Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.S03.
GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol sitrani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, */• strani Din 250.—, */»• strani Din 125.—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
NaSim naročnikom!
1.	Prosimo naročnike, da takoj plačajo vsaj nekaj naročnine za »Slovenskega Gospodarja« za leto 1932, ali pa naj prosijo za potrpljenje do Velike noči.
2.	Kdor lista zanaprej ne misli več plačati, naj nam takoj na prvo številko napiše: Nazaj. Nisem več naročnik,
in list zopet vrže na pošto.
3.	Zdaj se delajo novi naslovi. Kdor želi, da se mu naslov popravi, naj nam takoj piše. Popravite posebno hišne številke. Zato nam pišite n. pr.: Prej je bila hišna številka ??, nova pa je zdaj ??.
4.	Če kdo dobiva pomotoma dva lista, naj enega vrne in naj na list napiše: »Dobivam dva.«
5.	Prve številke novega leta so nam že pošle. Novim naročnikom vpišemo naročnino od dneva vpošiljatve naprej.
»Slovenski Gospodar« stane: Za celo leto 32 Din. Za pol leta Din. Za četrt leta 9 Din.
Ako nimate položnice, kupite si jo na
pošti in vpišite na njo številko 10603.
S kom in kako trgujemo?
Gospodarska kriza, iki vlada po svetu, kaže svoje slabe posledice v meddržavni trgovini. Ta trgovina vedno bolj pada. Kupna moč v posameznih državah je padla ter se znižuje od meseca do meseca. Ljudje ne morejo plačevati blaga ter se v svojih potrebah omejujejo do zadnje še možne mere. Nasledek je, da se uvoz iz tujih držav vedno bolj krči. Države same delajo ovire temu uvozu z deviznim gospodarstvom, ki ima namen, ščititi domačo valuto. Težnja vseh držav je tudi ščititi do skrajnega domačo proizvodnjo, zlasti poljedelsko, pa tudi industrijsko. Vse to povzroča, da je trgovinska bilanca vseh držav padla.
To velja, kakor rečeno, za vse države. Velja tudi za našo. Kljub padanju je trgovinska bilanca naše države vedno še aktivna. Manj sicer izvažamo nego prej, zato pa tudi manj uvažamo. Kakor vse gospodarstvo, se je tudi trgovina morala prilagoditi sedanjim prilikam. Naš izvoz kaže, kakor je izvajal trgovinski minister naše države, sledečo sliko: Leta 1929 je bila bilanca naše zunanje trgovine aktivna za 327 milijonov Din, skupni izvoz je znašal 7921 milijonov Din. Od tega leta je naš izvoz v stalnem nazadovanju. Leta 1930 je padel na 6870 milijonov, leta 1931 pa celo na 4800 milijonov Din. *Na drugi strani pa smo od leta 1924 dalje podvojili število onih držav, s katerimi imamo trgovinske odnošaje. Leta 1924 je bilo teh držav 43, danes jih je 93. Glavni odjemalec naših pridelkov je bila še tudi leta 1931 Italija, v katero gre 25% našega izvoza. Drugo mesto zavzema s 15% Avstrija, tretje mesto Čehoslova-ška, nato pa slede Madžarska, Nemčija, Grčija itd. Statistika kaže, da je naš iz-v^oz na Madžarsko in v Grčijo v stalnem nazadovanju, dočim v Francijo narašča. Kar se pa tiče uvoza v našo državo, je na prvem mestu Nemčija z 19.3%, na drugem Češkoslovaška z 18%, nato pa slede Avstrija s 15% in Italija z 10%. V teku letošnjega leta se bodo vršila pogajanja za sklenitev novih trgovinskih pogodb z Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Z Italijo so se pogajanja že začela. V sredo, 9. marca, je bila v Beogradu podpisana začasna trgovinska pogodba z
Bivši francoski zunanji minister Bri-and, ki Je bil dne 12. marca t. L t Parizu slovesno pokopan.
Avstrijo, ki stopi v veljavo mesto začasne pogodbe z dne 19. julija 1931. Pogodba je spremenjena z ozirom na sedanje stanje in sedanji uvozni sestav v Avstriji. Ta pogodba bo v veljavi do
konca julija 1. 1932.
*
MMl pripomb iz toei-shiii ml.
I. Dopis od Savinje.
Vedno hujše in trdneje nas tlači kriza. Kamor greš in prideš, slišiš govoriti o krizi in stiski, katera vlada med našim ljudstvom. Ako greš po cesti, vidiš veliko brezposelnih, slabo oblečenih ljudi, kateri prosjačijo eni za denar in drugi za obleko. Večina teh je res ubogih, toda veliko med temi je tudi takih, kateri so tudi takrat, ko je bilo veliko pomanjkanje delavcev, iskali dela, pa ga niso našli, ker ga niso hoteli najti. Pri vsaki občini in še drugod se nabirajo prispevki za pomoč pasivnim krajem. Nad vse človekoljuben namen je to. Nadloga je v tem, da težko damo, ko sami že nič nimamo. Vrh tega pa še pride dnevno 5 do 10 beračev in brezposelnih, kateri so postali zadnje čase za kmeta že pravcata nadloga. Veliko je med njimi takih, kateri nabrane mi-lodare v blagu prodajo, denar pa potem v obliki vina in žganja zapijejo. Ako kmet takemu reče: »Idi delat!«, dobi najprvo vprašanje: »Koliko pa boš plačal?« Zahteva plačo, katere kmet v današnjih časih ne zmore, ker se kmetski pridelki ne dajo vnovčiti; če se, pa za skrajno nizko ceno. Včasih ob tem času je že bilo veliko povpraševanja za debelimi svinjami, a danes tudi teh ne moreš prodati, ker nekateri mesarji kupujejo hrvatske svinje, ne vedo pa, da s tem uničujejo kmeta-domačina. Poznam nekega mesarja, kateri uvaža hrvatske svinje za zakol, dasiravno živi izključno od kmeta domačina in bližnje okolice. Privoščimo tudi bratom Hrvatom, da prodajo in vnovčijo svoje blago, toda geslo naj bo: »Domači mesar, pomagaj domačinu!« Saj vzdržujejo vsakega predvsem domačini, a n« tujci. Mi kmetje pa podpirajmo tiste, kateri niso tudi za naše potrebe slepi, marveč prodajajo blago domačega proizvoda!
II. Dopis iz Dravske doline.
Tudi nas tlači huda kriza. Vsak mali ali večji kmet ima na prodaj živino, les
itd. Toda kaj pomaga, če pa ni cene in ni denarja. Nekateri kmetje so vrli gospodarji, pa še toliko denarja nimajo, da bi si sol in petrolej za domačo potrebo kupili, kaj šele obleko in druge stvari, ki se rabijo v gospodarstvu. Potem pa še davek in razne dajatve. Naj bi prišli gospodje od »Kmetskega lista«, ld ponujajo kmetom samo votlo tolažbo, k nam, pa bodo videli, kako slabo se kmetom godi! Imel sem priliko, pogledati dne 1. marca na živinski sejem v Marenberpu. Živine je bilo malo, kupčije pa sploh nič. Tudi kramarji in trgovci niso trgovali, vse je bilo nekako mrtvo. Šel sem mimo advokatske pisarne, tam pa sem videl dosti ljudi. Tako se nam torej godi. Kaj pomaga, ako čitamo v časopisih o zboljšanju živinskih cen na nekaterih živinskih trgih, ko pa tukaj na deželi dejansko za nobeno ceno kupca ni. Tudi lanski davek je večinoma zaostal in se ne more poprej plačati, dokler se živina ne proda po primerni ceni. Tako s strahom gledamo v temno, zaprto bodočnost.
*
PRODAJALCEM ČASOPISOV!
Traiikantje in. drugi, ki imajo v posameznih krajih prodajo časopisja, naj se prijavijo tudi »a predajo »Slovenskega gospodarja«. Selimo, da bo naš lisi povsod na razpolago. Prijatelje našega lista prosimo, da v posameznih krajih dobijo ljudi, ki bodo naš list razpreda-JalL Ea tspj dobijo lepo nanrado. Ponudbe pošljite na upravo »Slovenskega gospodarja« v Mariboru.
V NAŠI DRŽAVI.
Državni proračun sprejet. Po ^dnevni razpravi je bil državni proračun, ki je povečan skupno za 20 milijonov Din, sprejet. Za proračun je glasovalo 263 poslancev, dočim so bili drugi odsotni. Ob zaključku seje je predsednik sporočil, da bo proračun takoj predložen senatu, seje narodne skupščine so pa odgodene do 15. marca.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Gospodarsko zbližan je peterih podonavskih držav. Francoska vlada je sprožila v javnosti misel glede gospodarskega zbližanja podonavskih držav: Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Čeho-slovaške in Rumunije. Francija namreč je zelo močno zainteresirana v vseh omenjenih državah v finančnem oziru in radi tega je prišla s predlogom, da bi se združile te države v gospodarsko antanto s prednostnimi carinami. Vrhu tega ima francoska politika tudi še ta namen, da se kolikor mogoče izloči iz Podonavja nemški vpliv, ki je že postal premočen. Vprašanje je še, če so interesi drugih velesil taki, da bi bil francoski predlog sprejemljiv.
Predsedniške volitve v Nemčiji so se vršile v miru v nedeljo dne 13. marca.
V DOBI NAHODA
kadar kašljamo in smo zasluzeni, kadar nam preti gripa, takrat je Fellerjev bolečine pomirjujoči Elsafluid, to odlično sredstvo in kozmetikum prava tolažba v hiši. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.	_
Udeležba pri volitvah je bila 85%, ponekod 90%. V pondeljek ob 2. uri zjutraj so bili že znani ti-le izidi: oddanih je bilo 37,660.377 veljavnih glasov. Od teh je dobil dosedanji predsednik Hin-denburg 18,661.735, vodja nemških fašistov 11,328.571, podpolkovnik Diister-berg 2,517.876 in komunist Thalmann 4,971.079 glasov. Po omenjenem štetju manjka Hindenburgu 168.452 glasov do absolutne večine. Izredno moč je pokazala pri teh volitvah stranka narodnih socijalistov ali fašistov. Seve bo Hin-denburg izvoljen z veliko večino pri drugih volitvah, ki se vršijo dne 10. aprila t. 1.
Irska dobila novo vlado. Kakor smo že poročali, je odrezala na Irskem pri parlamentarnih volitvah z izredno zmago republikanska stranka. Vodja repiiblikancev de Valera je sestavil vlado, republikanci so postali vladni in kak resen spor z Anglijo je izklju-
Vlada na Poljskem bi se naj nekoliko preosnovala. Maršal Poljske Pilsudski
poprej, preden je odpotoval v Egipt, pristal na to, da se preosnuje poljski kabinet, in sicer v zvezi z zakonom o znižanju carin, ki ga je že predložil ministrski predsednik Pistor, in ki naj se izvede do konca meseca. Govori se, da gre predvsem za to, da se YrilQ v kabinet bivši finančni minister polkovnik Matuševski kot namestnik ministrskega predsednika, nameravajo tudi radi varčevanja združiti več ministrstev. Politični značaj kabineta pa bi ostal ne-izpremenjen.
*
SliMc ii fofiic m vzhoda.
Nenapovedana vojna še ni končana. Obe strani, japonska in kitajska, se že skrbno pripravljata za nadaljna vojna podvzetja. Japonci imajo v Šangaju in okolici zbrano celo armado, ki dnevno raste z novimi ojačenji. Ker pomnožu-jejo tudi svojo artilerijo, dokazujejo, da mislijo si izbrati nove predmete težkega svojega obstreljevanja. Tudi število njihovih letal raste dnevno. Kakor pa se sami mrzlično pripravljajo in ojaču-jejo, tako Kitajcem ojačenja ne privoščijo. Ker kitajske čete utrjujejo svoje nove brambne postojanke, jih Japonci razkričujejo kot nepoboljšljive kalilce miru, ki ne dopuščajo, da bi se mogla »iskrena« japonska želja po miru uresničiti. Ko se je kitajska armada umaknila za 20 km daleč od Šangaja, so bili Japonci izpočetka zadovoljni. Sedaj pa so naenkrat našli, da je ta razdalja premajhna ter da se morajo Kitajci še dalje umakniti. S tem bi kajpada bilo dosti olajšano japonsko prodiranje proti glavnemu mestu Nankingu, ki je sedaj cilj, kamor Japonci obračajo svoje oči
ter nameravajo kmalu obrniti svoje čete in orožje. Japonska namera je, vreči kitajske čete na črto za mestom Nan-kingom. Da bi svetu dokazala svojo mirovno pripravljenost, je japonska vlada po svojem zastopniku poslala angleškemu poslaniku v Šangaju nove mirovne predloge, da jih sporoči Kitajski.
Rivši kitajski cesar ustoličen za predsednika Mandžurije.
Dne 9. marca je bil v Čan Cungu v Mandžuriji z velikimi slovesnostmi ustoličen predsednik nove mandžurske države, bivši kitajski cesar Puji. Vse mesto je bilo v zastavah nove mandžurske republike, ki ima pet barv. Ko se je Puji s svojo soprogo podal *v vladno palačo, so ga obdajali bivši kitajski generali, mongolski princi ter zastopniki prijateljske japonske države. Navzoč je bil tudi bivši kitajski general Ma, o katerem so trdili, da je bil ubit, pa Je živ in zdrav in je namenjen za vojnega ministra nove vlade. Sploh so imenovani že vsi ministri z ministrskim predsednikom vred, kakor tudi generalni guvernerji treh mandžurskih pokrajin, ki so prisegli predsedniku v prestolni dvorani zvestobo. Novi predsednik je bil obdan od osebne telesne garde, ki je jako slikovito oblečena. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Teh slavno-sti se je tudi udeležil japonski general Honjo. Ko se je vračal po vlaku v mesto Mukden, je 300 razbojnikov napadlo ta vlak. Prišel je na pomoč oddelek japonske konjenice, ki je napadalce razgnal.
¡Kitajska ofenziva proti Mandžuriji.
Ustoličenje bivšega kitajskega cesarja za vladarja Mandžurije je na Kitajskem vzbudilo sovražen odmev. Kitajci nočejo ničesar slišati o samostojni, od Kitajske odtrgani Mandžuriji, marye£ stanovitno zahtevajo, da se jim Mandžurija vrne. Da bi izvršitev te želje izsilili, pripravljajo ofenzivo proti Mandžuriji. Kitajska vlada v Nankingu je objavila, da bo v početku aprila začela z ofenzivo proti Mandžuriji. Nadalje namerava vlada proglasiti trgovinski bojkot proti Mandžuriji.
Junaki Vusunga.
