - ,JPanonija" Ptuj DS Skupnih služb „Panonija" Ptuj 24. Trgovsko podjetje „Izbira" Ptuj Krojaštvo ,>Ioda" Ptuj 25. Trgovsko podjetje „Emona Merkur" Ptuj „Metalka" Ljubljana - prodajno skladišče Ptuj „Petrol" Ljubljana - skladišča in servisi Ptuj Tobačna tovama Ljubljana - skladišče Ptuj „Povrtnina" Maribor - prodajalna Ptuj TOZD Blagovna hiša Ptuj - KONUS Slovenske Konjice „Košaki" Maribor - prodajalna Ptuj „Naprijed" Zagreb - prodajalna Ptuj „Varteks" Varaždin - prodajalna Ptuj „Alpina" Žiri - prodajalna Ptuj „Astra" Zagreb - prodajalna Ptuj „Borovo" Borovo - prodajalna Pttii „Kraš" Zagreb - prodajalna Ptuj „Peko" Tržič - prodajalna Ptuj ,5>lanika" Kranj - prod^alna Ptuj „Agrariacoop" Ljub^ana - prodajalna Ptuj ,>fladinska knjiga" Ljub^ana - prodajalna Ptuj „Florina" Maribor - cvetličama„Ciklama" Ptuj »Slovenija avto" Ljubljana - TOZD „Avtomotor" Ce^e - prodajalna Ptuj »Surovina" Maribor - enotna Ptuj ,JKoteks" Ljubljana - odkupna postaja Ptuj ,,Ghetaldus Zagreb - servis Ptuj »Birostroj" Maribor - obrat Ptuj Ostale dislocirane trgovine in enote STRAN S 26. TOZD ,j^lektrokovmar" Ptuj - IMP Ljub^ana TOZD Proizvodnja elektromotorjev Ptuj - .^lektrokovina" Maribor TOZD »Elektro" Ptuj - DES Ljubljana 27. Srednješolski zavod Ptuj 28. Osnovna šola „Tone Znidarič" Ptuj Osnovna šola , J^ranc Osojnik" Ptuj Osnovna šola „Ivan Spolenjak" Ptuj Osnovna šola .^ratov Strafela" Markovci Osnovna šola .JFranca Belška" Gorišnica Osnovna šola ,,Maksa Bračiča" Cirkulane Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola Dornava Osnovna šola Hajdina Osnovna šola Juršinci Osnovna šola Kidričevo Osnovna šola Leskovec Osnovna šola Majšperk Osnovna šola Podlehnik Osnovna šola Trnovska vas Osnovna šola Videm Osnovna šola „Dr. Ljudevita Pivka" Ptuj Glasbena šola „Karol Pahor" Ptuj Delavska univerza Ptuj 29. Pokrajinski muzej Ptuj Zgodovinski arhiv Ptuj Ljudska in študijska knjižnica Ptuj Radio - Tednik Ptuj Kino Ptuj Casopsino podjetje Večer - enota Ptuj 30 TOZD Bolnica Ptuj DS Skupnih služb Bolnica Ptuj 31. TOZD Osnovno zdravstveno varstvo - ZZD Ptuj TOZD Zobozdravstvena služba - ZZD Ptuj TOZD Kidričevo - Osnovno zdravstveno varstvo ZZD Ptuj TOZD Reševahia služba - ZZD Ptuj Lekarna Ptuj Strokovna služba skupnosti za zdravstveno varstvo Ptuj Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - enota Ptuj 32. Dom upokojencev Ptuj Zavod dr. Nlanana Borštnarja Domava Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva Ptuj Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Maribor — enota Ptuj Vzgojno varstveni zavod Ptuj 33. TOZD Kooperacija - KK Ptuj - kmeti 34. GG Maribor - enota Ptuj - kmeti 35. TOZD Kooperacija Hajdina - PP - kmeti 36. Kmetijska zadruga Lovrenc - kmeti 37. Obrtno nabavno prodajna zadruga - »Panorama" Ptuj Skupnost obrtnikov za delegiranje delegatov v ZZD občine Ptuj 38. Upravni organi skupščine občine Ptuj Občinsko sodišče za prekrške Ptuj 39. Občinsko sodišče Ptuj Postaja milice Ptuj Občinsko javno tožilstvo Ptuj Javno pravobranilstvo občine Ptuj Odvetniki in delavci v odvetniških pisarnah Občinska konferenca SZDL Ptuj Občinska konferenca ZKS Ptuj Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije - Ptuj Občinska konferenca ZMS Ptuj Občinska zveza DPM Ptuj Občinska zveza borcev NOV Ptuj Občinski odbor Rdečega križa Ptuj Avto moto društvo Ptuj Avto moto društvo Kidričevo Aero klub Ptuj Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj Delovna skupnost skupnih služb SIS družbenih dejavnosti Ptuj Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj Zveza lovskih družin Ptiy Občinska gasilska zveza Ptuj Kmetijsko zemljiška skupnost Ptuj DS Skupnih služb krajevnih skupnosti Ptuj 40. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil ter delavci poveljstva teritorialnih enot občine Ptuj. 12. člen V zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti oziroma drugi ustrezni samoupravni organi po enega delegata v naslednjih organizac^ah združenega dela oziroma temeljnih organizacijah združenega dela: 1. Komunalno podjetje Ptuj 2. Stanovanjski servis Ptuj 3. PTT promet Maribor 4. GP Stavbar Maribor TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj 5. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Gradnje Ptuj 6. Projektivni biro Ptuj 7. IMP Ljubfiana TOZD Elektrokovinar Ptuj 8. DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj 9. MAP Opekarna Ptuj 10 Pleskar Ptuj 11. .^Panorama" Ptuj in združenje obrtnikov Ptuj 12. Kmetgski kombinat Ptuj TOZD Gradbeni remont Ptuj 13. Pokrajinski muzej Ptuj 14. Zavoa za spomeniško varstvo Maribor 15. Zavod za urbanizem Maribor 16. KB Maribor - poslovna enota Ptuj 17. Skupščina občme Ptiij - oddelek za gospodarstvo in urbanizem 2. PRAVICE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 13. člen Delegat v skupščini stanovanjske skupnosti imajo pravice obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon ter ta statut, predvsem pa: — da izražajo na sejah zborov skupščine stališča delegacij ali konferenc delegacij, ki so jih delegirale; — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stahšča in sklepe, ki naj zlasti odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; — da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; — da tvorno sodelujejo pri delu skupščine stanovanjske skupnosti in vseh drugih organov stanovanjske skupnosti — da skrbijo za obveščanje delegacij in konference delegacij o delu stanovanjske skupnosti. 14. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic delegacij, ki so jih delegirale. Za svoje delo v skupščini stanovanjske skupnosti so delegati odgovorni delegacijam, ki jih delegirajo v skupščino stanovanjske skupnosti 3. Zbora skupščine 15. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, skladno z zakonom, sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tem statutom. Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna pri skupnem delu pa enakopravna. 16. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sporazumno sprejemata rešitve o naslednjih zadevah: — sprejemala statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti ter samoupravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in smernice za izvajanje družbenega plana občine za področje graditve stanovanj oblikovanja cen stanovanjske graditve v občini, racionalizacije v stanovanjskem gospodarstvu pospeševanja zadružne gradnje ter raziskovalnega dela v stanovanjskem gospodarstvu; — sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti — volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora predsednika in člane odborov, vodjo strokovne službe stanovanjske skupnosti ter imenuje- ta in razrešujeta predsednike in člane drugih delovnih teles skupščine ter delegate v organih samoupravnih organizacij ter skupnosti, razen v skupnosti socialnega varstva; — urejata medsebojne pravice obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skupnostjo strokovne službe; — dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela. Sklep o vprašanjih in zadevah iz prvega odstavka tega člena velja, Ce je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepa v enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti. 17. člen Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah: — o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov); — o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav s stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; — o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; — o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; — o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom; — o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva; — o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega varstva; — o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel. 18. Člen Vsak zbor skupščine posebej: — verificira pooblastila delegatov na seji zbora, —- rešuje mandatno imunitetna vprašanja delegatov v zboru, — izmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predsednika in podpredsednika zbora. 19. člen Zbora skupščine veljavno sklepata, če je na seji navzočih večina vseh delegatov posameznega zbora, razen tedaj, ko je na dnevnem redu zaseda- nja zborov skupščine sprejem statuta, poročilo o delu stanovanjske skupnosti in načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti, kakor tudi volitve in imenovanja, ko se za veljavno sklepanje zahteva 2/3 večina. Skupščina lahko odloči, da je tudi za sprejemanje nekaterih drugih zadev iz njene pristojnosti potrebna 2/3 večina. Vse druge sporazume rešitve iz pristojnosti zborov skupščine so veljavno sprejete z večino glasov navzočih delegatov posameznega zbora. STRAN 6 20. Člen V primeru, da o zadevi, ki je v pristojnosti obeh zborov skupSčine tudi po usklajevalnem postopku, ki ga podrobneje opredeljuje poslovnik o delu skupščine, ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanju, ki bistvenega pomena za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. 4. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti 21. člen Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti zlasti: — predstavlja skupnost, — organizira delo skupščine, — sklicuje in vodi seje zborov skupščine ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku, — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost, — tolmači dejavnost stanovanjske skupnosti na posvetovanjih s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanj- ske skupnosti. 22. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stano- vanjske skupnosti opravljata zlasti tele naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, — skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skup- nosti pri delu zbora, — skrbita za izvajanje sklepov zbora, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine stanovanjske skupnosti. 5. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti 23. člen Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov skupščine stanovanjske skupnosti; — pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta zaključnega računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti; — pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupra- vnih splošnih aktov ter aktov ki jih obravnavata in sprejemata zbora skup- ščine; — pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter aktov ki jih obravnavata in sprejemata zbora skupščine; — v mejah svoje pristojnosti izvaja družbene dogovore in samoupra- vne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost; — usklajuje delo odborov stanovanjske skupnosti za posamezne inte- interesna področja; — spremlja ter usmerja delo delovne skupnosti strokovne službe stanovanjske skupnosti; — skrbi za urejanje pogodbenih razmerij s pooblaščenimi organizaci- jami združenega dela in drugimi organizacijami, ki izvajajo določene strokovne naloge za potrebe stanovanjske skupnosti; — daje soglasje k samoupravnemu splošnemu aktu delovne skupnosti strokovne službe, s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture ka- drov v delovni skupnosti strokovne službe stanovanjske skupnosti; — oddaja dela in sklepa pogodbe o oddaji del za graditev stanovanj v družbeni lastnini v skladu s programom stanovanjske skupnosti; — imenuje odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in dru- ge odbore in komisije; — rešuje ugovore in pritožbe zoper sklepe odborov in komisij; — oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava skupščina stanovanjske skupnosti; — daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red; — sklepa o predlogih odborov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti; — skrbi za javnost dela stanovanjske skupnosti; — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina stanovanj- ske skupnosti. Izvršilni odbor obvešča o svoji dejavnosti delegate obeh zborov skup- ščine. Izvršilni odbor mora zboroma skupščine predložiti v odobritev vse >klepe, ki jih je sprejel v nujnih zadevah iz njune pristojnosti, kadar sej borov ni bilo možno sklicati. Zbora sta pooblaščena za sklepanje o pra- vnih učinkih sklepov izvršilnega odbora. Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti. 24. člen Izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti šteje 13 članov. V izvršilnem odboru skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti , morajo biti 3 člani — delegati, ki izhajajo iz krajevnih skupnosti, 7 članov delegatov, ki izhajajo iz združenega dela in 3 člani — delegati, ki izhajajo iz zbora izvajalcev. 25. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov. Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za voHtve in imenovanja iz pristojnosti izvršilnega odbora je potrebna navzočnost 2/3 članov izvršilne- ga odbora. 6. Predsednik izvršilnega odbora 26. člen Predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja izvršilni odbor v skupščini stanovanjske skupnosti in v vseh njenih organih, — vodi in usklajuje delo izvršilnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog, — sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za zakonitost dela izvršilnega odbora, — poroča zboroma skupščine o delu izvršilnega odbora med dvema za- sedanjima zborov in o izvršitvi sprejetih sklepov, — zastopa stanovanjsko skupnost v mejah pristojnosti izvršilnega od- bora ter v drugih primerih za katere ga pooblastita zbora skupščine, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine in izvršilnega odbo- ra. V primeru, če je predsednik izvršilnega odbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik izvršilnega odbora z vsemi pooblastili. 7. Odbori stanovanjske skupnosti 27. člen Za obravnavanje in pripravo predlogov sklepov s posameznih intere- snih področij stanovanjske skupnosti ustanavlja skupščina stanovanjske skupnosti naslednje odbore: — odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, — odbor za graditev stanovanj, — odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 28. člen Odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ima zlasti nasled- nje pristojnosti: — pripravlja predlog prednostne liste prosilcev stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, s katerimi razpolaga samoupra- vna stanovanjska skupnost ter jo daje v potrditev izvršilnemu odboru, — sklepa o dodeljevanju stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš posameznim prosilcem, — pripravlja predlog programov za investicijsko vzdrževanje stano- vanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov, — pripravlja predlog sprememb in dopolnitev programov med letom, — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja, — pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — sodeluje pri pripravi programa finančnega načrta, zaključnega raču- na in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada stanovanjskih hiš, — skrbi za usklajenost dela hišnih svetov in zborov stanovalcev pri krajevnih skupnostih z delom stanovanjske skupnosti na področju gospo- darjenja, — skrbi in nadzira izvajanje planov investicijskega vzdrževanja med letom, — pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega sklada in okolja, — podaja ob periodičnih obračunih poročilo o izvajanju programov, — vrši nadzor nad vzdrževanjem in smoterno uporabo stanovanj in poslovnih prostorov, ki so dani v najem. — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti. 29. člen Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti: — pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini in letne plane tega programa, — pripravlja stališča smernice in predloge za gospodarjenje s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije namensko združujejo za stanovanjsko graditev — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve, — sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravna- va stanovanjsko graditev, — pripravlja osnutek natečaja za razdelitev samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev, — pripravlja predlog razdelitve sredstev na podlagi natečajev, razpisa- nih iz samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina aH izvršilni odbor stanovanjske skupnosti. 30. člen Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti: — pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — sodeluje pri pripravi programa ,,finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu", ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; — pripravlja osnutek natečaja za razdelitev stanovanj pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja predlog prednostne liste pričakovalcev stanovanj pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — določi prosilce, ki dobijo stanovanja (solidarnostna) v posameznem letu oziroma objektu, — obravnava ter pripravlja skupaj z komisijo banke predloge za odobravnanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje, — obravnava predloge in sklepa o delni nadomestitvi stanarine posameznim upravičencem v skladu s pravilnikom, — določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti. 31. člen V okviru odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samostojno deluje pet članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: — razpravlja o predlogih krajevnih organizacij in občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, — pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležen- cev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup stanovanja, gradnjo stanovanjske hiše ali za adaptacijo, — razpravlja o prošnjah za stanovanja članov ZB NOV, ki jih ti vloži- jo pri samoupravni stanovanjski skupnosti, — pripravlja predlog liste za dodelitev stanovanj članom ZB NOV, — vsklajuje predloge z ostalimi odbori pri stanovanjski skupnosti, — sklepa o dodelitvi stanovanj članov ZB NOV —- opravlja druge naloge, ki jih ji poveri skupščina in izvršilni odbor stanovanjske skupnosti. 32. člen Odbori stanovanjske skupnosti štejejo po sedem članov. Predsedniki odborov morajo biti člani izvršilnega odbora. 8. Predsedniki odborov stanovanjske skupnosti 33. člen Predsednik posameznega odbora ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja odbor v skupščini stanovanjske skupnosti — vodi in usklajuje delo odbora s smernicami skupščine in izvršilnega odbora, — skrbi za uresničevanje stališč in sklepov odbora, — sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu odbora, — poroča izvršilnemu odboru ter skupščini o delu odbora, — opravlja druge naloge po pooblastilu izvršilnega odbora ah posameznega zbora. 9. Začasne komisije 34. člen Skupščina in izvršilni odbor stanovanjske skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj ter pripravo predlogov oziroma gradiva s področja dela stanovanjske skupnosti ustanovita začasne komisije. S sklepom o ustanovitvi komisije se določi sestav komisije, naloge komisije ter način dela. Za člane začasne komisije se lahko imenovani tudi strokovnjaki izven stanovanjske skupnosti, ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava začasna komisija. V. MANDATNA DOBA ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI 35. člen Mandatna doba organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti predsednika ali podpredsednika zborov skupščine ter za predsednika, podpredsednika ali člana izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. VI. MEDSEBOJNA RAZMERJA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI IN LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE NA PODROCJU OPRAVLJANJA STROKOVNIH FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH OPRAVIL 36. člen Zaradi uspešnejšega uresničevanja funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ter racionalnejšega in učinkovitejšega opravljanja strokovnih finančnih administrativno-tehničnih in drugih pomožnih del ustanovijo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj in Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj s posebnim samoupravnim sporazumom strokovno službo. 