Znano je, da, ko se je kitajska armada umaknila, se ona četa, ki je tri tedne tako junaško branila trdnjavo Vu-sung, ni hotela umakniti Iz trdnjave. Branilci Vusunga niso poslušali povelja poveljnika kitajske armade Čaj Tin Kaja in so ostali v Vusungu. Nato so Japonci trdnjavo nekaj časa iz svojih bojnih ladij bombardirali, nakar je napravila japonska pehota napad. Branilci Vusunga so tako dolgo kosili prodirajoče Japonce iz strojnih pušk, dokler niso vsi eden za drugim padli pod bajoneti Japoncev. Obramba Vusunga spada med najbolj slavne čine kitajske armade.
»Zveza smrti« na Japonskem.
Veliki angleški list »Times« poroča iz Tokia, glavnega mesta Japonske, o ozadju zadnjih političnih umorov. Japonske oblasti so prišle na sled tajni organizaciji, ki se imenuje »Zveza smrti«. Tej zvezi pripadata morilca prejš-
njega finančnega ministra in barona Takuma Dana. Neki član te organizacije z imenom Kurosava je policiji izdal pravila in cilje te zveze. Ustanovitelja »Zveze smrti« sta neki budistični svečenik in neki japonski letalski oficir. Kot tretji se jima je pridružil neki ljudskošolski učitelj. Člani organizacije so večinoma mladi ljudje, prošinjeni z duhom fašizma. Sklenili so, spraviti s sveta vse uplivne politike liberalne stranke in vse uplivnejše finančnike. Letalski oficir je 5. februarja padel pri Šangaju. Štiri dni pozneje je neki član te zveze ustrelil japonskega finančnega ministra. Mesec dni kasneje je drug član usmrtil barona Takuma Dana. Policija lovi ustanovitelja in člane organizacije.
*
DEKLETOM! štajerska dekleta so bila vedno znana kot ukaželjna in zato tudi kot dobre gospodinje. Vzrok: dobre gospodinjske knjige in šole. Je pa še vedno mnogo deklet, ki nimajo nobene gospodinjske knjige in niti »Gospodinjskega koledarja«. Dekleta, ne zanašajte se samo na doto, vaša dota je vaše znanje, vaša izobrazba, vaš sloves, da ste dobre in izobražene gospodinjel Zato sezite še po zadnjih izvodih letošnjega izbornega »Gospodinjskega koledarja«, katera ga še nima. Da vam omogočimo nakup, smo za te izvode znižali ceno na 6 Din, s poštnino na 7 Din. Pošljite v znamkah naprej na Tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
so bili osamljeni in zato se je vedno poudarjala potreba stanovske organizacije katoliških zdravnikov, ki bi k takim vprašanjem nastopila v javnosti, ■in bi se njen glas moral vpoštevati. Tako organizacijo so nedavno ustanovili na Madžarskem. Pristopili so mnogi vseučiliški profesorji, specialisti, stari zdravniki z dolgoletno prakso, zdravniki iz bolnic in sanatorijev. Organizacija se bo posvetila predvsem proučevanju medicinsko-socialnih vprašanj v zvezi s katoliškimi nauki in končno bo nadzorovala in vodila vzgojo medicincev. Pokroviteljstvo nad organizacijo so prevzeli kardinal Seredi in škofje.
Zastava Device Orleanske. Znana francoska junakinja sv. Ivana d'Arc, ki slovi pod imenom Device Orleanske, se je hrabro borila proti Angležem, ki so takrat imeli zaseden del Francije ter so hoteli prodirati naprej. Ta hrabra devica pa se jim je postavila v bran ter je na čelu francoskih vojakov osvobodila od Angležev zasedeno mesto Or> leans, od katerega je prejela naslov. Po velikih uspehih, ki jih je dosegla zoper Angleže, je prišla v njihovo robstvo. Angleži so jo kot čarovnico obtožili, obsodili in zažgali. Njena zastava je prišla Angležem v roke. Posnetek te zastave, prav dobro izdelan, je nedavno angleški poslanik lord Tyrel v Parizu
izročil predsedniku francoske republiko Doumerju.
Katoliki v angleškem parlamentu. V Londonu so izdali uradni seznam 756 članov gosposke zbornice. Med njimi jo 43 zavednih katolikov. Med 615 poslanci spodnje zbornice je 24 katolikov, in sicer 18 konservativcev, 4 v delavski stranki in 2 sta irska neodvisna poslanca. Omembe vredno je dejstvo, da vseh sto let, odkar je katolikom dovoljena izvolitev za poslance, ni bilo niti enega katoliškega poslanca, ki bi pripadal liberalni stranki. Vsak od katoliških poslancev v sedanjem parlamentu zastopa približno 100.000 katolikov. 300.000 angleških zidov pa ima v parlamentu 20 poslancev!
Spreobrnitev pravoslavnega duhovnika. Bivši rektor pravoslavnega semenišča v Krzemilnicah na Poljskem, Po ter Talinski, zelo znana osebnost, je pravoslavnemu metropolitu Demjsu pismeno sporočil, da izstopa iz pravoslavne cerkve, da bi mogel stopiti v ka toliško. Da bi se bolj poglobil v nauk o katoliške Cerkve, bo Peter Talinski odšel za leto dni v Rim. Nato se vrne v svojo domovino, kjer bo deloval na zc dinjenje in združenje obeh cerkva.
(Katoličani v Zedinjenih državah. Izšel je »Catholic Press Directory«, izdaja za leto 1932, ki vsebuje razne zanimivo-
_ Društvo za širjenje vere. Osrednji odbor tega društva je imel pretekli teden v Zagrebu svojo sejo, katere so se udeležili izmed Slovencev presv. g. pomožni škof dr. Ivan Tomažič iz Maribora, iz Ljubljane pa vseučiliščna profesorja dr. Ujčič in dr. Ehrlich. Iz poročil, ki so bila podana na tej seji, se vidi, da vkljub vsej težki gospodarski krizi katoličani naše države radovoljno prispevajo za podporo misijonom. Med našim narodom je misijonska misel zadnji čas pognala močne korenine. Veliko je takšnih mož, duhovnikov in bra-tov-redovnikov, ki gredo daleč med poganske narode, da tamkaj delujejo za razširjenje Kristusove vere. Z lučjo vere jim prinašajo luč izobrazbe in napredka. Tudi slovenske redovnice se v znatnem številu javljajo za misijonarski poklic, odnosno že požrtvovalno in uspešno delujejo po šolah in bolnišnicah v misijonskih pokrajinah. Naj bi se katoličani zavedali svoje naloge napram tistim, ki še živijo v smrtni senci poganstva in nevere!
Zveza katoliških zdravnikov. Že večkrat so posamezni zdravniki dvignili svoj glas k raznim perečim vprašanjem sodobnosti. Mislimo samo na strašno padanje rojstev, na zločinsko propagando za odpravo plodu itd. Ti glasovi
Schichfov
Veliko belejse ko
beli golobi] zato si po večkrat wm\w;	pravilo ponovit
A Raztopi Radion v mrzli vodi.
B.	Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut.
C.	Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi.
Iti iz katoličanstva v Ameriki. V njem se navaja, da je v Zedinjenih državah točasno nekaj manj kakor 22 milijonov katoličanov, torej 2 in pol milijona več kakor pred 10 leti. Skupno je v deželi 810 katoliških časopisov in listov, ki se Izdajajo v 17 jezikih ter imajo naročnikov nad 7 milijonov.
Katoličani na Japonskem. V lanskem letu je bilo na Japonskem 96.232 katoličanov izmed skupnega broja prebivalcev, ki znaša 64,700.557. V dušeskrbju delujejo misijonarji in 63 domačih japonskih duhovnikov. Semeniščanov je 224, domačih redovnic pa 230. Je samo eden škof domačin, in sicer msg. Haya-paka. Njegova škofija šteje več ko polovico japonskih vernikov. Katoliška vara tamkaj napreduje sicer počasi, pa stalno. V letih 1929-30 jih je v katoliško Cerkev vstopilo 2368 ljudi, leta 1931 pa 2724. Prebivalstvo Japonske naraste vsako leto za 1.4%, v katoliškem delu ljudstva pa znaša letni narastek po rojstvih 1.08%.
Črnski poglavar katoliško poročen. Poglavar bulom-črncev v Zapadni Afriki, Alfred Turker, se je dal v Mobi poročiti v katoliški cerkvi. To je radi tega zanimivo in vredno, da se o njem tudi iv Evropi zazna, ker je to velika izjema. V zapadni Afriki je običaj, da se bogastvo kakšnega moža ocenjuje po šte-
»KOLEDAR KMETSKE ZVEZE« NI ZAPLENJEN!
»Koledar Kmetske zveze« je sicer iz» Sel v založbi Kmetske zveze, ki pa ga je odstopila v last in prodajo Tiskarni sv. Cirila, ki ga je tiskala. Zato ta koledar ni zaplenjen, kakor je tu in tam orož-ništvo mislilo in mislijo tudi nekateri posestniki. Nasprotno je res, da je »Koledar Kmetske zveze« razširjen v tisočih izvodih po vsej Sloveniji. Malenkost izvodov ga je še na razpolago. Kdor bi ga sedaj ne mogel plačati, naj ga naroči s pripombo, kdaj ga bo lahko plačal. Cena mu je 19 Din s poštnine vred in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
vilu njegovih žen, ker mora mož žene od staršev kupiti. Čim več jih lahko kupi, za tem bogatejšega velja. Zato je spreobrnitev odraslih v Afriki tako težavna ter združena z velikimi neprili-
kami. Kdor hoče biti sprejet v katoliško Cerkev, sme zadržati samo eno ženo, dočim imajo njegovi prijatelji 10— 20. Če je pri navadnem človeku to tako težavno, je še veliko težavnejše pri po-

Japonski vojni minister Araki sežiga pred slikami na Kitajskem padlih vojakov kadilo.
Kitajske del mesta Šangaj — Čapej — v plamenih, katere so povzročile bombe
japonskih letal.
Znanemu amerikanskemu letalcu preko Oceana Lindbergu so ugrabili tolovaji 17mesečnega sinčka in zahtevajo 50 tisoč dolarjev odkupnine. Na sliki vidimo Lindberga z ženo ln fantka Karla.
glavarju, ki mora s številom žena svojim podložnikom pokazati svoje veliko bogastvo. Poglavar Turker pa je nekaj več ko 30 let katoličan. Študiral je na Angleškem. Nek misijonar iz kongre-gacije sv. Duha se ga je posluževal kot tolmača pri dušeskrbju med kaznjenci. Tako je Turker prišel navzkriž s protestanti ter se približal katoliški Cerkvi, v katero je vstopil leta 1898. Ker se je poglavar Turker dal katoliško poročiti,
je to napravilo na črnce globok vtis. *
VSE POVESTI KARL MAYA Z ORIGINALNIMI VEČBARVNIMI SLIKAMI
Ta teden je izdala Tiskarna sv. Cirila vse knjige Karla Maya z originalnimi večbarvnimi naslovnimi slikami, ki so dosedaj izšle. Cena posamezni knjigi je 75 Din in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjige se dobijo tudi v vseh drugih knjigarnah.
Goreli bodo z nemško pomočjo. Mariborsko društvo »Ogenj« vrši agitacijo za sežiganje ljudi po smrti. Priredilo je zborovanje v soboto, 5. marca. Mesto da bi predaval kakšen mariborski strokovnjak upepeljenja mrličev, so si naročili nemškega strokovnjaka iz Gradca. Pripovedoval je spoštljivo posluša-jočim storije o nekih kardinalih, ki so se baje dali sežgati. Imena teh kardinalov pa je ta strokovnjak na potu iz Gradca v Maribor pozabil. Pripovedati je znal o nekih graških duhovnikih, ki so baje tudi pristaši mrliškega sežiganja. Ni pa razodel njihovih imen niti ni razkril tajnosti, kateri veri ti »duhovniki« pripadajo. Katoliški gotovo ne. Pripovedoval pa je poslušalcem tudi stvari, da so se jim ježili lasje ter bi jim tudi želodec skoro prišel iz ravnotežja. In da ne bi samo slišali takih stvari, marveč jih tudi videli, jim je pokazal slike, kako strašno da izgleda truplo, če se pokoplje v zemlji, zlasti v mokrih tleh, kjer ne more razpadati. Čudimo se, da ni pri tem nazornem se-žigaškem pouku nobeden od poslušalcev, oziroma gledalcev omedlel. To je dokaz, da njihovi živci še prenesejo pokop mrličev, da še torej niso godni za posmrtni sežig. Kdor pa bi vendar imel željo kot kup pepela biti ne položen v grob, marveč shranjen v kakšni vdolbini, njemu dajejo graški Ognjičarji možnost, da se more dati v bodočem graškem sežigališču sežgati za isto ceno, kakor nemški Ognjičarji. In da ne bi ta želja ostala skrita v kotičku pepela željnega srca, so nekateri delavci kar plačali potrebno svoto za včlanje-nje. Tako mariborski socialisti pomagajo reševati gospodarsko krizo delavstva.
Motorno kolo sta ukradla v Puntiga-mu pri Gradcu 191etni Franc Lukanc in 161etni Emil Posely ter se odpeljala v divjem diru preko naše meje pri Št. Ilju proti Mariboru. Telefonično o ne-
PRI SLABEM TEKU,
slabi prebavi se priporoča pomladansko zdravljenje zlasti s »Planinka-čajem Bahovec«, ki se pridobiva iz zdravilnih alpskih zelišč. Toda pravi je samo v omotu z imenom Bahovec
postavnem prekoračenju meje obveščena mariborska policija je prijela oba tičlca na Aleksandrovi cesti in ju vtaknila pod ključ.
Kolesa je kradel lansko leto na mariborskem okrožnem sodišču Ivan Miško iz ptujske okolice. Nevaren tiček je padel šele zadnje dni v roke mariborske policije, ki mu je temeljito izprašala vest.
Požig alec je na delu v zadnjem času na Gornji in Spodnji PolskavL Gorelo je že na več krajih na Gornji Polskavi, dvema posestnikoma na Spodnji Polskavi je ogenj upepelil viničariji. Dne 5. marca pa je obvestil požigalec potom lepaka Spodnjepolskavčane, da bo treba tudi »spodaj« zažgati nekaj kresov. Pogorelo je gospodarsko poslopje Jožefa Laha, hišo in sosednja poslopja so rešili domači gasilci. Ko so bili zaposleni gasilci in vaščani z gašenjem, se je nenadoma prikazal plamen pri parni žagi tretjega posestnika, kjer je zgorel snop slame, katero je očividno zanetila požigalčeva roka, da bi še bolj preplašila uboge ljudi.
Lov za tihotapcem. Z velikim nahrbtnikom obloženi tihotapec je prekoračil mejo pod Peco pri Mežici in že ga je pozval naš graničar na — stoj! Tihotapec se je spustil v beg, graničar je streljal, a je zgrešil cilj. Zasledovani je odvrgel nahrbtnik, zgubil eden čevelj, pa se mu je le posrečil pobeg, ker je padel graničar v zamet, iz katerega se je komaj in komaj izkopal. V zaplenjenem nahrbtniku je bilo več kilogramov saharina, nekaj paketov igralnih kart in vžigalniki.
Pet let ječe, ker je ukradel kolo. Mariborsko okrožno sodišče je prisodilo Martinu Rolkoviču iz Rucmancev 5 let ječe, ker je ukradel iz zaprte kleti kolo, ki je bilo last Štefana Korena v Gibini. Obsojeni je bil že osemkrat predkazno-van radi tatvine.
Obesil se je v duševni zmedenosti na svojem skednju Ivan Škof, župan občine Vičanci pri Veliki Nedelji.
Samomor. V kravjem hlevu se je obesil mesarski pomočnik Orban Rezii iz Hodoša v Prekmurju. Našel ga je oče, ko je šel pogledat v hlev k živini.
Preprečen samomor — smrtna nesreča. Viničar Drmel v Rokračah pri Murski Soboti se je hotel ustreliti s puško. Samomor je preprečil sin. Ko je mislil sin, da se je oče pomiril, se je odstranil. Viničar se je pa nato zaklenil v sosedno sobo, kjer je razbijal po tleh z nabito puško. Orožje se je sprožilo, naboj je raznesel puškino cev in drobci so zadeli Drmela v levo podkoleno in so mu nogo strašno razmesarili. Smrtno ranjeni je v kratkem času izkrvavel.
Kolonist — pogorelec. V koloniji Re-nica v Prekmurju je uničil ogenj hišo kolonista Ivana Klinca. Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine, svinje in vsa perutnina.
Parma čevljarja Stanka v Dol. Lendavi, ki je bila polna krme in slame, Je pogorela iz neznanega vzroka.
Ogenj radi slabega lesenega dimnika.
Posestniku Jožefu Žnidarju v Jelovcu pri Makolah je pogorela hiša in je ostalo le še golo zidovje. Vzrok požarne nesreče je bil že star in lesen dimnik.
Vlom v trafiko. Neznani vlomilci so obiskali v noči v Celju v Vodnikovi ulici trafiko in odnesli gotovine ter tobaka za 20.000 Din.
Sneg in žleb zlomila otroku tilnik. V Knezdolu pri Trbovljah se je vsul pri Stojcu sneg z visoke strehe in je odnesel seboj tudi kos strešnega žleba. Vse je priletelo na dveletno deklico in jej zlomilo tilnik.
Ubit od električnega toka. Dne 7. t, m. so prestavljali pri Dukičevem podjetju na Dobrni v Trbovljah električni kabel. Pri tem poslu je 231etni delavec Franc Samoštor prišel v dotik s kablom in je bil na mestu mrtev.
Mrtvega so našli 221etnega Antona Mercen iz Lesične pod Pilštajnom. Imenovani je bil podvržen božjastnim napadom in ga je pri nabiranju drv vrgla božjast, a je med napadom v hudi zimi zmrznil.
V Savo je skočil in utonil 371etni železniški čuvaj Lovrenc Iskra v Sevnici. Nesrečnež zapušča ženo s petimi nepreskrbljenimi otroci.
Vlom v odvetniško pisarno. Pri belem dnevu je vlomil neznanec v Kamniku v pisarno odvetnika dr. Trampu« ža in odnesel 6000 Din.
Smrtna nesreča voznika. Na kolesu z drvami naloženega voza je navzdol počila zavora in voz je s konji vred zdrčal preko voznika Šinkovca iz Veniš pod Leskovcem pri Krškem. Smrtno poškodovanega so sicer z avtomobilom spravili v krško bolnico, kjer je pa —• umrl.
Cela družba vlomilcev je obiskala v noči pisarniške prostore elektrarne v Škofji loki in odnesla iz železne blagajne 25.000 Din gotovine.
Krava je požrla denarnico s ¿00 Din nekemu posestniku iz Zavrstnika pri Litiji.
Nesreča vsled neprevidnosti. Pri Ka-
stelcu na Pristavi na Dolenjskem so kopali globok vodnjak. Na dnu je bil 26-letni Martin Zupančič, ki je metal v vedro nakopano zemljo ter kamenje, katero so vlekli drugi delavci po vrvi na prosto. Naenkrat pa se je vsled drgne« nja oslabela vrv utrgala in polno vedro je priletelo na ubogega Martina in ga smrtno nevarno poškodovalo.
Velika povodenj je obiskala radi južnega vremena moravsko banovino, kjer, je za 4 m narasla voda preplavila cele vasi in trge.
Ustrelil se je v nedeljo dne 13. marca radi finančnega poloma evropski kralj vžigalic Ivar Kreuger.
»Domoljubni pevec«, zbirka ljudstvu pri-r ljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila s5 Mariboru.
Iz Celja se nam poroča, da se vrši velika
odprodaja manufakturnega blaga in perila V veletrgovini Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15, po zelo znižanih cenah.
Načrt žrebanja srečk za zidanje katedrale dobrodelnega društva sv. Vinka v Beogradu
zadovolji največje zahteve, ker je glavni dobitek 5,000.000 Din, potreben je samo enkratna vloga od vsega 200 Din. Z manjšo vlogo od 25 Din lahko zadenete dobitek od 625.000 Din. Ni igra na kolo! Enokratna vloga! Dobitki: 2 po 2,500.000 Din, 2 po 500.000 Din, 10 po 100.000 Din, 100 po 10.000 Din. Cena srečk: dvojna srečka 200 Din, ena srečka 100 Din, Vi srečke 50 Din, Vi srečke 25 Din. Ni igra na razrede, enkratna vloga. Edino žrebanje 1. maja 1932. Prodajo srečk vrše: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Centrala: Beograd, Ulica Jovana Riatiča 20. Prodajna podružnica Zagreb, Tvrtkova ulica 5.
Ponovno znižanja cen. V Celju imamo veletrgovino, ki res z vso vnemo sledi času in stremi za znižanjem cen. Že zopet so tu znižane cene čevljam. Par dobrih, črnih in ruja-vih boks čevljev stane Din 96.—, močni delavski enako Din 96.—. Trgovski dom Stermecki res sledi času!
Popravljena narava. Človeški duh obvladava tudi to, kar narava pokvari. Posebno velja to za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva El-sa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franko). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubi-ca Donja, Elzatrg 341, Savska banovina.
Rešeno vprašanje: Ker se vedno vprašuje, kje bi se moglo dobro blago za oblačilo po nizki ceni kupitj, se Vam v to svrho toplo in iskreno priporoča manufakturna in modna trgovina »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica 2. Ta trgovina je na bolj skritem mestu in morate zato paziti na sliko sv. Antona, katera je izvešena nad trgovino. Na vsak način Vam je v veliko korist, da si pred nakupom, ko pridete v Celje, pogledate veliko zalogo, in se, kar je važno, o cenah prepričali. Sami pa tudi veste, da se pri današnjem pomanjkanju denarja mora štediti. Pozdravlja Vas: Anton Brumec.	328
Najnovejše vesti o odličnih priznanjih, ki so jih hvalžen kupci poslali tovarniški tvrdki H. Suttner v Ljubljani št. 992. so jasen dokaz, kako koristno je, če si omislite veliki inlustri-rani letni katalog, preden kupite uro, zlatnino ali srebrnino. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezplačno, ako ga zahtevajo od tovarniške tvrdke Suttner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 35 Din naprej, ure bu dilke od 45 Din, ure zapestnice od 98 Din itd., vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
mtm m ¥€lcr.
Že v starodavnih časih so se posluževali ljudje vetra kot gonilne sile. Zgodaj se je upiral veter v jadra ter gnal naprej po morju čolne ter ladje. V no-nejšem času se je razvila turbina na veter v zelo važen stroj. Vendar tudi najboljše izdelane veterne turbine se ne morejo otresti nedostatka: gibanje zraka je namreč v raznih legah čisto različno in veterne turbine popolnoma odrečejo baš ob času, ko bi človek najbolj potreboval njih delovanje.
Najnovejše preiskave so pa dokazale, da neprestano piha veter v višini 300 metrov. Inžener Hornuf je razgrnil tale načrt: V Nemčiji bi naj zgradili velikanske stolpe z močnimi motorji,'ki bi naj proizvajali električno silo s pomočjo vetra. Stolpe, ki bi bili visoki 500 m, bi bilo treba opremiti z ogrpmnimi kolesi, katera bi spravil v pogon veter in na ta način bi proizvajala kolesa elektriko. Prvi stolp na veter bodo postavili v bližini Berlina. Stolp bo zgrajen tudi kot razgledna točka, ki bo dostopna proti vstopnini širši javnosti. Ako se bo obnesel prvi stolp na veter, potem
FANTOM, KI GREDO K VOJAKOM!
Fantje vojaki radi pojo! Da bodo ponesli lepo slovensko pesem na jug, smo sklenili darovati lantom, ki gredo k vojakom, knjigo:
»Domoljubni pevec«,
ako naročijo molitvenik za fante vojake: »Moj tovariš«,
ki stane 16 Din, z zlate obrezo 20 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
bo dobila cela Nemčija omrežje takih stolpov.
Za omenjeni načrt, ki je bil objavljen prvič na tehnični visoki šoli v Charlot-tenburgu, je navdušena Nemčija, ki upa, da se bo povspela s pomočjo motorjev na veter do cene električne sile in si prihranila zaloge premoga.
Vinogradno kolje, cepano, žagano in okroglo, kakor tudi vsake debelosti rezan les od smreke, bora in macesna, prodaja ali zamenja za izb orna kvalitetna vina Gnilšek, trgovina z vinom in lesom v Mariboru, Rzlagova 25. 249
Sv. Bolfenk pri Središču. Kakor v mnogih drugih krajih, je banska uprava tudi pri Sv. Bolfenku ustanovila na prošnjo naroda dveletno kmetijsko nadaljevalno šolo. Da je bila ta šola nujno potrebna, je kazal lepi in redni obisk fantov, okrog 30 po številu, in ob sklepčni slavnosti prvega tečaja dne 6. marca t. 1. lepa udeležba staršev, mladine in vseh krajevnih faktorjev. Pq uvodni pesmi je pozdravil bivši učitelj in vinogradnik g. R. Košar vse navzoče v imenu šole in učiteljskega zbora ter se zahvalil vsem, ki so moralno in gmotno pripomogli k vršitvi tega tečaja. Po kratki in ljubki pesmici je sledila šaloigra »Zaklad«, nato pa se je učenec Slavko Zga-nec v vznesenih besedah zahvalil učiteljskemu zboru in vsem prijateljem šole. Po pesmi »Sinoči sem na vasi bil« je sledila Cankarjeva igra »Hlapec Jernej«, ki je žela splošno priznanje. Posebno Jernej (J. Klajnčar) je žel splošno priznanje. S pesmijo »Nikar, nikar se me ne boj« je končala skromna a lepa svečanost. Za njeno uspelost se moramo posebno še zahvaliti bivšemu upravitelju g. Albertu Žerjavu in sedajnemu voditelju g. Kocbeku.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Kmetje vinogradniki celjskega in slovenjgraškega sreza, pozor! »Izabela.« Glavni odbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru je imel dne 9. januarja t. L svojo sejo, na kateri se je izjavilo sledeče: »So nekateri kraji v banovini, ki zagovarjajo »izabelo«. O tem vprašanju se je mnogo razpravljalo in je bil storjen sklep, da »izabela« od ostalih samo-rodnic ne sme biti izvzeta in ne sme v promet ravno tako, kakor noben drug direktor. Le v celjskem in slovenjgraškem srezu bi se moglo molče trpeti »izabeline« vinotoče.« K temu pripominjam to-le: »Izabela« raste tukaj že čez 40 let. Za celjski in slovenjgraški srez naj se »izabela« pusti v prometu, ker mi s tem lahkim in kislim vinom ne bomo delali žlahtnemu vinu nobene konkurence, pač pa
bi se s tem mnogo naših vinogradnikov obvarovalo občutne škode. Veliko vinogradnikov je »šmarnico« z »izabelo« precepilo, ali pa s cepljeno »izabelo« nadomestilo, kar jih je stalo mnogo denarja. Zdaj bi pa po tolikih žrtvah zasajena ne smela v promet. Za žlahtne trte tukaj ni podnebje. V naših krajih, odkar imamo »izabelo«, ni toliko pobojev in surovosti, kakor jih je v krajih z žlahtnim vinom. Zato ni nobene podlage, da bi se »izabela« izločila iz prometa. Zato pa, vinogradniki celjskega in slovenjgraškega sreza, zahtevajte potom svojih županstev pri banovini, da se v celjskem in slovenjgraškem srezu pusti »izabela« v prometu. Ker plačujemo davke, naj nam pustijo,, da za davke denar tudi od vina dobimo. Kmet je vendar steber države in zato naj se tudi naše prošnje upoštevajo na merodajnih mestih. — Vinogradnik in davkoplačevalec iz Savinjske doline.
Sadjarska in vrtnarska podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je obhajala dne 23. februarja svoj občni zbor. Imela je leta 1931 53 udov, 3 predavanja in 1 cepilni tečaj. Letos bo razvila živahnejše delovanje, ker pričakujemo dobro sadno leto. Vsako prvo nedeljo v mesecu bo po večernicah v čitalnici bralnega društva shod sadjarjev. Ne pozabite, sadjarji, na te sestanke! Kmetijski referent inž. Ferlic nam je zanimivo opisal sedanjo gospodarsko krizo in nje vzroke ter nam podal veliko navodil za pomladansko delo v sadovnjaku. Shod je trajal nad dve uri.
Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske ceste v območju sreskega cestnega odbora Maribor je razpisana za dne 2i marca 1932, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani sreskega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta 26 II, za vse cestne odseke v sodnem okraju Maribor in one cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor., ki so s prejšnjimi v neposredni zvezi (banovinske ceste Senarska — Sv. Lenart — Sv. Jurij — državna meja, Sv. Lenart — Sv. Jurij — Mal-na — Velka, Pesnički dvor — Sv. Jakob — Malna in Vurberg — Sv. Lenart), dne 22. t.m. ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih sreskega cestnega odbora v Slov. Bistrici za vse cestno odseke v sodnem okraju Slov. Bistrica, dne 23. marca t. m., ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Sv. Lenartu v Slov. gor. za cestne odseke v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. razen onih pod 1. navedenih. Skupaj se bo izdražbalo za 328.51$ km banovinskih cest 15.129 m3 gramoza v skupnem znesku Din 1,545.050.—. Dobava mora biti izvršena najkasneje do 30. IX. 1932, delne količine pa že tudi prej. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe interesenti pri pristojnih obč. uradih in med uradnimi urami pri sresltem cestnem odboru v Mariboru.