1. Organizacija in naloge 37. člen Strokovna služba izvaja zlasti naslednje naloge: — sodeluje pri planiranju letnih in srednjeročnih planov stanovanjske, komunalne in cestne skupnosti; — sodeluje pri pripravi in izvajanju urbanističnih dokumentov; — predlaga izhodiščne, programirane ter prodajne cene v stanovanj- skem, cestnem in komunalnem gospodarstvu (skupaj z izvajalci); — izvaja strokovno-tehnični nadzor nad izgradnjo investicijskih objektov iz programa stanovanjske, cestne in komunalne skupnosti; — pripravlja programe in sodeluje pri izvajanju opremljanja stavbnih zemljišč; — sodeluje v strokovnihkomisijah, lokacijskih ogledih sodeluje s krajevnimi skupnostmi, izvajalci in občinsko skupščino pri izvajanju programov; — vodi knjigovodsko in finančno poslovanje za ustanovitelje in za delovno skupnost strokovne službe; — sestavlja periodične obračune, zaključni račun in poslovna poročila za ustanovitelje in za delovno skupnost; — izvaja kadrovsko politiko v skladu z družbenim dogovorom samoupravnim sporazumom in akti ustanoviteljev; — gospodari s sredstvi, ki so ji bila dana v uporabo; — opravlja druge naloge, določene z zakonom samoupravnim sporazumom in drugih samoupravnih splošnih aktih ustanoviteljev. 38. člen Pri opravljanju svojih nalog sodeluje strokovna služba z ustreznimi organi občinske skupščine, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi skupnostmi v občini Ptuj, regiji in republiki, po pooblastilu podpisnic sporazuma. 39. člen Na podlagi vrste in obsega del, ki naj jih opravlja strokovna služba, predlagajo izvršni odbori stanovanjske, komunalne in cestne skupnosti skupščinam v potrditev razvid del oziroma nalog, ki jih opravljajo delavci strokovne službe. 40. člen Finančni načrti interesnih skupnosti določijo iz prihodkov interesnih skupnosti sredstva za delo strokovne službe po načelu svobodne menjave dela. Tako določena sredstva tvorijo celoten prihodek delovne skupnosti strokovne službe, iz katerega pridobivajo delavci delovne skupnosti dohodek za kritje osebnih in skupnih potreb v skladu z načelom delitve po delu ter v skladu z osnovami in merili, ki veljajo za delavce v ustreznih delovnih organizacijah oziroma skupnostih. 41. člen Poleg sredstev za kritje materialnih stroškov in za oblikovanje dohodka za kritje osebnih dohodkov in skupnih potreb delavcev delovne skupnosti zagotovijo interesne skupnosti z letnimi finančnimi načrti tudi potrebna sredstva za nakup delovnih sredstev, ki jih potrebuje delovna skupnost za svoje delo. Z delovnimi sredstvi, ki jih uporabljajo delavci strokovne službe upravljajo interesne skupnosti. 42. člen Delavci v strokovni službi samostojno odločajo o sredstvih ki jim pripadajo zlasti o delitvi osebnih dohodkov in o sredstvih za zadovoljevanje skupne porabe, pri čemer se morajo pridrževati določil družbenih dogovorov ter skupnih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke opredeljenih v samoupravnem sporazumu za organizacijo ustrezne panoge gospodarstva v Sloveniji. 2. Vodja strokovne službe 43. člen Strokovne službe vodi individualni poslovodni organ — vodja strokovne službe. Vodja strokovnih služb vodi in skrbi za nemoteno racionalno in uspešno delo službe, predvsem pa: — koordinira delo med organi podpisnic sporazuma, — skrbi za izvajanje sklepov organov podpisnic sporazuma in sklepov organov delovne skupnosti, — v sodelovanju s predsedniki skupščin in izvršnih odborov koordinira seje posameznih organov podpisnic sporazuma, — koordinira delo pri pripravah planskih dokumentov in programov za posamezne podpisnice sporazuma, — spremlja izvajanje sprejetih delovnih programov in finančnih načrtov podpisnic sporazuma, — skrW^ za obveščanje javnosti pristojnih organov in organizacij o sklepih samoupravnih organov podpisnic sporazuma in o njihovem delu, — skrbi za zakonitost dela strokovne službe, — zastopa in predstavlja strokovno službo, — je odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje strokovne službe. Za svoje delo in delo strokovne službe je vodja odgovoren skupščinam in izvršnim odborom podpisnic sporazuma o ustanovitvi strokovne službe. 44. člen Vodja strokovne službe se imenuje na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi razpisna komisija imenovana od podpisnic sporazuma v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in obveznostih. 3. Samoupravne pravice in dolžnosti delovne skupnosti 45. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo vse samoupravne STRAN 8 pravice, ki jim pripadajo po ustavi, zakonu o združenem delu in drugih podpisih zlasti pa: — volijo samoupravne delovne skupnosti, — sprejemajo svoje samoupravne splošne akte, — odločajo o notranji organizaciji dela, — skupaj z izvršnimi odbori interesnih skupnosti pripravljajo predlog razvida del oziroma nalog ter predlog za njegove spremembe in dopolnitve, — odločajo o zadevah s področja delovnih razmerij, — skrbijo za strokovno izobraževanje delavcev v delovni skupnosti, — sklepajo o pristopu k samoupravnemu sporazumu o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov ter o drugih sporazumih, — dajejo organom interesnih skupnosti predloge v zvezi s programom del in izvajanjem nalog in opravil, — razpravljajo in odločajo o drugih iz svoje pristojnosti. 46. člen Uveljavljanje dolžnosti in pravic iz tega sporazuma ureja strokovna služba podrobneje s svojimi samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti. 4 Razmerja med ustanovitelji in strokovno službo 47. člen Strokovna služba mora opravljati zaupne naloge vestno, skrbno strokovno pravilno in kot dober gospodar ter v skladu s sklepi in odločitva- mi samoupravnih organov ustanoviteljev strokovne službe. 48. člen Delavci v strokovni službi opravljajo svoje delo v skladu s programi dela ustanoviteljev in so za svoje delo odgovorni izvršnim odborom in skupščinam interesnih skupnosti za cestno, komunalno in stanovanjsko dejavnost občine Ptuj. 49. člen Podpisnice sporazuma o ustanovitvi strokovne službe dajejo soglasje k splošnim aktom delovne skupnosti strokovne službe, s katerimi te ureja svojo organizacijo in delovanje. 50. člen S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in obveznostih med ustanovitelji in strokovno službo se podrobneje uredijo medsebojne pravice in dolžnosti, z letnim programom dela pa zlasti: — vrsta in obseg nalog ter roki v katerih se morajo opraviti — vsebina letnega programa strokovne službe; — višina in način zagotovitve sredstev za delo in za potrebe delavcev strokovne službe. VII. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 51. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz naslednjih virov: 1. na osnovi samoupravnega sporazuma oziroma odloka občinske skupščine združenih sredstev za: kreditiranje in financiranje stanovanjske graditve, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, revitalizacijo in rekonstrukcijo starih stanovanjskih hiš ter za druge, s samoupravnim spora/umom opredeljene namene; 2. s sredstvi stanarin za stanovanja in s sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; 3. s sredstvi dogovorjenih prispevkov lastnikov etažnih stanovanj; 4. s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada; 5. s prostimi sredstvi, zbranimi na osnovi zakona o prispevku za grad- njo stanovanj za udeležence NOV; 6. s posojili bančnih in drugih organizacij; 7. z drugimi sredstvi, ki jih določa zakon, odlok občinske skupščine, družbeni dogovor, samoupravni sporazum in pogodba. 52. člen Prihodki in odhodki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko le- to določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Med letom ugotavlja prihodke, konec leta pa bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poročilom stanovanjske skupnosti, skupščina stanovanjske skupnosti. 53. člen Stroški delovanja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti se krijejo iz vseh namensko združenih sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma oziroma odloka občinske skupščine in iz sredstev stanarine ter najemnin. 54. člen Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga stano- vanjska skupnost, je predsednik izvršilnega odbora skupščine oziroma dru- ga pooblaščena oseba. VIII. NACIN NADZORA NAD DELOM STANOVANJSKE SKUP- NOSTI 55. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo uresničevanje in var- stvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti s komisijo za samoupravno delavsko kontrolo. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima naslednje pristoj- nosti: — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stano- vanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazu- mov, družbenih dogovorov in in drugih dogovorov; — nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stano- vanjske skupnosti; — nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganjem z njimi; — nadzira javnost dela stanovanjske skupnosti; — nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti; — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti, inte- resov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti. 56. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skup- ščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter od delovne skupnosti strokovne službe oziroma od vodje strokovne službe vse podatke, ki so ji; potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. Zah- tevane podatke so organi in službe dolžni predložiti komisiji v roku, ki ga ta določi. I 57. člen I Komisija za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno] pobudo, na pobudo delegacij oziroma konference delegacij, na predlogi skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter vodje strokovne službe. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake. 58. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti ter njene organe, delovno skupnost strokovne službe in podpisnice samoupra- vnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. V kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti komisija za samoupravno delavsko kontrolo o tem pri- stojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. 59. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pet članov. Člane komisije za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovit- vi stanovanjske skupnosti. Člani komisije za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti. IX. SOUSTANOVITELJSTVO OBCINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 60. člen Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zaposlovanja v občinsko skupnost socialnega varstva, zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov združenih v interesnih skupnostih, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva. Naloge občinske skupnosti socialnega varstva so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva ter v zakonu o skupnosti socialnega varstva. X. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 61. člen Stanovanjska skupnost z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanavlja Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za obravnavanje vprašanj in opravljanje zadev skupnega pomena, ki so pomembne za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji. Stanovanjska skupnost je podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25/7-1974. XI. NALOGE NA PODROCJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 62. člen Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je nosilec vseh priprav na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v stanovanjski skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva, še zlasti pri razvija- nju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev združenih v zborih stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Odbor opravlja tudi vse druge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugih predpisih. 63. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje devet čla- nov. Predsednik odbora je po položaju predsednik izvršilnega odbora ^ STRAN 9 stanovanjske skupnosti. Član odbora po položaju je vodja strokovne službe. 64. člen i Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt stanovanjske skupnosti, — skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe, če ima stanovanjska skupnost takšno enoto, — skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite, — usklajuje obrambne priprave stanovanjske skupnosti in njenih enot teritorialne obrambe in civilne zaščite z obrambnimi pripravami občine in krajevnih skupnosti, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s»področja ljudske obrambe za katere so pristojni drugi organi upravljanja stanovanjske skupnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored delavcev, ki so vojaški obvezniki za razporeditev na delovno obveznost, v enote teritorialne obrambe in v enote civilne zaščite, — organizira obrambno vzgojo delavcev, ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo. XII. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 65. člen Stanovanjska skupnost mora zagotoviti redno pravočasno resnično in popolno obveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemu , stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, o izvajanju samoupravnih splošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti o delovanju delegatskega sistema stanovanjske skupnosti in o samoupravni organiziranosti, o delu in problemih delovne skupnosti strokovne službe ter organizacij združenega dela, ki pogodbeno vršijo določene strokovne naloge za stanovanjsko skupnost, kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti. 66. člen Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se izvaja: — po delegatih skupščine, — s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov stanovanjske skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL, — s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določita predsednik skupščine stanovanjske skupnosti oziroma izvršilni odbor stanovanjske skupnosti. XIII. PREDHODNE IN KONCNE DOLOČBE 67. člen Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, ki daje tudi tolmačenje statuta. 68. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 14/75), statut Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanj- skem gospodarstvu (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 15/75) statut Samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 15/75) statut Samoupravne enote za graditev stanovanj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 14/75) in statutarni sklep o oblikovanju in volitvah delegacij skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in njeni organiziranosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 2/78). 69. člen V roku šestih mesecev po uveljavitvi statuta se morajo vskladiti z določili tega statuta vsi drugi samoupravni splošni akti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in njenih organov. 70. člen Statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj potem, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Ptuj. Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Obrazložitev Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS št. 8/78) določa, da se samouprav- ne stanovanjske skupnosti organizirajo po načelu enovitosti in dvodomno- .sti, kar pomeni, da mora biti stanovanjska skupnost organizirana tako, da na vseh področjih (graditev, vzdrževanje, solidarnost) pride v čim večji men do izraza enovitost stanovanjske politike, delovni ljudje in občani pa zadovoljujejo svoje in družbene interese preko zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Ob upoštevanju Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS št. 24/77) je Skupščina stanovanjske skupnosti občine Ptuj dne 27. februarja 1978 sprejela statutarni sklep o oblikovanju in volitvah delegacij skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2/78) na osnovi katerega se jc stanovanjska skupnost preobrazila v dvodomno skupščino, ki se jc konstituirala 29. marca 1978. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter drugi ustanovitelji morajo do 31. decembra 1978 vskladiti organizacijo svoje stanovanjske skupnosti z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti ter do tega roka vskladiti z veljavno zakonodajo tudi samoupravne akte. Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj je na svoji seji 10. avgusta 1978 obravnaval statut ter ga kot osnutek posredoval vsem delegacijam v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki delegirajo delegate v zbor uporabnikov in vsem organom upravljanja oz! drugim ustreznim organom, ki delegirajo delegate v zbor izvajalcev. Na osnovi pripomb nekaterih delegacij, ki so posredovane do 15. novembra 1978 je Izvršilni odbor dopolnil določila 9., II., 14., 56. in 70. člena osnutka statuta ter na svoji seji 16. novembra 1978 sklenil, da se tako dopolnjeni statut kot predlog skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj v sprejem. Predsednik K) Skerlovnik Jože 1. i PREDL(Xi 16. 11. 1978 Na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samo- upravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ter 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj jc skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na skupni seji zbora upo rabnikov in zbora izvajalcev dne 18. decembra 1978 sprejela POSLOVNIK O DELU SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ureja delo in organizacijo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupščine), njenih zborov, izvršilnega odbora in drugih delovnih teles. 2. člen Poslovnik skupščine ureja zlasti: — pravice in dolžnosti delegatov, — konstituiranje zbora uporabnikov, zbora izvajalcev ter njuno delovno področje, — usklajevalni postopek v skupščini, — skupno zasedanje zborov, — seje zbora, — seje delovnega telesa skupščine, — pred.sedstvo skupščine, — programiranje dela skupščine in — način obveščanja javnosti o delu skupščine. 3. člen Posamezna vprašanja o delu skupščine, posameznega zbora, izvršilnega odbora ali delovnega telesa, ki niso urejena s poslovnikom skupščine uredi skupščina, posamezen zbor, izvršilni odbor, oziroma delovno telo s sklepom. 4. člen Delo skupščine je javno. 5. člen Skupščino predstavlja njen predsednik. 6. člen Skupščina uporablja žig okrogle oblike z napisom: Samoupravna sta- novanjska skupnost občine Ptuj. Žig se hrani pri delovni skupnosti strokovne službe Samoupravne stano- vanjske skupnosti. Samoupravne komunalne skupnosti in Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. STRAN 10 II PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 7. člen Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti določata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev temeljna stališča za delo skupščine in njenih organov s tem, da izražata stališča konferenc delegacij o zadevah programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanj- skih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš ter družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter o vseh drugih zadevah, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. 8. člen Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini zastopa delegat stališče oblikovano v konferenci delegacij, ki ga je delegirala upoštevajoč širše družbene potrebe in interese. 