Mestna hranilnica v Mariboru je imela dne 4. marca 1932 svoj 70. občni zbor. Iz letnega poročila posnamemo: Denarni promet je znašal v minulem poslovnem letu 300,358.296.89 Din. Hranilne vloge: a) na hranilne knjižice 116,550.181.52 Din, b) vloge v tekočem računu 15,249.930.— Din, skupno 131,799.572.52 Din. Kljub veliki gospodarsJu krizi so vloge na^ rastle napram letu 1930 za 772.380.84 Din, kar znači veliko zaupanje, ki ga zavod vsestransko uživa.	Din Stanje posojil znaša: hipotečnih 60.920.511.=* občinskih , , , , , , , , , 16,665.082.^ meničnih • > • i ■ ■ i ■ i 192.010.-^ v tekočem računu • . « i i , 27,009.458.41 naložbe koncem leta 1931 , , , 12,056.782.42 gotovina koncem leta 1931 , , , 1,819.817.19
Obrestna mera za vlogo je bila 5, proti odpovedi 6 in pol%. Obrestna mera za posojila 8 do 10%. Upravni odbor je imel v minulem letu 5 se), ravnateljstvo pa 45. Revizijo zavoda je izvršil od 8. do 12. februarja t. 1. g. Vlado Pušenjak in našel vso poslovanje v vzornem ledu. Bilanco je pregledal in odobril pregledni odbor mestnega načelstva. Najvažnejši sklep v minulem letu je bil, da Mestna hranilnica pomore mestni občini pri zidavi nove osnovne šole za magdalensko predmestje z zneskom 4 milijonov Din in tako razbremeni davkoplačevalce mesta Maribora. Upravni odbor je izrekel toplo zahvalo predsedniku ravnateljstva msgr. dr. Anton Jerovšeku za vso skrb in brigo, ki ima za zavod ter je pohvalno omenil delo svojega uradništva. Našemu zavodu želimo tudi v tem poslovnem letu lep napredek!
*
Vinska razstava v Plutu.
Na zadnji seji glavnega odbora Vinarskega društva v Mariboru je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob priliki prihodnjega obč. zbora ,v Ptuju vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom.
Načelstvo Vinarskega društva je v sporazumu z Vinarsko podružnico v Ptuju sklenilo sledeče:
1.	VI. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju v soboto dne 7. maja 1932, ob 18. uri.
2.	Dne 8. maja 1932, ob 8. uri, vprizori Vinarsko društvo IV. vinarski kongres v Ptuju istatam.
3.	Po kongresu dne 8. maja 1932 ob 11. uri bo v dvorani Društvenega doma v Ptuju otvoritev II. Banovinske vinske razstave z vinskim sejmom, ki bo trajala od 8. do 10. maja 1932.
f 4. V tem času bodo poučni izleti v bližnjo in daljnjo okolico Ptuja, predvsem v Haloze.. J Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi dn sejmu so sledeči:
k 1. Na razstavo so pripuščeni vsi proizvodi ¡vinske trte iz Dravske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno ter
Velikonočni dar.
Vsak želi letos dati dobro ali poceni velikonočno darilo. Kaj bi bilo najbolj prikladno?
Za gospodarje »Kmetski koledar«, za gospodinje »Gospodinjski koledar« — vsak stane s poštnino vred 10 Din.
Pišite po nje, dokler je še kaj zaloge, Tiskarni sv. Cirila v Maribora,

medicinalno vino, vinski destiilat (konjak), tropinovka, droženka itd.) ter stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike, kakor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev, umetna gnojila in sodarski izdelki.
2.	Vina za razstavo itd. je prijaviti zanesljivo do dne 1. aprila 1932 po točno izpolnjeni oficijelni prijavi sreskemu kmetijskemu referentu v Ptuju.
3.	Za razstavo prijavljena vina odpošlje ali osebno odda vsak razstavljalec franko do dne 1 .maja 1032 na naslov: Sreski kmetijski referent v Ptuju.
4.	Od vsake sorte vina je odposlati 5 steklenic po 7/10 1. belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo-steklenicah. Destilate je poslati po 2 steklenici.
5.	Kdor nima takih steklenic, naj pošlje vino od vsake sorte v 3 slatinščakih po 6U 1.
0. Vino, namenjeno za razsitavo in sejem, mora biti čisto, brez napak. Uporabijo naj se novi zamaški.
7.	Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljalcem pri sreskem kmetijskem referentu v Ptuju brezplačno na razpolago.
8.	Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se razstavljalcem vrnejo.
9.	Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih veljajo posebne določbe.
V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom, prirejamo, da vinsko tr-i govino in konzum vina poživimo. Iz teh raz-: logov vabimo vinogradnike in vinske trgov« ce, kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodelujejo na II. Banovinski vinski razstavi in na vinskem sejmu v Ptuju s svojimi proizvodi.
Vsa pojasnila daje Vinarsko društvo v Mariboru in sreski kmetijski referent v Ptuju.
Vinska razstawa w ijsifo-meril.
Ljutomer 9. III. 1932.
Prireditev se je dobro obnesla. Razstavljal-cev je bilo mnogo, interes vinogradnikov velik in tudi kupcev ni manjkalo. Prišli so domači in inozemci, celo iz nemškega dela Koroške so bili trije. Zanimanje za naša dobra in posebno prvovrstna vina lanskega letnika je bilo veliko, sklenile so se nove zveze, katerim bodo sledile kupčije, kolikor se že niso sklenile na licu mesta.
Glasom kataloga je bilo razstavljenih 288 vinskih vzorcev, razpoložljiva množina pa je znašala 8573 hI raznih letnikov, kar kaže, da je že precej vina razprodanega. Cene so S8 gibale med 3.50 do 10 Din za liter.
Iz ljutomersko-ormožkega vinarskega okoliša je bilo na razpolago 5070 hI, med temi 4094 hI letnika 1931, 189 hI letnika 1930, 483 hI letnika 1929, 313 hI letnika 1928. Največ je bilo mešanega blaga letnika 1931, šipona istega letnika 951 hI, rizlinga 631 hI, muškatnega sil-vanca 238 hI in belega burgundca 203 hI. Letniki 1930 in 1928 so bili zastopani s 189 hI in 313 hI, dočim je bilo letnika 1929 še 483 hI.
Gornje-radgonslci vinarski okoliš je razpolagal z 1680 hI, med temi 1400 hI letnika 1931 in samo še 280 hI letnika 1930, dočim drugih starejših letnikov ni bilo na razstavi, kar je vsekakor dobro znamenje.
Štrigovski vinarski okoliš je razstavil 181 i hI, med temi 1427 lil letnika 1931, dočim so starejši letniki bili že zelo redki in nad polo-
Kit iz predpotopne dobe.
Na daljnem severu Sibirije, na polotoku 'Jamalu, so odkrili Sa-¡mojedi že pred dvema letoma pod večnim snegom in ledom orjaškega predpotopne-ga kita. Žival je bila tako dobro konservi-rana pod 2 m debelo ledeno plastjo, da so Samojedi ves čas iz nje krili svojo potrebo po vabi za lov na lisice. - Pred kratkim tje odkrila žival neka ruska ekapedicija za severno Sibirijo, ozir. nje član, zdravnik dr. Subinski. Izrezal je iz nje nekoliko kosov kote in masti ter jih poslal v preiskavo laboratoriju moskovskega eeologičnega vrta. In
Januš Goleč:
12
Trojno gorje.
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
VIII. POGLAVJE.
Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca.
Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil cloigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni.
Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preple-šeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti.
Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega
zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino.
Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februt^rja v rokali kmečkih nuntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika.
Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti.
Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni proSt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plače-
tJco ostanka (280 hI) gre na letnik 1930. Stari letniki so torej že zelo redki in vsi trije veliki vinarski okoliši niso razstavili več kakor 629 hI letnika 1930, 517 hI letnika 1929 in 463 hI letnika 1928. Edino štrigovski okoliš je še 4*ael 110 hI letnika 1927 in 33 hI letnika 1921. Novih vin letnika 1931 leži torej največ in si-eer 6921 hI; ta vina pa so tako prvovrstna, 6a bodo sigurno našla svojega kupca,
V imenovanih treh vinarskih okoliših je bita razstavljenih in dano kupcem na razpolago 9949 hI mešanega blaga, 1619 hI šipona, 1539 hI laškega rizlinga, 247 hI renskega rizlinga, N hI modrega burgundca, 51 hI traminca, 30 hI rulandca, 254 hI muškatnega siUranca, 18 M veltlinca, 72 hI žlahtnine, 544 hI belega burgundca, 42 hI muškata in 105 hI silvanca.
Druga banovinska razstava v Ptuju dne 7. maja t. 1. bo to zanimivo Statistiko glede razpoložljivih vin, po vinarskih okoliših, letnikih in sortah gotovo še izpopolnila in poglobila.	—ar. *
Kaj bGmo letos novega nasadile v vrtu?
Same koristne rastline seveda. Predvsem si bomo nasadile »Novozelandsko špinačo« in sicer radi tega, ker nam daje skozi celo poletje hasek notri do pozne jeseni, ko jo opari slana. Rabi malo prostora, ker odščipavamo samo liste, katere rastlina vedno z nova poganja. Tako imamo z enkratno setvijo skozi celo leto mlado špinačo in vse bolj okusni so nje debelo-mesnati, temno-zeleni listi, kakor bledi tanki navadne špinače.
Le malo kje je videti novozelandsko špinačo v naših kmetskih vrtovih. Ali gospodinja, ki se enkrat prepriča o nje koristnosti in finem okusu, je ne bo hotela pogrešati v svojem vrtu.
Res, da seme počasi kali in je prve sadike težko vzgojiti, če je setev kasna.
DEKLE, NE LE PUŠELJC,
če hočeš, da bo fant ostal pri vojakih pošten, kupi mu knjigo
»Moj tovariš«,
nabožna knjiga za fante vojake. Cena 16 Din, z zlato obrezo 20 D. Zastonj dobiš poleg knjigo
»Domoljubni pevec«,
Pošlji naročilo Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Potrpljenja je treba tukaj in predvsem pravočasno setev.
Najuspešnejša je jesenska setev meseca oktobra ali novembra. V dokaj solnčni legi prelopatimo gredico ter jo dobro pognojimo. Po sredini gredice potaknemo v razdalji 2 pedi po 2 do 3 semena. Seme kali zelo počasi. Šele majnika, morda šele začetkom junija, bodo pribodle rastlinice na dan.
Sicer pa lahko sejemo tudt spomladi, začetkom marca. V majhne cvetlične lončke pripravimo močno a peščeno zemljo. V vsak lonček potaknemo 3—5 semenskih zrn ter postavimo na gorko, n. pr. na solnčno okno v topli sobi. Pridno zalivamo izključno samo z mlačno vodo. Tako na gorkem kalijo sicer zelo trdolupinasta semena dokaj kmalu tako, da dobimo koncem aprila do srede majnika že precej močne sadike. Ko se nam ni več bati mraza, presadimo te sadike z vso zemljo iz lončkov vred na prosto v že pripravljeno močno gnojeno zemljo v razdalji 2 do 3 pedi. Sadike presajene brez zemlje, v kateri so zrasle, se največkrat ne primejo. Zalivamo s prestano vodo. Ko so rastline že trdne, prerahljamo in oplejemo gredico. Pozneje pa bohotno zelenje itak vsak plevel zamori.
Da zemlja ne ostane do tedaj, ko se špinača razraste, neizrabljena, sejemo zgodaj spomladi na gredico, kjer smo potaknili že v jeseni špinačno seme, mesečno redkvico ali flance. Gredico, kamor hočemo posaditi spomladi sadike, pa obsejemo istotako z mesečno red-
kvico, ali pa nasadimo krog in krog rane kolerabice. Seveda bomo pazili, da špinačnih rastlin z redkvico vred ne popukamo oziroma ne populimo s flan-cami. Predno se špinača razraste, smo že vso redkvico populili in flance presadili.
Ta špinača ima debele, sočnate liste, katere odščipavamo in pripravimo kakor drugo špinačo. Poganjke odrežemo, čeravno potrebno, na dobro ped od štora. Tako imamo celo poletje tja do prve slane vedno svežo špinačo.
Ko jo opari v jeseni slana, pustimo rastlino mirno na svojem mestu. Po zimi ali zgodaj spomladi prelopatimo in gnojimo gredico, poravnamo zemljo in posejemo z redkvico. Če rastline nismo preveč obrezovali, bo več ko preveč semen v zemlji. Ko se prikažejo sadike in dorastejo, jih po potrebi premestimo bolj v sredino gredice, slabotnejše pa izrujemo.
Na ta način držimo špinačo 6—8 let na istem mestu.
Race
zahtevajo topel hlev irr dovolj stelje. Ker spijo na tleh, ni treba, da je hlev visok, pač pa naj bo zračen in prostoren 1 ma za 4—5 rac. Kurnica ni pravi prostor za race, ker so tla navadno slabo nastlana, umazana in pada od zgoraj dol nesnaga po spodaj ležečih živalih.
Ker nesejo račke po noči ali zelo zgodaj zjutraj, največkrat kar sredi hleva brez vsakega gnezda, jih ni spustiti zgodaj na prosto, da ne trosijo jajc zunaj naokoli, kjer gredo v zgubo. Kdo bo letal za racami in iskal jajca po travnikih ob potoku! Race naj ostanejo do 8. ali 9. ure v hlevu, da ostanejo jajca doma in ima gospodinja korist od svojih živali.
Na 3 do 4 race računamo 1 racmana. Jajca dve leti starih rac, katere vodi 1 leto star racman, so najboljše za valjenje. Stare race so tu in tam dobre va-lilke. V obče pa domača raca nič kaj rada ne vali, ker nima prilike, živeti ta-
vati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odraj-toval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistri-cerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vran6 ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter So-tlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnje-nim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde.
Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo.
Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesar-grad je bil pozidan na dobro zavarovani višini
ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik.
Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba pre-orati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kun-špergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče.
Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke
moskovski učenjaki so dognali, da je kit ležal že več milijonov let v svojem ledenem grobu.
Najvišja stavba na svetu.
V Nevvjorku so zgradili nov nebotičnik, ki je visok 380 m in je najvišja stavba na celem svetu. Nebotičnik ima 102 nadstropja. Venčata ga zvezdna opazovalnica in stolp za pristajanje zrakoplovov. Ta nebotičnik sprejme 25 tisoč prebivalcev. V 23. nadstropju nebotičnika se zbirajo najodlične.iše osebnosili gospodarskih krogov. Moderni babilonski stolp, katerega je zgradil človek.
ko, kakor to zahteva njena narava. Raca je pač vodna ptica. Gnezdo si napravi na skritih mestih v gostem grmičevju kraj potoka ali vode. Tukaj vali. — Mnogokrat začne že valiti, ko je nanesla komaj 5 ali 6 jajc. Vali pa 26 do 28 dni.
Raco, ki vali zunaj na prostem, premestiti z gnezdom v hlev, pa ne kaže, ker potem takoj preneha z valjenjem.
Najsigurnejše je, da se podložijo račja jajca koklji (do 9 jajc) ali pa puri (do 15 jajc). Ker pa potrebujejo račja jaca vlažno toploto, jih je treba vsaki dan
poškropiti z mlačno vodo!
*
Cene In setmska poročila.
A Mariborski trg. Na trg v soboto dne 12. marca 1932 so pripeljali špeharji 150 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12 Din, slanina po 10—11. Kmetje so pripeljali 1 voz sena po 95 Din, 3 voze krompirja 1.50— 1.75, 26 vreč čebule po 6 (česen 14—16), zeljna glava 3—5. Ječmen 1.50—1.75, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 1.50, ajda 1.50, ajdovo pše-ao 3.50—4, fižol 1.75—3. Kokoš 25—35, puran BO—70. Celi orehi 4.50—6, luščeni 17—18. Hren 12—16, karfijola 10, ohrovt 5. Kislo zelje 3—4, repa 2, radič 12—14, jabolka 3.50—7. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 24—32, jajca 0.60—1, med 14—20, suhe slive 8—12 Din.
Mariborski živinski sejem dne 8. marca 1932.
Prignanih je bilo 14 konj, 13 bikov, 240 volov, 813 krav in 9 telet, skupaj 589 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 4.25 do 5 Din, poldebeli voli od 3 do 3.75 Din, plemenski voli od 2.50 do 3.50 Din, biki za klanje od 2.50 do 4 Din, klavne krave debele od 2.25 do 3.75 Din, plemenske krave od 2.50 do 2.75 Din, krave za klobasarje od 1.25 do 2 D, molzne krave od 2.50 do 3 Din, mlada živina od 3.25 do 4.50 Din, teleta od 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 237 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav in telic 4 do 6 Din,
telečje meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste
6 do 8 Din, svinjsko meso sveže 8 do 14 Din. *
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo dne 28. iebruarja so imeli člani fantovskih odsekov tukaj svoj tečaj. Bilo jih je 34, med njimi poleg domačih še fantje iz Marije Snežne, Sv. Ane, Sv. Antona, Sv. Trojice in iz Negove. Spoznali so lepote športnih vaj, prejeli navodila za svojo organizacijo ter predelali 34 vprašanj za pomladanske tekme. Bilo jih je kaj veselo videti, s kolikim zanimanjem so sledili predavateljem. Naj rastejo in napredujejo po vseh župnijah važni fantovski odseki naših prosvetnih društev!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. »Sultanove hčerke« in »Dobrega vritnarja« še niste videli. Na velikonočni pondeljek dne 28. marca ob treh popoldne nastopita v Društvenem domu pri Sv. Benediktu. Lepa, mlada princezinja išče svojega ženina in ga končno najde — kralja, Dobrega vrtnarja. Domačini in sosedje, pridite, ne bo vam žal!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Fantovski odsek pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi na svoj mladinski praznik na Jožefovo popoldne po ve-černicah v Slomškovem domu prosvetno akademijo s pestrim sporedom. Ker pri Sv. Marjeti že dalje časa ni bilo nobene prireditve, upamo in vas uljudno vabimo, da nas ufetšče-te v obilnem številu, posebno mladina Bog živi!
Ljutomer. V soboto, na praznik sv. Jožefa, praznuje naša fantovska Marijanska kongre-gacija obletnico svoje ustanovitve. Zato bomo skupno s Prosvetnim društvom ta dan slovesno praznovali. Pri večernicah bo sprejem novih članov in obnovitev posvečenja, popoldne po večernicah pa priredi fantovska Marijanska kongregacija v dvorani Katoliškega doda slavnostni sestanek s petjem, govorom, de-klamacijami in živo sliko. Na programu je tudi lepo skioptično predavanje »Cerkev in
delo«, kar bo gotovo vse zanimalo. Vabimo vse naše fante in tudi može, da se tega sestanka udeležijo!
Ljutomer. Naše Prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo dne 20. marca na odru Katoliškega doma veliko rimsko igro »V tem znamenju boš zmagal«. Vsebina igre je zgo^ dovinska. Prikazuje zmago Konštantina Veli-i kega nad Maksencijem, preganjanje kristjanov, Konštantinovo spreobrnitev, najdenje Kristusovega križa po cesarici Heleni itd. itd. Vsebina igre je verska, resna in primerna za postni čas. Predsrtava se prične ob pol štirih popoldne. Pridite pogledat!
Sv. Bolfenk pri Središču. Dramatični odsek Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Bol-fenku vprizori v dneh 19. in 20. marca t. 1. v bolfenski šoli krasno ljudsko igro s petjem v petih dejanjih »Revček Andrejček«. • Začetek vsakikrat točno ob 3. uri popoldne. K mnogoštevilni udeležbi vabi — odbor. ,«,
Šmarje pri Jelšah. Naš Katoliški dom bo temeljito popravljen. Vsled mokrote je strohnelo tramovje na odru in se bo sedaj nadomestilo z betonsko napravo, nov bo tudi po celi dvorani pod in dvorana bo na novo poslikana. Za vse popravilo gre zahvala našemu č. g. kaplanu Rančigaju ter naši posojilnici. Dolg čas je članom Prosvetnega društva in dekliškemu krožku, ker vsled popravila niso mogli tekom zime nastopiti s kako igro. Gotovo se bodo potrudili za otvoritev s kako veseloigro po Veliki noči. Seveda v postnem času mi ne nastopamo nikdar, osobito s plesom ne, kakor je bilo razvidno iz dopisa v predzadnjem »Gospodarju«. Še bo v Šmarju lušno, kar dve godbi bomo imeli. Naši fantje se pridno vežbajo v tamburanju ter nameravajo nastopiti že prvo nedeljo v maju, ko bomo proslavili tudi materinski dan. To so ti fantje! Na pobudo g. Rančigaja so si nabavili nove inštrumente. Naš organist g. Kidrič jih pa zraven lepega cerkvenega petja mušt-ra, da je kar veselje. Dekliški krožek se prav temeljito pripravlja za prosvetne tekme ter pričakuje prvenstvo v naši banovini. Poslali smo tudi veliko podpisov, da nam ostane ne^-okrnjena naša univerza v Ljubljani.
Koliko Nemcev fe na svetu?
Po najnovejši Statistiki živi na svetu okroglo 95 milijonov Nemcev. Od teh jih je 63 milijonov v Nemčiji sami, 11 milijonov v Ameriki, 6.3 milijona v Avstriji, 3.5 milijona na Češkoslovaškem, skoraj 3 milijone v Švici, 1.4 milijona na Francoskem, in Isto toliko na Poljskem, ostanek večinoma na Madžarskem, v Italiji, na Litevskem In Loti§kem.
Tankovesten tat.
221etni Robert Erck-eon se je priglasil pri policiji v Chicagu ter prosil, naj ga zapro, češ, da hoče odslužiti kazen za tatvino 24
združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha.
Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke.
Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjenj času tako kruto njo ter Pavla, ta je stri popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je od-talila srce ženska.onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil za-ukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!«
Teharski kmet Farčnik, tki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni po-mišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni.
Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici rtiso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi In na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti?
Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila Je lonec ohlajenega mle-
JDOMSI
Pogreša se od dne 4. januarja t. 1. Ivan Re-
zar, posestnik in opekarniški delavec iz Les-kovca št. 20 pri bjubečni, pošta Celje. Kdor ve za njegov naslov, naj sporoči na njegovo ženo: Jozefo Rezar, Leskovec št. 20, p. Celje. Daje so ga zadnjič videli v Zrečah.
Zahvala. Spodaj podpisani pogorelec Fuks Matevž v Sedlašeku se najsrčneje zahvaljujem »Slovenskemu gospodarju«, ki mi je izplačal takoj po požaru 1000 Din kot zavarovalnino, ki jo sem hvaležno sprejel dne 9. marca t. 1. — Matevž Fuks.
Troblje pri Slovenjgradcu. Iz našega kota, prijazne vasice, ki se nahaja v sredi med Pa-niečami «in Slovenjgradcem, se pač do danes še menda ni nihče oglasil v »Slovenskem gospodarju«. Zato pa sedaj malo novic. Naša mladina se je tudi razgibala in oživela. Zimski šport, zlasti smučanje, ki /e že vsepovsod tako razširjeno, je prodrl tudi v našo vasico, med našo mladino, pa tudi med starejše prebivalce. Mnogokateri, ki jo prej cele večere ali csle nedelje presedel v gostilni pri kupici in kartah, je se^laj spoznal, da je vendar le bolje in bolj zdravo zunaj v prosti naravi, kakor pa posedanje v gostilnah. V nedelje» dne 2S. februarja so naši fantje in nekateri možj3 priredili smučarsko tekmo, ki je za nas začetnike prav dobro, izpadla. Tekmovalo je 10 smučarjev, med katerimi je zasedel prvo mesto Paradiž Forto, ki je prejel za nagrado nove smuči in venec; drugi je prišel na cilj Logar Jožef in tretji Tonjuti Jakob, katera dva ista prejela primerne denarne nagrade. Ko mine čas za zimski šport, nameravamo , nadaljevati z drugim športom, z lahko atletiko. nogometom in kolesarjenjem. Če bodo imeli fantje zadosti razumevanja, bomo si ustanovili fantovski odsek bralnega društva v Starem trgu s sedežem v Trobljah. Z zastopniki fantovskega okrožja smo že o stvari liekaj govorili. — Pa še nekaj posebnega je pri nas. V našo drugače mirno vas so prišli naše mirnožitje kalit »Adventisti«. Nek ad-
Kje kupujejo naši naročniki?
V trgovinah, ki so tukaj navedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar.
Te trgovine so:
V Mariboru:
Penič Mira, trgovina, Vetrinjska ul. 9 Tekstilni bazar, Vetrinjska ulica 17 Sv. Jurij ob Ščavnici: Perger Tomaž, trgovec.
V Ormožu II. Jurkovič, trgovina. V Celju
Davorin Golob, modna in manufaktur-na trgovina, Narodni dom
Ljubno v Sav. dolini:
Jakob Sem, trgovec
Pod tem zaglavjem bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
ventistični priganjač se je lanskega leta enkrat naselil v našo vas kot agitator za ad-ventistično vero in agent tozadevnih knjig, ki jih razširja po vsej okolici. Včasih pride celo še kak agent iz Ljubljane. V nedeljo dne 14. februarja so sklicali v stanovanje posestnika Luka Konečnika v Gradišču svoj sestanek, kamor je prišel poročat govornik iz Ljubljane. Sestanek je bil sicer precej dobro obiskan, a to ne radi simpatije do vere, temveč samo iz radovednosti. Govorilo se je, da so ti agentje obljubovali vsakemu, ki pristopi, po 300 do 1000 Din nagrade in da so pridobili že do 50 privržencev. Ko smo pa poizvedovali, kaj je na tem resnice, pa smo zopet zvedeli, da so vesti pretirane, ker se jim ni posrečilo vjeti še nikogar. Ljudje pravijo, da bodo se še v na.prej oklepali tiste vere, v katero so verovali do. sedaj, to je v katoliško vero, ki
je najboljša. Prebivalstvo opozarjamo na take agente in mu priporočamo, da vsakega takega agenta, ki bi agitiral in razpečaval knjige kake druge vere, odločno zavrne. Na oblast bi pa apelirali, da takim agentom v bodoče ne izda več dovoljenja za razširjanje tuje vere.
Marenberg. Od vseh strani, ne samo iz naše države, ampak tudi iz drugih, da, celo iz celega sveta, beremo novice v »Slovenskem gospodarju«, zakaj jih ne bi tudi iz Marenberga. Čuditi se ne smete našim novicam, tudi ne neverjetno skimavat.i z glavo, so vse popolnoma resnične, pa saj se lahko o vseh tudi sami prepričate. — Katoliško prosvetno društvo je ustanovilo poseben pevski odsek za moški zbor. Pevske vaje so vsak pondeljek zvečer. Pojejo pa sami korajžni možje in fantje. Vabimo še druge može in fante, ki še imajo kaj korajže, naj se priglase k petju. Dne 1. marca je bil pri nas sejem. Pravijo, da je bilo 9 glav goveje živine, cene pa da so se gibale med 3—5 Din za 1 kg žive teže. — Ru-bežni so zelo pogoste. Prigodilo se je, da so zarubljeni izdelki bili prodani za pičlo desetin-ko prodajne vrednosti. Res žalostno!
Marenberg. Posrečilo se je, dobiti izvirno sliko samostana in Starega grada, kakoršna sta bila v 15. stoletju. Stari grad, visoko na skoro nedostopni skalnati strmini postavljen, spominja po svoji- legi na celjski Stari grad, žal, danes ni tako ohranjen, večinoma je ruševina, sipina. Impozantno dvonadstropno samostansko poslopje ob vznožju grada na ste-čišču dveh prometnih cest, koroške in radelj-ske, je precej dobro ohranjeno s Kalvarijo vred, v drugem nadstropju sta dve sobi in ena dvorana v lepem stanju, ni pa več cerkve Marijinega oznanjenja in marsičesa drugega. V kratkem izideta dve vrsti zanimivih raz-i glednic. Prva serija bo predstavljala samostan in Stari grad v 15. stoleitju, druga serija bodo slike velike, sedaj prenovljene cerkve pri Sv< Janezu na Suhem. Slike bodo delo mariborij skega fotografa in se bodo dobile v založbi1 veletrgovine Josip Langeršek v Marenbergu/ Kdor se zanima za zgodovino in nje umetni^ ne, bo z veseljem segel po teh razglednicah'. Ob enem izide ilustrirana zgodovinska knjiga »Marenberg in okolica«.
ka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice.
Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete pun-tarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema 7. nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob So-tli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala pun-tarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile.
Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opo-
mogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu.
Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda.
Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici.