9. člen Delegat skupščine ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine, posameznega zbora ter sej delovnih teles v katere je izvoljen ter tvorno sodelovati pri njihovem delu in odločanju. 10. člen Delegat skupščine se izkaže s pooblastilom delegacije ali konference de- legacij, ki ga je delegirala. V pooblastilu mora biti navedeno ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje. Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo smernice in temeljna stališča delegacije ali konference delegacij, ki ga je delegirala. 11. člen Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine posameznega zbora ali delov- nega telesa, mora svojo zadržanost takoj sporočiti delegaciji ali konferenci delegacij, ki ga je delegirala ter strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Ce na sejo delegata ni brez opravičila, skupščina o tem obvesti dclcKaciio ali konfe,ren90 delegacij. 12. člen Delegat, ki ne more priti na sejo komisije katere član je, mora svojo zadržanost sporočiti tudi predsedniku komisije. 13. člen Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, posameznega zbora ali delovnega telesa, pravico in dolž- nost razpravljati o predlogu delovnih programov, kakor tudi pravico predla- gali posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih. 14. člen Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v pred- log dnevnega reda seje skupščine, posameznega zbora ali delovnega telesa in razpravljati o predlaganem dnevnem redu, upoštevajoč proučenost zadev, ki so na dnevnem redu. 15. člen Delegat ima pravico predlagati skupščini, posameznemu zboru oziroma delovnemu telesu /lasti: — samoupravne splošne akte, amandmaje k tem aktom, ter razlago teh aktov, — dati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazume- vanje o vseh zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva v katerem je udeležena samoupravna stanovanjska skupnost, — dati pobudo za pripravo informacij, o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine ter o delovanju hišne samouprave, — predlagati ob podpori najmanj devetih delegatov izvolitev, imenovanje in razrešitev članov delovnih teles. Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji ali pismeno. 16. člen Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo i/ pristojnosti skupščine, posameznega zbora, izvršilnega odbora, komi- sij ter delovne skupnosti strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti. Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pi- smeni obliki, lahko pa so tudi ustna, med sejo pri posebni točki dnevnega reda, namenjeni /a vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. Kolikor je možen takojšen odgovor, se ga ustno sporoči delegatu takoj. Sicer se da odgovor v 30 dneh v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji. 17. člen Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje lahko postavi dopolnilno vprašanje. Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odloča skupščina, posamezen zbor oziroma delovno telo, kjer je bilo vprašanje postavljeno. 18. člen Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. Predsednik skupščine, pred- sednika zborov in predsednik izvršilnega odbora ugotavljajo, katero gradivo velja za uradno tajnost. Za uradno tajnost velja tudi gradivo poslano skupščini in označeno kot uradna tajnost. 19. člen Delegat mora obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih oblikovanih na seji skupščine, posameznega zbora ali delovnega telesa, kakor tudi o svojih prispevkih prj upravljanju in odločanju v samoupravni stanovanjski skupnosti. III. KONSTITUIRANJE ZBORA UPORABNIKOV INZBORA IZVAJAL- CEV 20. člen S konstituiranjem zbora uporabnikov in zbora izvajalcev se konstituira skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. 21. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno, skladno z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, ter statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbora uporabnikov in zbor izvajalcev na skupnem oziroma ločenem zasedanju zborov, določene zadeve pa opravlja zbor uporabnikov tudi samostojno. Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna pri skupnem delu pa enakopravna. 1. Prva seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 22. člen Prvo sejo zborov po izvolitvi delegatov zborov skliče predsednik skup- ščine, ki je dosedaj opravljal to funkcijo. 23. člen Vsak zbor samostojno konstituira in organizira. V ta namen: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — odloča o mandatnih vprašanjih delegatov zbora, — voli izmed delegatov v zboru predsednika zbora in ga razreši, — po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi. 24. člen Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev se izvolita za dobo štirih let. 2. Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 25. člen Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata zlasti na- slednje naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje, — skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine in delu zbora, — skrbita za izvajanje sklepov zbora, — opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora. IV. DELOVNO PODROČJE ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZ- VAJALCEV 26. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno: — sprejemata statut stanovanjske skupnosti ter poslovnik o delu skup- ščine stanovanjske skupnosti, — sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti, — volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora, — imenujeta in razrešujeta vodjo strokovne službe stanovanjske skupnosti ter predsednika in člane komisij ter drugih delovnih teles skupšči- ne ter delegate stanovanjske skupnosti v organih drugih samoupravnih or- ganizacij in skupnosti, razen v skupnosti socialnega varstva, — urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe stanovanjske skupnosti, —- dajeta avtentično razlago statuta stanovanjske skupnosti ter poslo- vnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti, — sprejemata samoupravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanje cen stanovanjske graditve v obči- ni, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanje zadružne gradnje ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu, 27. člen Zbor uporabnikov sklepa samostojno: — o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb, — o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzdrže- vanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, — o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, — o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene STRAN 11 pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom, — o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva, — o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti so- cialnega varstva, — o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel. V. USKLAJEVALNI POSTOPEK V SKUPŠČINI 28. člen Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerem na skupnem zasedanju enakopravno glasujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepanja v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek izvaja komisija za usklajeva- nje v kateri sodelujejo: — dva delegata zbora uporabnikov, — dva delegata zbora izvajalcev, — predsednik izvršilnega odbora. 29. člen Komisija za usklajevanje ima za nalogo uskladiti nasprotna stališča in jih vnesti v predlog sklepa, ki bi v celoti ustrezal stališču zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Kolikor pri delu komisije za usklajevanje ne pride do uskladitve stališč, izvršilni odbor predlog sklepa umakne z dnevnega reda seje. Izvršilni odbor pripravi nov predlog sklepa z vsebino, ki čimbolj odra- ža stališča in razprave na obeh zborih, sprejemljiva za oba zbora. O dopolnjenem predlogu se razpravlja in glasuje na naslednji seji zborov. VI. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV (SEJA SKUPŠČINE) 1. Sklic skupščine 30. člen V zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko skleneta, da bodo zadeve obravnavali na skupnem za- sedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 31. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skliče na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali sklepu obeh zborov predsednik skupščine skupaj s predsednikoma zborov. Skupno zasedanje skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo izvršilnega odbora ali na pobudo najmanj 1/5 delegatov v posameznem zboru. Skupno zasedanje vodi predsednik skupščine ali eden izmed predsedni- kov zborov. 32. člen Skupščina veljavno sklepa, če je na seji skupščine navzoča večina dele- gatov vsakega zbora. V zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja. 33. člen Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje. 2. Dnevni red seje skupščine 34. člen Vabilo za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda, kakor tudi gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje skupščine. Vabilo za sejo skupščine skupaj z gradivom za sejo mora biti poslano delegaciji ali konferenci delegacij najmanj 30 dni pred dnem določenim za sejo skupščine. Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje najmanj sedem dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom javnih informativnih sredstev. 35. člen Z vabilom in gradivom za seje skupščine se pošlje delegaciji ali konfe- renci delegacij tudi zapisnik prejšnje seje, v kolikor ni bil poslan že prej. 36. člen Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku kot je določen v 34. členu tega poslovnika, razlogi za ta sklic morajo biti obrazloženi na seji skupščine. Ce je treba sklicati sejo skupščine v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se seje skupščine udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo skupščine. 