(Dalje prihodnjič.)
dolarjev, ki jo je izvr-. šil nad nekim svojim znancem. Zdaj, ko J«, denar porabil, se mu je oglasila vest. Policija je poklicala tistega, kateremu je bila omenjena svota ukra« dena. Ta je povedal, da je na Silvestrov ve* čer srečal nekega Epi* eksona, ki se mu Je zasmilil, ker je bil =3 brez vseh sredstev, in povabil ga je k sebi na dom in mu potem 'lal še drobiža za vožnjo. Ko je pa on odšel, je z njim Izginilo tudi 24 dolarjev. Olcradenl je nato podpisal pri-< tožbo in tako se bode Erlcksonu želja izpol« nila, da bo lahko od< sedel svojo kazen
Partinje v Slov. goricah. Pred kratkem je Lil razrešen svoje dolžnosti kot župan vsem slojem priljubljeni g. Franjo Zoreč. Vsa Čast možu, ki ga je svojčas izvolil občinski odbor. Razen drugih naprav v občini se je pod njegovim vodstvom zgradila kljub hudim naporom 5 km dolga lepa cesta skozi sredo naše občine, ki nam dovolj lajša naš težaven promet. S sodelovanjem njegovega naprednega sina smo dobili od oblasti že dolgo zaželjene in potrebne moderne drevesne škropilnice ter travniške brane, ne da bi bili občani s tem preveč obremenjeni. Uverjeni smo, da nam bo novonastavljeni gospod župan to, kar nam je bil prejšnji, namreč odkritosrčni ljubitelj svojih občanov ter svojega naroda in marljivi delavec za blagor svojih občanov.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo dne 21. februarja smo tukaj pokopali blago ženo in vzorno mater Emo Ploj, kmetico iz Oseka. Pljučno vnetje jo je prerano iztrgalo njeni dobri družini. Bila je v 63. letu svojega življenja. Veliko ljudstva jo je spremilo na poslednji poti. Iz nagrobnice vlč. g. župnika smo izvedeli, kako je rajnica posvetila Bogu svoje verno življenje, Mariji vso otroško vdanost, možu Mateju zvesto ljubezen, otrokom pa najvzornejšo skrb za dobro vzgojo. Bila je od mladih nog tretjerednica in mnogo let delavna prednica naše ženske Marijine družbe. Pevski zbor ji je zapel ganljivo slovo. Blago pokojnico ohranimo v najblažjem spominu. Naj počiva v miru!
Sv. Ana v Slov. goricah. V pondeljek dne 7. t. m. se je usmilila božja Previdnost blage gospe Marije Breznik, trgovke in gostilničar-ke pri Sv. Ani v Slov. gor. ter jo rešila vsega zemeljskega trpljenja. Tri leta jo je mučila silna bolezen, ki pa jo je prenašala z Jobovo potrpežljivostjo. Najboljša zdravniška veda ji ni mogla vrniti zdravja, ki si ga je tako srčno želela. V sredo smo jo spremili na zadnji poti v veličastnem številu. Ne le domači fa-rani, tudi iz sosednjih župnij so prihiteli njeni številni prijatelji in znanci. Malokateri pokojnik je deležen tako lepega in prisrčnega pogreba. Tisti, ki smo poznali njeno blago srce, vemo, da nasprotnika ni mogla imeti. Njena otroška duša je ljubila naravo in cvetje. Večkrat je izrazila željo, da bi rada umrla v »pomladi. Kakor marsikatera želja v življenju, ji je ostala neizpolnjena tudi ta. A česar ji ni dala narava, so ji dali številni prijatelji. Grob so ji okinčali znotraj in zunaj z najlepšim cvetjem. Ko bi njene oči gledale ta veličastni pogreb, bi njene ustnice gotovo izrekle, kakor v življenju .tolikokrat za najmanjšo uslugo: »Bog plačaj! Kako ste dobri!« Položili smo jo v isti grob, kamor so položili ravno pred 25 leti istega dne njenega prvega soproga g. Hermana Mittererja. Vič. g. župnik se je poslovil od nje z globokimi besedami. Priporočal nam je njeno vernost, ljubezen do trpečih in njeno boguvdano potrpežljivost. G. soprogu in hčerkama izrekamo prisrčno so-ialje! Tolažimo jih z naukom naše sv. vere, da smrt življenja ne uniči, ampak samo spremeni v drugo, boljšo, večnolepo.
Ptujska gora. Nenadna smrt nam je ugrabila Mohorkovega Frančeka, krojaškega mojstra, v 29. letu starosti. Številne množice so oblegale mrtvaški oder. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Hvala tambu-raškemu društvu, trgovcem in gostilničarjem, obrtnikom, pevcem za žalostinke, in vsem, ki so darovali vence. Ti pa, dragi Franček, nadaljuj svoje veselje v nebesihl
Sv. Urban prt Ptuju. Tukaj smo pokopali dobrega očeta, pridnega gospodarja ter kro-
jača Franca ICrajnca iz Gajov, občina Jirsov-ci. Njegovo občo priljubljenost je dokazala obilna udeležba pri pogrebu. Blagopokojni je bil dolgoletni naročnik »Gospodarja«. Vzor-možu svetila večna luč, preostalim naše so-žalje!
Podvincl pri Ptuju. Dne 10. marca smo imeli izredno lep pogreb. Pokopali smo našega dobrega fanta Jakoba Vela, izučenega ključavničarja. Neusmiljena bolezen mu je prekinila nit življenja v 22. letu svojega življenja. Kako so ga vsi spoštovali, je. pokazala res velika udeležba pri pogrebu kljub zelo nepo-voljnemu vremenu, bil je sneg in veter. Lepi venci so pričali o zvestobi, ljubezni in požrtvovalnosti podvinskih fantov do svojega rajnega tovariša. Pogreb je vodil In nagrobno slovo izrekel p. Kari Jelušič. Povdaril je, da mu je rajni naš Jaka kat njegovemu katehetu ostal v najlepšem spominu še iz ljudske šole, ker je bil marljiv pri nauku, zgleden v obnašanju in pobožen pri molitvi. Kakor da je slutil, da bo čas njegovega življenja hitro minil, je dobro izkoristil čas. Pohvalil je njegovo veliko ljubezen do matere vdove, ki ga je dobro vzgojila. Zavedal se je, da se materina ljubezen da poplačati edino z ljubeznijo. Tudi ves svoj zaslužek ji je iz hvaležnosti rad dal. Pred smrtjo je trikrat pobožno sprejel v svoje srce Jezusa. Nato so njegovi tovariši- sami podvinski fantje, lepo zapeli nagrobnico »Vi-gred se povrne«. Materi, bratu in sestram iskreno sožalje vsled bridke izgube! Dragi, nepozabni Jaka, na svidenje!
Sv. Vid pri Ptuju. Na Jožefovo in sledečo nedeljo bomo imeli tu dneve duhovne obnove za može in fante. Na Jožefovo bo popoldne po večernicah krstna predstava nove igre »A njega ni«. Igro je napisal po povesti Fr. Kolenca naš pridni igralec Avgust Purg. Cisti dobiček te igre bo za spominsko ploščo v vojski padlim iz naše fare. Zaito vabljeni v obilnem številu! — Na Cvetno nedeljo popoldne bo pa v Slomškovem domu predavanje za može in za fante. Predaval bo znan govornik iz Ljubljane in pojasnjeval besede s filmom. Pridite!
Svetinje. Grob se za grobom vrsti ... S težkim srcem žalostni gledamo, kako nas za-nuščajo naši zvesti, naši najboljši. Nedavno ie zaspal v Gospodu g. Vraz Avgust, župan občine Žerovinci, pranečak pesnika Stanka Vraza. Ni še dokončal svojega dela, v najlepših letih ga je ugrabila kruta smrt peterim nedoraslim otročičem. Ko smo zaslišali to nenadno žalostno vest, smo ostrmeli. Res, da se je pokojnik preselil v boljše življenje, v večno l-adost; a ubogi otroci, ki bodo pogrešali očetove roke, ter zapuščena vdova, na katero se je prevalilo ogromno breme skrbi, se nam smilijo. Smrt kosi od kraja, nič ne izbira. Morilka davica je pretrgala nit življenja tudi pridnemu učencu Stanku Brepholc. Ker je bolezen nalezljiva, se šolarji pogreba niso udeležili.
Moškanjcl. V naši okolici imamo dva kurja tata. Dne 1. marca sta naredila zadnji obisk pri tujem kurniku fer odnesla precejšnje število, katerega sta si izbrala za svoj nočni trud.
Pri hemorodalnl bolezni, zagatenju, natrga-nih črevah, abscesih, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša
uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice
vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Jose-fova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijch in špecerijskih trgovinah.	4
Odnesla sta vse srečno, prodala pa nesrečno. Morala sta jih nesti nazaj iz Ptuja v spremstvu dveh orožnikov. Lastnik perutnine je dobil vse nazaj, razen ene kokoši, ki je izgubila perje in nazadnje glavo. Ko so jih orožniki prignali nazaj, je cela vas skupaj prišla in je vsak posestnik zahteval, da se mu vrnejo kokoši in pure, ki so izginile. Ljudje so zdaj bolj veseli, ker bodo kokoši in pure sami jedli.
Št. Janž na Dravskem polju. Španska bolezen nam je že v začetku septembra privezala blagega gospoda župnika na bolniško postelj. Prav vsi smo ga bridko pogrešali: bolniki kot tolažnika, farani kot pridigarja, otroci kot kateheta in Prosvetno društvo kot spretnega režiserja. Zato se tembolj vsi veselimo, da je gospod župnik okreval od dolgotrajne bolezni. Zdravil ga je g. dr. Jankovič, kateremu bodi izrečena na tem mestu najlepša zahvala. Bog nam ohrani še mnogo let g. župnika veselega in zdravega, kakor je bil vedno. — Že pred 14 dnevi, dne 2G. februarja, smo pokopali užitkarja Martina Ertla. Bil je vedno zgleden katoličan, vsak dan, pol ure daleč od cerkve, pri sv. maši in do svoje pozne smrti voditelj bratovščine sv. rožnega venca v Sv. Marjeti. Naj v miru počiva! — Za Velikonočni pondeljek pripravlja Prosvetno društvo iz-.>edno zanimivo, najnovejšo dramo v slovenski literaturi. Pridite tokrat prav vsi, sicer pa o priliki o njej še več. Tudi fantovski krfi<-žek živahno deluje.
Ptuj. Praški kvartet (Zikovci) bo koncerti-ral pri nas v petek dne 18. t. m., ob 20. uri v dvorani Glasbene Matice. Na sporedu so: R&-velov kvartet, Haydnov kvartet št. 8 v D-dur, ter Schubertov kvintet, V kvintetu sodeluje naš odlični čelist čenek Šedlbauer. V nedeljo dne 20. t. m., ob 6. uri zvečer, bodo Zikovci igrali v minoritski cerkvi. Vabimo občinstvo k obema izrednima prireditvama.
Vurberg. V Krčevini je bil poročen Jožef Benko z Nežo Vodan, ki je bila članica Mar. družbe. Ob odhodu iz materine hiše so 3 članice Mar. družbe vzele od nje prisrčno slovo. Na gostiji se je nabralo 70 Din za podporo dijakov. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova!
Fram. Umrl je dne i. t. m. v Mariboru na operaciji 241etni črnejev, po domače Moriče-kov Jože, miren in dober fant, edini sin in največji opora že onemoglih starišev. En teden pred smrtjo še zdrav, počiva sedaj v domači zemlji ter nas spominja: Bodite pripravljeni, ker ne veste . . .!
Šmarje pri Jelšah, Snega nas je zadnji teden nasipalo toliko, da smo čisto »zaveznjeni« ali kakor prikovani na svoje domove. Še avtobus se je vstrašil svoje jutranje in zvečerne vožnje mimo nas in v Celju čaka, da nam jug in solnce osnažita cesto do Sv. Petra pod sv. gorami. Pa kam bi naj tudi šli v teh žalostnih časih hude denarne stiske, ko pa s sejmi nič ni in tudi s ponujanjem lanskega dobrega vina nikjer nič ne opravimo. Bo pač velikonočna pisanka bolj slaba, ker ne bo običajnih novih oblek in tudi kukovce še ne bomo slišali. Da bi le toliko skopnelo, da vsaj najnujnejše delo opravimo še pred prazniki in po stari lepi navadi na veliki petek v dolgi procesiji skupni križev pot obhajamo pri lično popravljenih kapelah proti Sv. Roku!
Šmarje pri Jelšah. Po toči prizadeti farani dobijo tu za razdelitev 6000 kg koruze la denar, kateri se je na prošnjo tukajšnjega preč. g. dekana Loma nabral po cerkvah; ubogi ljudje so izredno veseli te lepe podpore. Naši posestniki so kakor priklenjeni v verige se-
(lanje krize ter čakajo boljših časov. Svetega Matijo moramo v pratiki prestaviti, ker nam ni ledu nič razbil. Zima zraven druge stiske stiska naše revne ljudi kar naprej brez vsakega usmiljenja. — Posestniki, kateri ste še zmožni, nabaviti si poljske stroje, kakor oko-palnik, sejalnik in pluge, si pa le vse to naročite pri našem kovaču Verku v Lešju, ker je res strokovnjak v delu.
Dob je pri Planini. Tudi jaz bi prosil za en majhen kotiček v vašem listu. Žalosten dogodek se je tukaj pripeltil. V torek dne 1. marca se je obesila tukaj kmečko dekle. Ob 11. uri dopoldne so jo domači pogrešali. Na večer je šla sestra k vodi prat in jo je našla. Dekle se je obleklo praznično in je vzela vrv ter se obesila na hruški. Na večer so truplo prinesli domov v hišo. Dekle je bila pridna in poštena in je pred par dnevi prejela svete zakramente. Bog ji bodi milostijiv!
Mestinje v župniji Sladka gora bo pa res postalo celo mesto. Zraven tovarne za kopita, ki sedaj na žalost tudi malo obratuje, je nastala cela vrsta novih hiš in obrti. Prvi je zidal lesni trgovec Založnik Joško; potem mesar Jerovšek Albin, ki je tudi dobil pred nedavnim pridno boljšo polovico Hajšekovo iz Sodne vasi; tretji še pa v samskem jarmu čevljar Jančič Fric, v kateri hiši stanuje tudi krojač g. Ror. Je tudi na novo postavljena hiša kolarskega mojstra g. Trunkla. Vsi so člani tukajšnjega agilnega gasilnega društva, katero je sklenilo in že tudi začelo v svojem kratkem obstoju graditi gasilni dom. Društvo ni, kakor je bilo običajno, pred pustom priredilo veselice vsled sedanje krize, bo pa zato sedaj pobiralo darove za zidavo gasilnega doma. Kakor mora potrditi vsak, da je gasilno društvo povsod neobhodno potrebno, ravno tako je potreben za društvo dom. Člani društva z veseljem prihajajo na kuluk, seve prostovoljno. Pridni sosedje Strajani so bili prvi, ki so začeli voziti kamenje. Bodi jim na tem mestu izrečena zahvala! Gotovo je, da nam še bodo šli na roko tudi ostali prijatelji v tem težkem začetnem delu. Prosili bodemo našega »Slovenskega gospodarja«, da bo njih imena pohvalno objavil. Sosedje na pomoč!
Sv. Jedert nad Laškim. Nikdar ni bil naš
Francelj tako vesel, kot itisti dan, so pravili Fermetovi. S čisto, razigrano dušo je šel v Hudo jamo na »šiht«. A po nekaj urah je bil že v celjski bolnišnici. V jami ga je voziček pritisnil k steni in mu stri ledja. Poškodba je bila smrtna. Ko mu je tovariš A. Lešnik na šmihelsko nedeljo pri Sv. Jederti govoril slovo, so se orosile vse oči, mlade in stare, in bilo je obojih izredno mnogo. Vsem je bilo žal vzornega 221etnega fanta. Kakor da se je smrt zmotila, ker je strla tako mlado življenje, potem celih pet mesecev ni upala več v župnijo Sv. Jederti. Take praznine mrtvaške knjige v fari ne pomnijo. Šele dne 3. marca je zopet potrkala ter točno na 74. rojstni dan povabila seboj Jožefa Mrgoleta, vpok. rudarja ter večletnega poštnega sla za Sv. Jedert. Zadnje lato je bolehal ter svetniško vdano trpel. Izmučena duša, raduj se pri svojem svetem zavetniku Jožefu!
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V soboto dne 5. marca t. 1. je zaspala v Gospodu Marija Jamnik, mati neumorno delavnega predsednika našega Prosvetnega društva Matije Jamnika. Dosegla je visoko starost 79 let. Gospod ji daj vživati večno veselje! Žalujoči
družini naše šožaljef	v<
*
Vprašanja in odgowori.
I. K. Ali so sladka jabolka za prešo? Sladka jabolka so predvsem za sušenje in za kom-pot. Ako jih prešate, morate mošt prav kmalu porabiti. Trpežnost se nekoliko zviša, ako dodate soka od oskorušev ali trpkih lesnik.
A. B. v P. Ali lahko uporabljam lesni in premogovni pepel za gnojenj«? — Lesni pepel vsebuje kalij in se ga zato priporoča trositi breskvam in marelicam. 10 litrov istega za mlado drevo je preveč, za sitaro pa premalo.
P. S. v P. Kako se napravi ribezi j evo vino?
—	Na 1 liter soka, ki ga iztisnemo iz ribez-ljevih jagod, dodamo 1 Yk litra vode in na 1 1 te mešanice dolijemo 15 do 20 dkg stopljenega sladkorja. Konečno dodamo še nekaj gramov klorovega amonija ter kipelnih glivic.
A. B. v H. Kako shranim jaboljčne peške?
—	Jaboljčne peške se hrani v suhem in temnem prostoru. Da spomladi res skalijo, jih je treba že v jeseni stratificirati, to se pravi, dati jih v mal zaboj med moker pesek in ta zaboj v kleti v zemljo ali pesek zakopajti.
L. M. v S. Kako gnojim sadnemu drevju z apnom? — Gnojiti je itreba z apnenim zdro-bom, ne pa z ugašenim mastnim apnom. Ap-neni prah je najbolje že v jeseni pod drevjem potrositi in ga plitvo z zemljo zmešati. V vinogradu pa se sme z apnenim prahom gnojiti le tedaj, ako vsajena trta nima dovolj apna v zemlji, večinoma ga je pa dovolj.
Isti: Kako uničujem razne polže? — Večje polže je treba kratkomalo pobirati ter jih pokončati. Manjšim polžem pa se nastavi vaha: izdolben krompir, vlažne šope slame, tja radi lezejo, nato jih pokončamo. Natrosenega ap-nenega prahu, lesnega pepela in kajnita se zelo izogibljejo.
M. J. v C. Moja drevesa zelena renklota ne obdržijo cveta in ne dajo sadja. Kaj je vzrok? —; Poskusite pognojiti še s fosforjevo kislino vsebujočimi gnojili kot so superfosfat ali Tomaževa žlindra. Bržčas pa bo vzrok odpadanja cvetov nekaljivost cvetnega prahu (pelo-da). V tem slučaju je najbolje drevo prece-piti z drugo vrsto.
A. K. v S. Kako bi ozdravil drevje škrlupa?
—	Ako hočete imeti zdravo in škrlupa prosto drevje in sadje, ga morate škropiti z l%no bakreno-apneno brozgo. Prvič se škropi pred cvetjem, drugič po cvetenju, tretjič 4 tedne pozneje. Drevje in sadje se sme z imenovano raztopino le fino popršrti ne pa tako, da bi z drevja škropivo teklo. Paša pod škropljeni-mi drevesi živini ni škodljiva.
J. J. v R. Pravočasno sem vplačal stroške, denar je zaležal na sodniji, odvetnik pa mi napravlja nove stroške, ali sem dolžen plačati? — Če je bilo dogovorjeno, da plačate sodniji, niste dolžni novih stroškov poravnati, ako ste pravočasno plačali.
F. O. ▼ B. p. Teta ima mojo hranilno knjižico, pa je ne da, ali dobim brez knjižice denar? — Ne. Samo s knjižico. Če teta ni upravičena knjižice zadržati in je nalagala vaš denar, ne svojega za vas, povejte v posojilnici, da se ne sme na to številko nič izplačati, dokler ni spor spravljen s sveta.
M. V. v Ž. Kako bi prišel na občinske stroške v hiralnico? — Javite se srezkemu zdravniku, ki bo podal uradno poročilo, ali ste za hiralnico ali ne. Občina bo nato morala plačati, ker nimate svojih sredstev.
A. T. v M. Cestni odbor mi je prepovedal saditi sadno drevje o bcesti na svojem. Kam se naj pritožim? = Zoper odlok cestnega odbora se pritožite na bansko upravo v Ljubljani.
O. M. v R. Sem brezposeln, kje bi dobil podporo? — Pišite na delavsko zbornico v Ljubljano.
B. F. v G. Urar mi je jamčil za uro, moral sem jo dati v popravilo, pa zopet ne gre, kaj naj napravim? — Jamstvenega pisma nimate. Urar bo krivdo zvračal na vas, dokazaiti bo težko. Dajte popraviti domačemu urarju.
J. T. v St. Sem na eno oko slep, ali bi bil sprejet v vojaško godbo? — Ne.
H. H. v G. Sosedove kokoši mi delajo škodo, kako se proti temu zavarujem? — Sporazu-mita se s sosedom, da z grmovjem zagradit« mejo, sicer ne bo miru.
H. M. v J. Moj sin je ubog in jaz sem ubog, ali bi dobil sin polovično vožnjo, da bi priSel iz Banata domov? — Zglasi naj se na borri dela, da gre iskat delo domov.
V. K. v V. Kako bi postal vlakovodja? — Na železnici ustavljajo vlake, odpuščajo že izuč»-ne, lotite se česa drugega!
F. T. v D. Koliko znaša trošarina od vina? — Dosedaj različno, kolikor je pač občina naložila. Financarjev račun je pravilen. Od 1. aprila t. 1. dalje je samo 2 Din pri litru.
R. C. v O. Kako izterjam dolg, ki je nastal pred petimi leti? — Vaš slučaj je zapleten in ne vemo, če vam bo uspelo, ker hči tega dolga gotovo ni pravilno vam odstopila v izterjanje, nakar je zastaral.
Raznoterosti.
Pismo hrvatskega ujetnika iz boljše-viškega raja. Kako je danes življenje v boljševiški Rusiji, nam lepo pojasnjuje pismo hrvatskega ujetnika, ki je bil med vojno ujet in se ni več vrnil v do« movino. Pozabil je nekoliko hrvaščino in jo meša z ruskim jezikom. Najbolj značilno v tem pismu je ono mesto,J kjer navaja ujetnik cene za življensko' potrebščine in dnevni zaslužek delav^ ca. 400 gramov slanine stane 7—8 rubw ljev, delavec pa dnevno komaj zasluži 3—4 rublje. Ta del pisma se glasi takole: »Dragi, moj kum, sprejmi srčen pozdrav od mene iz Rusije. Dragi moj kum, prosim te, piši mi, kako živiš in kaka draginja je pri vas. Tukaj je taka draginja, da ljudje sploh ne morejo živeti. Za denar ni mogoče kaj kupiti in' ljudje gladujejo, ker je vse neznosno drago. Hleb kruha stane 10—15 rubljev, 1 1 mleka pride na 87 červoncev. Škorci nji stanejo 120 rubljev, čevlji 40 rubljev» — Iz navedenega je razvidno, da mor« ruski delavec garati za hleb kruha pet dni. Da si more kupiti 400 gramov slanine, mora delati dva dni, a za nabavo» škornjev je potrebno delo 1 meseca. In kje pa sta obleka in druga prehrana!
Les, ki ne gori. Les rabimo že od panm tiveka za kurjavo. Zato nam je kar tež« ko razumljivo, da bi se dal les tako pri« praviti, da ne bi gorel. Danes pa imamo tudi že negorljiv les in je zasluga moderne kemije. Dandanes les lahko silno segrevamo, pa se ne bo vnel. Les so poskušali napraviti negorljiv že stari Rimljani. Ti so namakali les v neko slano tekočino in ta tehnika se je obdržala v različnih oblikah do današnjega dne; posebnih uspehov pa ni rodila, ker se ni dalo lesa nacediti z eno ali drugo tekočino dovolj globoko. V. lesu
je namreč precej smole in masti, ki brani tekočini prodreti dovolj globoko v les. Nemška industrija lesa pa je na-Sla snov, ki omogoča raznim tekočinam prav globoko prodiranje v les. Tej snovi so dali ime »aktivator«. Če primešamo to snov že znanim solnim raztopinam, je les lahko že nacejen na površju s karbolinejem, pa tekočina vseeno prodre globoko v les. Les, ki je pripravljen s to tekočino, ne gori s plamenom. Če pride tak les v vročino, se tvorijo v njem plini, ki zamorijo vsako gorenje. Na površini se les pač nekoliko osmodi, ne zgori pa ne. Poskusi so dokazali, da lahko leseno hišo poliješ z bencinom in jo vžgeš, pa bo zgorel samo bencin, les pa ostane. Z »aktivator-jem« pripravljen les pa ima še drugo dobro lastnost, da namreč ne gnije in tudi razne živalice se ne morejo držati v njem. S to iznajdbo so se odprle za les nove možnosti uporabe, posebno v stavbarstvu, ker se sedaj ne bo treba več bati ognja v lesenih hišah, ki bodo Se bolj varne pred požari kakor stavbe iz kamena ali iz betona.
Kako globoko sega mraz. V še obljudenih polarnih ozemljih kažejo vrtanja za premogom, ki so jih izvršili nedavno tega na Grumantih (Spitzbergih) po nalogu norveške vlade, da je zemlja zmrznjena do globine 150 metrov. Delo je bilo izredno težavno. Čim globlje je prišlo vrtalo, tem napornejši je boj z mrazom. Vsak hip je stroj primrznil. Da bi se temu izognili, so za vrtalom pogrezali gumaste cevi, iz katerih so spuščali po potrebi v okolico vrtala — vročo paro. Le tako se je posrečilo, da so premagali 150 m debelo plast zmrznjene zemlje.
Prireditev v čadramu.
Na Cvetno nedeljo dne 20. t. m. vprizori Prosvetno društvo v Čadramu v Društvenem domu zanimivo žaloigro v petih dejanjih »Podrti križ«. Zaloigra je vzeta iz sedanjega življenja ter vsebuje pretresljive prizore. Vabljeni domačini in sosedi!
PIAIA OZNANILA
Pozor! V moji trgovini dobite: svilene robce (krasne vzorce najnovejšega izdelka), moške klobuke ter raznovrstno manufakturno blago po izredno nizkih cenah. Kari Jančič, manufakturna trgovina v Mariboru, Aleksandrova cesta 11.	388
Sadno drevje nudim, visokodebelno v raznih vrstah. Drevesnica J. Krajnc, Št. IIj pri Velenju.	395
Cepljene trte, prvovrstne, veliki rizling, ran-fol, burgundec, prodaja po 75 par komad: Franc Raušl, Kukova, p. Juuršinci. 394
Surovo maslo (Butter) kupujem po dnevnih" cenah, vzorec z ponudbo in natančno stalno ceno naj se pošlje na: Gerlič, Beograd, Obiličev Venac 19.__384
Jabolčne divjake, zelo lepe, I. vrsto po 40 p, II. vrsto po 25 par, proda: Drevesnica Ko-ren, Št. Ilj pri Velenju.__392
Potnika, marljivega in agilnega, za pokrajine onkraj Dravo (osobito Prelcmurje) išče domača tovarna za razno železno orodje. Ponudbe je poslati pod značko »Dober za-
služek« na upravo lista.	393
Mizarskega učenca sprejmem takoj. Maribor, Miklošičeva ulica 6, mizarstvo.	365
Pekovski vajenec močen se takoj sprejme v Mariboru, Meljska cesta 23.	377
Sadno drevje naročite takoj, da pravočasno dobite. Pomlad bo kratka. Povpraševanje je veliko. Drevesnica Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cestta 64.	387
V četrtek dne 17. in v petek dne 18. t. m. prodaja omare od 140 Din, postelje od 100 Din, kuhinjske omarice 80, 20 stolov, cela spalnica, pernice, odeje, podzglavniki: Maribor, Strossmajerjeva ulica 5.	390
Sadno drevje, prvovrtsno, selekcionirano in visokodebelno, se dobi od 5 Din naprej ter tudi na trimesečne obroke. Naročajte ga takoj. Drevesnica J. Raušl, Savci, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu.	391
Sadjevec za prodat. Pilz, Pesnica.
337
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Prihovi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 3. aprila t. 1., ob 15. uri v posojilniških prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 'leto 1931. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi načelstvo.	389
I
Če hočete do
Velike noči
imeti izgotovljeno
obleko
oglejte si bogato zalogo pri
ANTONU MACUNU
v Mariboru, Gosposka ulica št. 10
Sotove moške obleke odi ISO Gotove dečJe obleke oct ©d
Obleke po meri pa lahko dobite v 3 dneh
Sodarski vajenec se takoj sprej-i me, hrana in stanovanje prosto, od 15 do 16 let star, močen, od dobrih stariešv: Jožef Zvonar, sodarstvo, Staritrg pri Slovenj-gradcu.	383
Logar z dobrimi spričevali dobi takoj službo pri križniški upravi Velika Nedelja. Ponudbe na upravo.	382
Kolarska delavnica z ali brez in-! ventarja se da na jako prometnem kraju v najem. Naslov v upravi lista.	385
Viničar se sprejme s 4—5 delavnimi močmi. Naslov v upravi lislta.	386
Vajenca sprejme Franc Čiček, ko-lar, Ruše.	387
Pametna misel.
Anica je bila pri sv. birmi in je dobila za dar zlato uro. Botra jo vzame tudi v čoln, da se malo vozi po jezeru. Anici je to zelo ugajalo. Sredi vožnje je hotela pogledati na uro in ta ji zdrkne iz rok v vodo in — ni je bilo več. Anica se je zelo prestrašila, pa si ni upala botri pdveda-ti niti besedice. Na potu domov ji je prišla pametna misel. Vpra-Sala je botro: »Botra, ali je kaka stvar izgubljena, če se ve, kje se nahaja?«
Botra: »Čudno vpra-ianje! Seveda ne!«
Anica: »No, potem je dobro. Moja ura je na dnu jezera.«
Medvedek.
(Povest v slikah.)
3. Miškov oče.
Le poglejte Miškovega očeta. Mirno čita novice pri ognjišču ter puši iz pipe. Ako bi znal, da nekdo zalezuje sinka, skočil bi takoj po koncu, zagrabil puško ali meč in bi ubil zalezovalca.
i. Miškovi sovražniki.