3. Predsedovanje in udeležba na seji ter potek seje 37. člen Seji skupščine predseduje predsednik skupščine ali eden izmed predse- dnikov zborov. 38. člen Vsi delegati v skupščini imajo pravico in dolžnost da se udeležijo sej in da sodelujejo pri delu na seji skupščine. 39. člen Predsednik ugotovi na začetku seje, če je seja sklepčna. V ta namen izvoli vsak zbor skupščine tri člansko verifikacijsko komisijo, ki preveri število in veljavnost pooblastil delegatov. V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži. 40. člen Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog delegata, ki je dobil podporo najmanj 1/4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda. 41. člen V drugi točki dnevnega reda se praviloma sprejema zapisnik prejšnje seje. Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina brez obravnave. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik. 42. člen Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se obravnava najprej načelno, nato pa v podrobnosti. Posamezno točko dnevnega reda in gradi- vo zanjo obrazloži delegatom poročevalec, ki ga določi i/vršilni odbor skupščine. Spremembe in dopolnitve posameznega gradiva se lahko predlaga ustno ali pismeno na seji. 43. člen Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati. Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi vabljenim osebam. 44. člen Na seji skupščine ne sme nihče govoriti preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko pripravljajo do konca razprave. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru. 45. člen Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja. Ne glede na vrstni red prijav k razpravi lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu izvršilnega odbora, ki je poročevalec pri posai.iezni točki dnevnega reda v imenu izvršilnega odbora. 46. člen Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva. Tovor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da nato pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom odloči skupščina o vprašanju brez obravnave. Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo :akoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 47. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje skupščine. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave. 48. člen Razprave delegatov v skupščini in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače. Skupščina lahko na predlog predsednika ali katerega koli delegata skupščine katerega zahtevo podpre najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu seje skupščine ali koliko časa sme govoriti posamezen govornik. 49. člen Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov. Če predsednik meni, da je razprava o posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave. 4. Vzdrževanje reda 50. člen Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi: — opomin, — odvzem besede. STRAN 12 51. člen Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki gOvori, čeprav mu predsed- nik ni dal besede, ki seže govorniku v besedo, uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom ali, ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govo- rom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 52. člen če predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje. 53. člen Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz dvorane v kateri je seja skupščine vsak poslušalec ali drugi udeleženec, ki krši red na seji skupščine. 5. Sprejemanje sklepov 54. člen Skupščina, na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazložene- ga s strani izvršilnega odbora skupščine in razprave delegatov na seji. O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v podrobnostih, oziroma posameznostih, če skupščina meni da je tako glasovanje potrebno. 55. člen Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Ce se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo te sestavni del predloga, če pa se z njimi ne strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Ce je več različnih spreminjevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani. Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme postanejo sestavni del predloga. 6. Glasovanje 56. člen Glasovanje v skupščini je praviloma javno. Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno. 57. člen Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati in sicer z dvigom rok. 58. člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate vsakega zbora v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. 59. člen Ob odločitvi, da se glasuje tajno izvoli vsak zbor tri člansko komisijo za izvedbo glasovanja. Komisija pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzo- čih delegatov z besedilom predloga ter označbo pod zaporednimi številkami ,,glasujem za", ,,glasujem proti", ,,se vzdržim glasovanja". Komisija razdeli glasovnice delegatom, ki obkrožijo tisto številko, za katero o/načbo so se odločili. Po glasovanju ugotovi komisija izid glasova- nja in poroča o tem predsedniku skupščine, ki razglasi rezultat glasovanja. 60. člen Skupščina veljavno sprejme sklep iz svoje pristojnosti in drugo končno odločitev z večino glasov delegatov vsakega zbora v skupščini, razen v zadevah, opredeljenih v 19. členu Stauta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, ko se za veljavno sklepanje zahteva kot 2/3 večina vsakega zbora. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen. 7. Zapisnik 61. člen O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine, zlasti: — zporedno številko seje, — čas in kraj seje, — ime in priimek ter funkcijo predsedujočega, — seznam prisotnih delegatov vsakega zbora, — ugotovitev sklepčnosti vsakega zbora, — dnevni red seje, — povzetek razprave, — sprejete sklepe, — izid glasovanja o posameznih sklepih v vsakem zboru, — delegatska vprašanja ter eventualne odgovore nanje. Zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in zapisnikar. 62. člen Povzetek posamezne seje se lahko snema z magnetofonom. V primeru, da je seja snemana z magnetofonom se magnetofonski trak priloži k izvirnemu zapisniku, ki se hrani pri delovni skupnosti strokovnih služb. VII. SEJA ZBORA 63. člen Sejo posameznega zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo 1/5 delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsed- nik skupščine ali izvršilni odbor skupščine. Ce predsednik zbora ne skliče seje, ko bijo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj 1/3 delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zboru v obravnavo gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora. 64. člen Določbe tega o sklicu seje, delu na seji, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za ločeno zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 65. člen Zbor uporabnikov samostojno sklepa o zadevah, opredeljenih v 17. členu Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. IX. SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA 66. člen Seje izvršilnega odbora sklicuje predsednik izbršilnega odbora na lastno pobudo, na pobudo članov izvršilnega odbora ali na podlagi sklepa izvršilnega odbora. Predsednik izvršilnega odbora je dolžan sklicati sejo izvršilnega odbora, če to zahteva predsednik skupščine ali posamezen zbor. Ce predsednik izvršilnega odbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje izvršilnega odbora, predložijo izvršilnemu odboru gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali sklic seje izvršilnega odbora. 67. člen Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov. Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenovanja iz pristojnosti izvršilnega odbora je potrebno navzočnost 2/3 članov izvršilnega odbora. 68. člen Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah skupščine ali posameznega zbora se smiselno uporabljajo tudi za sejo izvršilnega odbora, razen za rok za vabilo in gradivo za sklic seje izvršilnega odbora, ki mora biti poslano najmanj sedem dni pred sejo izvršilnega odbora vsem članom izvršilnega odbora, predsedniku skupščine ter predsednikom zborov. 69. člen Predsednik izvršilnega odbora odloča o vabljenih institucijah in posameznikih na seje izvršilnega odbora. X. SEJE ODBOROV IN KOMISIJ 70. člen Seje posameznih odborov in komisij Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj sklicujejo predsedniki odborov ali komisij na lastno pobudo, na pobudo članov odbora aH komisije ali na pobudo predsednika izvršilnega odbora. Odbor ali komisija lahko dela, če je na seji navzoča večina njenih članov. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj ima naslednje stalne odbore in komisije: — odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, — odbor za graditev stanovanj, — odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in — komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj članov zveze borcev. 71. člen Vabilo in gradivo za sklic seje odbora ali komisije mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo odbora ali komisije. 72. člen Predsednik odbora ali komisije odloča o vabljenih institucijah in posameznikih na seje odbora ali komisije. XI. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE 73. člen Predsednik skupščine in predsednika zborov sestavljajo predsedstvo. Pri delu predsedstva skupščine sodelujeta predsednik izvršilnega odbora in vodja strokovne službe. Predsedstvo skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — obravnava vprašanja, 'ki se nanašajo na usklajevanje in programiranje dela zborov, odborov in komisij v skupščini, — skrbi za pravočasno pošiljanje gradiva, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov. — predlaga izvršilnemu odboru in odborom in komisijam katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju, — spremlja delo odborov in komisij in obravnava z njihovimi STRAN 13 predsedniki zadeve v zvezi z delom odborov in komisij, — po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma, — skrbi za izvajanje tega poslovnika. 74. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. XII. PROGRAMIRANJE DELA SKUPSCiNE 75. člen Skupščina sprejema program svojega dela praviloma za dobo enega leta, od začetka marca do konca februarja naslednjega leta. Podlaga delovnemu programu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, iz potreb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopohtičnih organizacij v občini o stanovanjskem gospodarstvu. 76. člen Na podlagi letnega programa določi skupščina načrt svojega dela v polletnem obdobju. Na podlagi delovnega programa skupščine sprejmejo svoje delovne programe izvršilni odbor skupščine, odbori, komisije ter druga delovna telesa, temu pa mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti strokovne službe. XII. NACIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI O DELU SKUPSCiNE 77. člen Obveščanje javnosti o delu skupščine se poleg oblik opredeljenih v 65. in 66. členu statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj izvede še z objavo gradiva za sejo skupščine v prilogi glasila ,,Tednik" Ptuj, s posvetovanji na ravni občine o temeljnih problemih stanovanjskega gospodarstva v občini in z občasnimi tiskovnimi konferencami, ki jih organizira predsednik skupščine. Predstavniki zavoda ,,Radio-Tednik" Ptuj in po potrebi drugi predstavniki sredstev javnega obveščanja so redno vabljeni na seje skupščine. Predsednik skupščine ali po njegovem pooblastilu predsednik izvršilnega odbora ali vodja strokovne službe skrbijo za sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstev janega obveščanja. XIV. PREDHODNE IN KONCNE DOLOČBE 78. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika. 79. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati dosedanji poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. 80. člen Poslovnik začne veljati, ko ga sprejme Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Poslovnik se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj Jože Križančič 1. r. 2. Komunalna in zunanja ureditev celotne Ziherlove ploščadi II. del bo izvršena po predvideni ceni 28,000.000 din 3. Gradnja zaklonišč na Ziherlovi ploščadi Za potrebe zaklonišč bo zgrajen poseben dvonamenski objekt v katerem bodo poleg zaklonišč še garaže za stanovalce Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj bo financirala zaklonišča v znesku cca 6,000.000 din. Garaže pa bodo zgrajene za trg. 4. Skupna naložba pa bo tudi izgradnja trgovsko poslovne stave na Ziherlovi ploščadi ter bo stanovanjska skupiost soudeležena pri izgradnji 345.60 m2 poslovnih prostorov v vrednosti 3.352.320.- din. 5. Poleg navedenih gradenj pa bo Samoupravna stanovanjska skupnost skupaj s komunalno skupnostjo v letu 1979 začela s pripravami na pridobinranj u zemljišč v naselju Rabelčja vas zahod 6. Na področju občine Ptuj pa bomo iskali možnosti in načine gradenj v drugih naseljih izven mesta Ptuja z ozirom na potrebe in možnosti. OSNUTEK PROGRAMA INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL REVITALIZACIJE IN AMORTIZACIJE ZA LET01979 1. PTUJ Z OKOLICO Razna manjša dela, ki se pojavljajo med letom kot kanalizaci- ja, elektroinstalacije 360.000 Manjša popravila centralne kurjave 100.000 Aškerčeva 8 Postavitev novih drvarnic, ureditev kanalizacije (hišne) 150.000 Ciril Metodov dr. 1—3 Nabava novih platnenih zaves 20.(XX) Ciril Metodov dr. 15—17—19 Montaža nove TV antene 90.000 Cesta Olge Meglic 4 Popravilo stropa v kopalnici, napeljava vode v kuhinjo, stranka LEBER 80.000 Cesta Olge Meglic 8 Popravilo stropa v kopalnici, napeljava vode v kuhinje strankam Kristanič in Levanič. Popravilo dimnikov, zunanji oplesk oken 150.(XX) Cesta Olge Meglic 9 Obnova celotne električne hišne napeljave 90.(XX) Cankarjeva 16 Napeljava vode v stanovanje (2 stranki) 50.000 Dravska 3 STRAN 14 Popolna obnova pločevinaste strehe ter naprava dveh kopal- nic 150.000 Gregorčičev drevored 5—7—9—11 Delno popravilo fasade, slikanje fasade ter zunanji oplesk oken in balkonskih ograj 300.000 Hrvatski trg 4 Betoniranje hodnika, popravilo dimnika 50.000 Jadranska 6 Popolna revitalizacija 1-sobnega stanovanja 80.000 Kajuhova 3 Zamenjava platnenih zavec 45.000 Kajuhova 5 Zamenjava platnenih zavec 45.000 Krempljeva 1 Obnova cestne fasade 600.000 Krempljeva 4 Ureditev WC-jev — 4 kom 150.000 Krempljeva 6 Obnova dostopnega balkona v stanovanja 170.000 Lackova 1 Ureditev kopalnice pri Horvat 120.000 l.eskovec 4 Slikarska ureditev fasade 100.000 Lackova 3 Generalna obnova kritine, obnova dostopnega balkona, popravi- lo vrat in podov v stanovanjih 280.000 Mariborska 18 Obnova fasade 600.000 Miklošičeva 4 Napeljava vode v 3 stanovanja 50.000 Muršičeva 10 Popolna obnova 6 kom. okenskih kril ter naprava kopalnice — Stebih 70.000 Ormoška /a Ukinitev (5) suhih stranišč, naprava kanalizacije 180.000 Osojnikova 5 Ureditev 2 kopalnic — Krajnc — Košar ter delno popravilo kritine 100.000 Potrčeva 22 Ukinitev suhih stranišč, naprava novih, priključitev na kanaliza- cijo (6 kom) 180.000 Potrčeva 32 Obnova okenskih kril na steklenih verandah 60.000 Potrčeva 38 Generalno popravilo kritine 250.000 Potrčeva 46—50 Obnova platnenih zaves 60.000 zunanji oplesk oken in balkonskih vrat, ter popravilo žlebov 100.000 Prešernova 2 Popolna revitalizacija 1-sobnega stanovanja 150.000 Prešernova 9 Popolna obnova drvarnic (4 kom) 80.000 Prešernova 14 Naprava 3 kopalnic 160.000 Prešernova 19 Ureditev 4 kopalnic, betoniranje veže, popravilo oken 220.000 Prešernova 21 Ureditev kanalizacije, naprava 3 WC-jev, ukinitev suhih stranišč 180.000 Prešernova 24 Ureditev 3 kopalnic, betoniranje hodnika 170.000 Prešernova 27 Napeljava vode v stanovanje 3 strankam 90.000 Slovenski trg 1 Ureditev električne napeljave, generalna obnova, ter obnova kri- tine na stan. delu 200.000 Slovenski trg 4—5 Ureditev kanalizacije ter naprava 4 kopalnic 180.000 Slovenski trg 11 Napeljava vode v stanovanje — Kaučič 40.000 Slovenski trg 2 Naprava 3 kopalnic 100.000 Srbski trg 2 Ureditev dostopnega balkona, ter obnova vseh rolet 150.000 Trg svobode 5 Generalno pokrivanje strehe, obnova dimnikov 250.000 Trg Mladinskih delovnih brigad 4—5 Obnova fasade na cestno stran (2 stavbi) 800.000 Trg svobode 2 Obnova glavnega voda 100.000 Vintarovci 50 Ureditev prostorov krajevne pisarne, — okna, podi, vrata 160.000 Videm 31 (učiteljski blok) Zamenjava platnenih zaves 40.000 Zadružni trg 1 Popravilo podpornih stebrov v kleti, obnova rolet (plastični 70.000 Zadružni trg 8 (DES) Obnova fasade — polovico plača DES 150.000 Zelenikova 1 Pregraditev stanovanja, naprava kopalnice — Mere 90.000 Zelenikova 2 Popolna obnova ravne strehe — sanacija s pločevino 180.000 Prešernova 4, 8, 10, 14, 16, 18, 22, 24, 26, 28, 32, 38 Popolna obnova električne napeljave od glavne varovalke do omarice. (DES prispeva kabUranje in da glavne varovalke) 650.000 Plačilo kulturni skupnosti za posnetke starega dela mesta (KARE 9) za leto 1979 100.000 Izdelava idejnih skic za revatalizacijo starega dela mesta po že posnetih stavbah 250.000 Oplesk garažnih vrat pod avtobusno postajo v Ciril Metodovem drevoredu 8, 10, 12 in v Ciril Metodovem drevoredu 15, 17, 19 120.000 SKUPAJ: 9,510.000 H. KIDRIČEVO Kidričevo 5 Popravilo kritine, dimnikov 150.000 Kidričevo 6 Popravilo kritine, dimnikov 150.000 Kidričevo 13 Popravilo dimnikov 250.000 Kidričevo 14 Popravilo kritine, dimnikov 150.000 Kidričevo 19 Popravilo dimnikov ter plošče pred vhodom 70.000 Kidričevo 20 Popravilo dimnikov ter plošče pred vhodom 70.000 Kidričevo 23 Popravilo kritine 30.000 Kidričevo 25 Popravilo kritine 30.000 Kidričevo 29 Popravilo dimnikov, zamenjava platnenih zaves 65.{X)0 Kidričevo 30 Popravilo kritine 30.000 Kidričevo 33 Popravilo kritine, dimnikov 70.0(X) Kidričevo 26/a Popravilo dimnikov, žlebov, zamenjava platnenih zaves 120.(XX) Kidričevo 9 Postopna menjava podov v kuhinjah 50.000 Kidričevo 26 Zamenjava platnenih zaves 15.000 Kidričevo 31 Zamenjava platnenih zaves 15.000 Kidričevo 35 Zamenjava platnenih zaves 15.0(X) Kidričevo 36 Zamenjava platnenih zaves 15.000 Kidričevo 37 Zamenjava platnenih zaves 15.000 Razna popravila na centralni kurjavi 500.000 Razna nepredvidena dela 91.000 SKUPAJ DIN: 1.901.000 KIDRIČEVO — STARO NASELJE Delno popravilo kritine in letev na štev. 59, 60, 62, 63, 64, 66, 68 in 77 150.000 Kidričevo 80 Zamenjava žlebov menjava podov pri eni strani 50.000 SKUPAJ DIN: 200.000 KIDRIČEVO I. IN II. 2.101.000 III. MAJŠPERK Majšperk — Breg 29 Popravilo kritine 60.000 Majšperk — Breg 12, 13, 14, 15 Popravilo dimnikov (13, 15), delna obnova podov v kuhinjah (12, 15), popravilo električne instalacije 100.000 Majšperk 51 Popravilo strešne kritine zamenjava platnenih zaves, pleskanje zunanjih delov oken ter vhodnih vrat 150.(X)0 Majšperk 10 Zamenjava okna pri eni stranki 10.0(X) Razna manjša dela, ki se pojavljajo med letom 18.000 SKUPAJ DIN: 338.000 IV. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Dežno 15 Popravilo strehe, dimnikov, podov, oken in vrat 150.000 Gorca 88 Popravilo strehe in dimnikov 80.000 Majski vrh 47 Obnova ostrešja in porušitev zgornjega nadstrešja 300.000 Majski vrh 54 Popravilo strehe in dimnikov 60.000 Dravinjski vrh 13 Obnova strešne kritine in dimnikov 80.000 Dravinjski vrh 32 Delno prekrivanje strehe, obnova dunnikov 40.000 STRAN 15 Ljubstava 35 Obnova kritine, popravilo ostrešja, dimnikov, podov, oken in vrat 100.000 Rodni vrh 19 Obnova celotnega prednjega dela hiše 150.000 Turški vrh 23 Delna obnova strešne kritine 30.000 Zagrebška 80 Obnova kritine in dimnikov 100.000 Videm 49 Obnova dimnikov in delna obnova kritine 40.000 Mestni vrh 31 Prekrivanje strehe, obnova dimnikov 80.000 Potrčeva 13 Ureditev posebnega vhoda in sanitarij strank Kolarič in Ljubeč 90.000 Moškajnci 94 Streha, dimniki 70.000 Placarovci 27 Streha, dimniki 90.000 Razna manjša in večja popravila na vseh ostalih stanovanj- skih hišah, ki se pojavljajo med letom in so nujna 413.000 SKUPAJ DIN: 1,873.000 Poleg programa obnove hiš, nastajajo tudi večje potrebe po moderniza- ciji in dopolnitvah ogrevanja stanovanj. Pri gradnji stanovanj na Ziherlovi ploščadi je bila zgrajena skupna kurilnica, ki predvideva ogrevanje stano- vanjskih stolpičev tudi v Volkmerjevem naselju, (145 stanovanj), kateri ima- jo sedaj vsak svojo kurilnico na trdo gorivo. Zaradi iztrošenosti kotlov v omenjenih kurilnicah je nujno, da se slednje ukinejo in priključijo na skupno kurilnico v Ziherlovi ploščadi. Za te namene je toplovod — kineta — iz kurilnice v Ziherlovi ploščadi že delno pripravljena. Potrebno je izvesti še samo razvod do stolpičev in pod- postaje. §e uporabne peči — kotle — iz sedanjih kurilnic bomo uporabili pri za- menjavah dotrajanih kotlov v drugih kurilnicah. Tudi v Leskovcu 10/ (učiteljski blok) in Juršincih 19/a (učiteljski blok) so možnosti ureditve cen- tralne kurjave s priklopom na obstoječe kurilnice v šoli, katere so ob izgrad- nji bile dimenzionirane za priključitev učiteljskih stanovanj. Aproksimativni predračuni za opisano znašajo: 1. Volkmerjeva 5, 7, 9, II in Panonska 5 — priklop na centralno kurilnico 1,500.000 2. Leskovec 10/a — priključitev na šolsko kurilnico 300.0(X) 3. Juršinci 19/a — priključitev na šolsko kurilnico 5(X1.IM)() SKUPAJ DIN: 2,30().(KX) Ker sredstva investicijskega v/drževanja in revitalizacije ne zadoščajo /a pokritje teh stroškov, dela pa bi bilo kljub temu potrebno izvršiti. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj zadolžuje izvršilni odbor Samouravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, da najde možnosti za iz- vedbo teh del, z najetjem premostitvenega kredita. REKAPITULACIJA I. PTUJ Z OKOLICO 9,510.000 II. KIDRIČEVO 2,10I.0(X) III. MAJŠPERK 338.(XK) IV. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ l,873.(XK) SKUPAJ DIN: I3,822.()(K) TABEIiARIČITI PEEGLED VTROV SREDSTEV ZA IjETO 1979 PREDLOG PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE NA OBMOČJU OBČINE PTUJ I. UVOD: Na osnovi sprejetih stališč v resoluciji VIII. kongresa ZKS in izhodišč skupne komisije IKP CK Zveze komunistov Slovenije ter PRS Zveze sindikatov Slovenjje o uresničevanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu daje Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občme Ptuj predlog prehoda na ekonomske stanarine na območju občine. Ekonomska stanarina je družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določijo in priznajo vsi prizadeti dejavniki, upoštevajoč splošno raven cen in potreb za enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu. , Z ekonomsko stanarino bomo dosegli naslednje: - z večjo materialno osnovo za samoupravljanje, - večji vpliv stanovalcev pri vzdrževanju in obnavpnju stanovanjskega sklada, - ekonomska stanarina bo omogočila gospodarno vzdrževanje stanoval^ in stanovanjskih hiš, - povečana amortizacijska sredstva bodo omogočala redno vzdrževanja starih in za bivanje neprimernih stanovanj, - ekonomska stanarina bo v določeni meri izetiačila pogoje koriščenja v družbenih in zasebnih stanovanjih, - sredstva za revitalizacijo bodo omogočila postopno preobnovo starejših stanovanjskih hiš. V okviru ekonomske stanarine, ki bo predvidoma po programu dosežena leta 1982, 1983 oz. 1985, odvisno od tega za katero varianto se bo skupščina odločila ne bodo oblikovana sredstva za razširjeno reprodukcijo. V tem prehodnem obdobju ne bodo pokrite vse potrebe vzdrževanja na premalo vzdrževanih stanovanjskih zgradbah, ki so posledica zamrznjenih stanarin v preteklem obdobju. Zakasnela vzdrževalna dela na dotrajanih stanovanjskih zgradbah, ki so za Ptuj še precej višja zaradi zgodovinsko zaščitenili zgradb, bodo terjala mnogo večja sredstva, kot v normalnih pogojih obnove in vzdrževanja. Izračun ekonomskih stanarin v občini Ptuj temelji na gradivu Republiškega srekretariata za urbanizem in Zveze stanovanjske skupnosti SRS in povprečnih podatkov za SR Slovenijo, katere nam je posredovala Zveza stanovanjskili skupnosti SRS, ki vsebuje: - izhodišča za oblikovanje družbenega dogovora o prehodu na ekonomske stanarine za obdobje 1978 do 1982, oz. po druei varianti do leta 1985 in - izhodišča in osnov6 za izračun dinamike in učinkov prehoda na ekonomske stanarine. I. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN EKONOMSKE STANARINE 1. Izhodišča za izračun ekonomskih stanarin so naslednja: STRAN 16 a) povprečna cena stanovanj, zgrajenih v letu 1977 v občini, b) delež letne stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanj, ki bo enoten za vso Slovenijo 3,05 %, C) predvidena stopnja rasti cen v naslednjih letih po 12 % letno, d) predvidena stopnja rasti osebnih dohodkov zaposlenih v obdobju prehoda na ekonomske stanarine po 14 % letno, e) dinamika prehoda na ekonomske stanarine: - po prvi varianti do leta 1982, po drugi do leta 1983 in tretji do leta 1985 2, Predvidena deUtev stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanj t. j. 3,05 % letno se deh na: a) 1,5 ah 32,78 % za amortizacijo stanovanj, b) 1,65 % ali 54,10 % za investicijsko vzdrževanje, c c) 0,18 % ali 5,90 7c za tekoče vzdrževanje, d) 0,22 % ah 7,22 % za stroške upravljanja stanovanjskih hiš. M JZRACUN VREDNOSTI TOCKE ZA LETO 1978 V OBCINI PTUJ 1. Splošni podatki za izračun vrednosti točke: - mesečna stanarina v letu 1978 znaša 1,056.768 din - število stanovanj v občini znaša (stanje VII/78) 3,339. - skupna kvadratura stanovanj v kv. m znaša (stanje Vil/78) 167.065kv. m - število točk za 3.339 stanovanj = 327.602 + dodatno za kotlovnice (1117x18) = 20.106 347.708 točk - povprečna velikost stanovanj 50,03 kv. m - povprečno število točk na stanovanje 104.14 - povprečna mesečna stanarina na stanovanje 317,50 din - povprečna letna stanarina 3.810,00 din IZRAČUN VREDNOSTI TOCKE ZA LETO 1978: - republiška povprečna vrednost točke znaša 27,5 7 dm - v naši občini vrednost točke odstopa za 13,02% 111. IZRACUN VREDNOSTI TOCKE ZA LETO 1982, 1983 IN ZA LETO 1985 Izračun vrednosti točke za leto 1982, 1983 oz do leta 1985 bazira na enotni republiški vrednosti točke, ki znaša 37,22 din za leto 1976, ki se zviša za 12 % za leto 1977. Po izračunu se vrednost točke za našo občino zniža zaradi cenene gradnje stanovanj in je nižja od repubhškega povprečja v letu 1977. Za izračun smo vzeh stroške gradnje stanovanjskega bloka B-2,kije bil vseljen julija 1977 in sicer: - število stanovanj zgrajenih v letu 1977 (B-2) 95 - skupna stanovanjska površina 4.513,85 m2 - skupna stanovanjska površina 4.513,85 m2 - povprečna neto stanovanjska površina na stanovanje 47,51 m2 - vrednost skupno 31,617.571.-din - prodajna vrednost za 1 m2 stanovanja 6.997,46 din - korigirana vrednost stanovanja za m2 6.263.- din Korigirana povprečna vrednost stanovanj zgrajenih v letu 1977, ki tvori izhodišče za vrednost točke za leto 198/, 1983 oz 1985 je sestavljena iz sledečih elementov: Prodajna cena je bila zaokrožena na din 7.000.- Iz prodajne cene za izračun točke so izločeni stroški za: - za ureditev okolja kolektivne rabe, - za ogrevalne naprave - prispevek za kotlovnico in podpostaje, - stroški za zaklonišča, - stroški za posebno opremo in ostah stroški. V prodajni ceni tudi niso zajeti stroški za komunahie objekte individuahie rabe. Odnos med repubUško in občinsko povprečno ceno za leto 1977, izračunan na osnovi površin po JUS-u je naslednji: IV. IZRACUN PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE DO LETA 1982, 1983, oz. 1985: Izračun je podan v treh variantah in to s štiri, pet oz. sedem letnim prehodnim obdobjem do leta 1982, 1983, oz, do leta 1985 in to z linearnim in degresivnim zvišanjem stanarin na ekonomsko stanarino. Pri tem je upoštevana letna inflacijska stopnja 12 % pri stroških graditve stanovanj. 1. a/ - IZRACUN PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE DO LETA 1982 Z LINEARNIM ZVIŠANJEM: Indeks linearnega zvišanja do leta 1982 znaša 295,91 %. Povprečno letno zvišanje znaša 31,15 % na preteklo leto. 1.B/ LINEARNO ZVISANJE DO LETA 1983: l.C/ LINEARNO ZVIŠANJE DO LETA 1985 Indeks linearnega zvišanja do leta 1985 znaša 415,72 % aU povprečno letno do 1985 znaša za 22,6 %. 2.a/ IZRACUN PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE DO LETA 1982 Z DEGRESIVNIM ZVIŠANJEM: Indeks zvišanja stanarin do leta 1982 znaša 295,91 %. Odstotek zvišanja stanarin znaša od 48,98 % v letu 1979 do 19,83 % v letu 1982. V izračunu je upoštevano planirano letno povprečno zvišanje OD za 14%. Z uvedbo ekonomske stanarine se bo povečalo število upravičencev do subvencioniranja od sedanjih manj kot 3 % na cca 30 % upravičencev. Ze sedaj je namreč precej več upravičencev ki pa z ozirom na nizke stanarine ne zahtevajo subvencij ter plačujejo celotno stanarino. S prehodom na ekonomske stanarine se bo delež stroškov za upravljanje zmanjšal v korist investicijskega vzdrževanja in revitaUzacije stanovanj. Z oziroma na korekturo 18 točk, kije upoštevana pri stanovanjih, ki imajo centralno gretje, kjer znaša vrednost točke povpračno 4,67 din/m2 je treba to upoštevati še za uporabnika poslovnih prostorov. ZAKLJUČEK: Iz prikazanih petih tabel je razvidno, da je najbolj ugoden prehod na ekonomske stanarine po tabeh Ib/ t. j. z letno Unearno stopnjo zvišanja za 30 % do leta 1983, s tem, da bi bila leta 1983 korekturana vmesnega odstopanja zaradi manj kot 30 % povečanja ali zaradi večjega povečanja gradbene cene kot je planirana (12 % letno). Zavod za časopisno in radijdto dejavnost RADIO-TEDNIK Ptuj. Tisk: ČGP Maribordci tidt.