Na sliki vidimo dva orjaka: Mihaela in Jožefa. Miško je razgnal enemu ovce, da so mu vse pobegnile. Radi tega gospodar sovraži Miška iz dna duše. »Oh, da bi dobil v pest Miška!« pravi Miha. — »Tudi jaz«, govori orjak Joža. »Morava ga spraviti s sveta«, skleneta oba.
Kupim staio zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj.	78
V trgovini z mešanim blagom na deželi se sprejme vajenec, zdrav, močan, z dobrimi šolskimi spričevali, kateri ima veselje do trgovine ter mora biti od strogo poštenih sta-rišev, za takojšen vstop. Oglasiti na R. E. Kaučič, trgovec v Juršincih pri Ptuju. 353
Kmetje, plelarji, košarji, najugodnejšo priložnost kupiti vrbovino in korpovec nudi po zmerni ceni graščina Negova, p. Ivanjci. 306
Vinsko trsje, garantirano, najpriporočljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koren, trsničar in drevesničar, Št. IIj pri Velenju.	.	74
Na prodaj imam vsakovrstna posestva od 12 tisoč Din naprej. Posestva so v bližini Ptuja, jako lepa in vsa poslopja v dobrem stanu. Več se izve pri g. Tomažu Zartl, pošta Sela pri Ptuju.	336
Oblačilno blago irj vse druge potrebščine za vsakega dobite po novih najnižjih cenah v trgovinah Fr. Senčar, Mala eNdelja.in Ljutomer. Na zalogi vsa semena.	340
M velikonočne praznike
kupite otroške nogavice par Din 3.50, moške nogavice par Din 3.50, ženske nogavice par Din 6.50, ženske flor nogavice par 19 Din, maske srajce kamad 25 Din, mGške spctlnjc hlače par 16 Din, ovratniki trdi 8 Din in mehki 5 Din, s.amoveznice svilene 7 Din. Razen tega vsi drugi predmeti po znano najnižji brez-konkurenčni ceni pri	370
>i „ONA".
lastnik
ASSsizi Pristernik« Maribor,
Aleksandrova cesta 19.
Ali Vam je že znano, da se nahaja 359 manufakturna trgovina
Brata Šisme?
v Prešernovi ulici 15 v Celju, nasproti nemške
cerkve — in ne več na Glavnem trgu. kjer Vam nudimo po naših znanih nizkih cenah vsakovrstno izbiro moške in fantovske obleke po zelo konkurenčni ceni.

Najfinejšo banatško lepo krušno moko sveže žgano kavo K kg po 11, 12, 14, 15 lepe izbrane rozine K kg po 4, 5, 6 Din lep riž 1 kg po 4, 5, 6 Din sveže, zamlete dišave (poper, cimet in gvirc), pristno bučno, namizno, laneno, ripsovo olje, sladkor v grudah in vsakovrstno špecerijsko blago po najnižji ceni
priporoča
Wels Josip
prej Hartinger Maribor Aleksandrova 29
Prijazna in točna postrežba.
Imam tudi že v zalbgi vsakovrstno se-menje: zelenjadno, deteljno, runkeljno, travno itd.	372
Krasno posestvo ob državni cesti, 2 hiše, mlin, z 3 pari kamnov, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, z oepo krito, 2 orala prvovrstnega zemljišča, se po ugodni ceni proda. Pojasnila daje Posojilnica na Frankolo-vem. 358	Semenski oevs na prodaj, večja količina, 1 kg 2.25 Din. Anton Jauk, Limbuš. 373
	Posestvo 14 joh se poceni proda ali zamenja za manjše. Koren Franc, Morje, Fram. 375
	Sadno drevje, selekcijonirano, prvovrstno, vi-sokodebelno, se dobi od 5 Din naprej ter na trimesečne obroke: drevesnica J. Raušl, Sav-ci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. 356
Lepo posestvo, srednje veliko, pol ure od Maribora, na prodaj. Naslov pove uprava lista. 317	
	Pozor kmetovalci! Za spomladansko gnojenje prodajam mavec (gips) po 25 Din za 100 kg, dokler zaloga traja. Rud. Dergan, Laško. 379
Učenca sprejme Jelene Gustav, pekarna, Po-brežje pri Mariboru, Nasipna ulica 7. 324	
Mnogo poletnega ftla
za moške in ženske obleke, za telesno in posteljno perilo je došlo. Začne se spomladanska razprodaja.
Zastonj
Vam ne morem dati nič. Dobite pa pri meni dobro blago po najnižji ceni.
V moških klobukih imam velikansko izbiro za Veliko noč. 272
Franc Mtleiic, ii% MM Apacc.
Zahtevajte povsod Slov.Gospodarja!
Preklic. Podpisani Perhavec Milan zobotehnik v Konjicah, obžalujem, da sem dne 25. X. 1931 žalil g. Alojza Križnika, zasebnega uradnika v Zrečah, s tem, da sem mu očital p roti državnost in da je bil pri volitvah plačan za protiagitacijo. zavezujem se plačati za cerkvenoubožni sklad v Zrečah 300 Din, vse stroške tega postopanja, in dovoljujem, da se preklic objavi v »Slovenskem gospodarju«. G. Križniku se zahvaljujem, da je odstopil od predloga za kaznovanje. — Dent. teh. M. Perhavec 1. r. 357
Posestvo na prodaj, hiša z lesenim gospodarskim poslopjem, stiskalnica, sadonosnik, njiva, gozd in vinograd, postaja Me-stinje, v Lembergu hiš št. 39, Pintarja Tončka. Cena 19.000 D, polovica se izplača.	378
Majer na delež na srednje velikem posestvu se takoj sprejme. Ponudbe na Avgusta Ser-nec, Sv.Anton Sl.g. 374
Proda se posestvo 5 oralov,, 1 šivalni stroj, zidana opeka. Naslov v upravi lista. 367
Ifclajerja (kravarja) z
1	močmi (2 moška in
2	ženski), sprejme Rošpohodvor v Rošpo-hu pri Mariboru. 376
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št.Ilju v Sloy. gor., r. z. z n.
z., se bo vršil dne 20. marca 1932 ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 3. Slučajnosti. 355
Mine pas@we
(Brnclibändcr)
tudi za najhujšo leile, trebušni pasovi, gumijaste nogavice, umetne nogo in roke itd. najccneje pri tvrdki
Ivan Fric, bandažisi Celje
za farno cerkvijo. 371

sreelc za sssp^sSlb© katedrale
dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu
ustreza tudi največjim zahtevam!
ker jp za
glavni dobitek od Din 5,000.000*—
potrebna samo enkratna vloga skupno Din 200"—.
Z najmanjšo vlogo Din 25*—
pa morete zadeti dobitek
©in 625-000--.
Ni igra na kolo"!	Enkratna vloga!!
Dobitki:
2 x Din 2,5oo-ooo'—, 2 x Soo ooo'—, 10 x loo-ooo1—,
Cene srečk:
100 x lo.ooo*
Dvbina srečka	'/,
ibo-
'/i
Din 200.—	100 — 50 — 25 —
Ni igra na razrede!!	Enkratna vlogall
: Žrebanje samo 1. maja 1932.	1
Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd.
Glavna uprava: BEOGRAD Prodajna podružnica: ZAGREB Ulica Jovana Rističa 20.	Tvrtkova ulica 5.
jsasage^	UBBB—maam
Lepe tiskovine
za trgovce, obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna su. Cirila g Mariboru
Koroški c. S
Cckov.račun štev. io 602
Telefon interurb.št.2iia
M Kalvarilo
Knjiga (23) križevih potov. II. izdaja.
Priporočamo spreminjanje besedila, in za to nudi pričujoča knjiga obilno priložnosti.
Cena vezanemu izvodu Din 25.—.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
Bolni na pijuiiii!
Tisoči že ozdravljeni! — Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti preiiranjevanja,
ki je že marsikoga spasila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni molje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metodi in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.	1733
Popolnoma zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega.
Pišite tahoj,
zadostuje tudi dopisnica na naslov: Nabiralno mesto pošte:
Georg rulgner. Berlin-Keuhdlln,
Ringbahnstrasse 24. Abt. 494.
Din 108 "iz s™™* usn'a' trPežn3>
velikost 40—47.
Velika zaloga oblek, klobukov i. t. d. najceneje pri
Jakob Lah,
Maribor, Glavni irg 2
Vi in zopet Vi
imate veliko korist, ako kupite čevlje v trgovskem domu Stcrmecki kjer so res fini, elegantai, iz garantirano dobrega usnja izdelani
čevlji po zelo nizkih cenah: ševro Din 99"-, 118' -, boks Din 124 —, 129 -, lak Din 154'-, 160"—, moderni v barvah Din 118 -, 1S5-—, 165-—, moderne sandalo
Din 115--, 154- , 166 -. Pišite še danes po novi, veliki, ilustrirani cenik!
Trgovski dom
STERMECKI Celje št. 24.
To so one budilke, STJ:
kupi pri tovarniški hiši ur Suttner. Ze od 49.— Din naprej pošilja tvrdka Suttner dobre budilke, posebno priljubljene pa so sledečo vrste:
St. 505. Ura budilka, dober aii-kerstroj, škatlja poniklana, Tišina
16 cm. Din 58 —
St. 504. Ista. kazalo in kazalca svetla i radijem Din 76—.
St 519. Ura budilka prvovrstne kval. ankersUoj, kazalo in kazalci razsvetljeni z radijem, dobre pri-poročbo vrodna, škatlja poniklana višina 21 cm. — Din 11C—.
St. 506. Ura budilka, prvovrstno kval., ankerstroi, kazalo in kazalca razsvetljeni z radijem. dobre priporočbe vrodna, škatlja poni-ilana, viš. 20 cm Din 10S-—
St. 510. Ura budilka prvovrstne kval., ankerstroj, dobro priporočbe vredna, škatlja poniklana, višina 22 cm, Din 121 —
Noben riziko!
Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošilja se po povzetju
ali pa se pošlje denar v naprej. Največja izbira budilk, namiznih in stenskih ur, nihalnic, pravih švicarskih žepn h ur že od Din 44" , uro zapcstnico že od Din 98"—. Zlato in srebrno blago vsake vrste v velikem ilustrovanem ceniku, ki ga dobite brezplačno. Zahtevajto ga od tvrdko
H. Suttner »¿g** Ljubljano si. 99Z,
Cena novost! Budilka za Din 45'—, žepna ura že za, Din 35'-, obo sta dobri!	1S29
SESEE^
najboljše in najvarnejše pri
E E E E E E E E E E E
SpodnjBštajershi ljudski posojilnici v Mariboru
..-t. <
Gosposka ulica
t. z. z n. z»
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
ti^T Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ""^H
a
3 3
a a a a a a a a a a a
a
*—>
JU
a a a
a
KMETOVALEC!
DENAR
shranite po najugodnejših obrestih na hranilne knjižice in tekoče račune po dogovoru pri	361
Krekovi posojilnici
===== r. se. z r». z.	=a
blagovolite se obrniti z zaupanjem na etaro-znano tvrdko	366
M. BERDAJS, MARIBOR, TRG SVOBODE.
Veletrgovina
Ludovik Kuharič
v Ormožu
nudi najceneje vso spomladansko manufak-! turno blago, kakor tudi železnino, traverze, cement, stavbeni in rezani les, nadalje vse vrste umetnih gnojil in pomlad, semenja. 294
ZAHVALA.
Podpisani zahvaljujem se
LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
za takojšnjo izplačilo in postopanje glede takojšnje podpore, ki sem jo prejel za umrlega Danijela Berliča. Se zahvaljujem temu društvu in ga najtopleje vsakemu priporočam.
Ciglenci dne 7. marca 1932.	363
Jožef Berlič, Ciglenci štev. 31, p. Sv. Martin.
ZAHVALA.
Terezija Čoh v Ptuju, Miklošičeva cesta 8, sem prejela za pokojno Marijo čoh izdatno podporo in se	j
LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU \
za takojšnjo izplačilo zahvaljujem in za km lantno postopanje napram vsakemu najtople-je priporočam. To društvo ima plemeniti na-, men, ki ga izvršuje ravno takrat, ko je človek najbolj močno v stiski.	364
V Ptuju, dne 10. marca 1932.
Terezija čoh.
Sandale so potrebne vsakemu članu Tvoje družine za lepe pomladanske dneve. Otroci gredo v šolo najraje v sandalah, gospodinja nosi doma najraje sandale, a gospodar, ko pride s polja domov, si najbolj odpočije noge v udobnih sandalah. Sandale z usnjatim podplatom prodajamo št. 23—26 za Din 39.—, št. 27—34 za Din 49.—, št. 35—38 za Din 59.—, št. 39—46 za Din 69.—.
Maribor, Meljska cesta 10.
Poziv!	Poziv!
Kmetje, vrtnarji ln gospodinje
Pozor!
Ako rabate za svoje vrtove, travnike in polja zdrava in visokokaljiva
semena
oar- KLOBUKE SvIlClIC riltC
kupite najceneje in najbolje pri	največja izbira novih vzorcev, najnižje cene
klobučarju A. AUE3, Maribor	v manufakturnl trgovini	310
Vetrinjska ulica 14.	360 I. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG.
Naše skušnje in naše znanje smo to pomlad posvettili temu, da obujemo Tebe kmetovalca in Tvojo družino v dobro obutev in to za malo denarja. Da Vas obujemo tako kot nihče drugi v čevljarski stroki. Pridi z svojo družino v našo prodajalno, naš' sodelavci Vam bodo pokazali potrebno obutev brez obveze
za nakup.
Škornji: Kadar je blatno, deževno in vlažno vreme, kadar gnojiš in orješ zemljo, moraš imeti obutev, ki je nepremočljiva, s katero ne boš prinašal v hišo gnoja in blata in katero z lahkoto osnažiš. To so gumijasti škornji nalašč za Tebe, katere opereš z navadno vodo in jih ni treba suširtl Nepre-močljivi so in pomagali Ti bodo, da vsak čas in z mnogo manjšim naporom opraviš delo na polju. Polisoke stanejo samo Din 99.—, visoki do kolena Din 129.—.
Čevlji iz mastnega usnja z močnim usnjatim podplatom, dvakrat zbiiti, so Ti potrebni za vsa poljska dela, kadar je suho vreme, posebno so Ti pa potrebni, ko greš v mesto. Ti čevlji stanejo v vseh naših prodajalnah samo Din 99.—.
Za dober materijal teh čevljev prevzamemo vsako garancijo. Za dečke Din 89.—, za otroke Din 69.—.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
reglsirovani zadrugi z neomejeno zavezo
u noui lostni polooi na oglu Kreijo Petro ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Renlni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
¡Tiskar.; .Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar. x Mariboru, » 'idajatelj: Konzorcij »Slovenskega .Gospodarja,«, predstavniki Januš .Gole.c y_ Mariboru,