LJUBLJANSKI ČASNIK. M V petih SO. veth. Serpana 18SO. , Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blasniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani sc odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka ccsarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Priinumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati. Vradne naznanila. Volitve v okolici Kanmiškiga okrajniga poglavarstva. (Konec.) V Gojzdu posestnik France Smerečnik za župana, posestnika Janez Kuhar iz Ivališa in Mihel Bomšak iz Gojzda za svetovavca. V Nazovčah Matevž Štupar, posestnik za župana, Jakob Mušič in Nazorič in Šimen Jenko na Bregu, posestnika za svetovavca. V Mengšu gospod France Dolenc, šol-mašter, za župana, France Kuralt in Juri Per, posestnika v Mengšu za svetovavca. V Terzinju Valentin Vočar, posestnik, za župana, Anton Vehovic in Janez Kepic, posestnika v Terzinju za svetovavca. V Jaršah Anton Jaučigaj, posestnik, za župana, France Pintar in Valentin Pintar, po sestnika v Jaršah za svetovavca. V Lokah Jožef Smolnikar, posestnik^za župana, Anton Burja in Matija Jažovic,*po sestnika na Vaseneni in v Lokah, za svetovavca. V Češnjicah Tomaž Jertina, posestnik, za župana, posestnika Luka Hribar in Martin Koncilia, posestnika pa za svetovavca. Na Zlatem polji posestnik Lorenc Vehovic za župana, Tomaž Slapar in MartinZa-logar, posestnika v Jernovčah in Pišanjevci, svetovavca. Na Homcu, posestnik Jakob Zarnik za župana , posestnika Gašper Jerman in Janez Po-tokar iz Preserja, za svetovavca. V Hruševku posestnik Štefan Vrankar iz Gradiša za župana, posestnika Gašper Logar na Bavnah in Anton Tonin iz Hruševke, za svetovavca. Na Križu posestnik Janez Jenko za župana, posestnika Valentin Pogačar z Gore in Anton Močnik s Križa za svetovavca. Na Loki posestnik Janez Stopar za župana, posestnika Janez Jagodic in Mihel Gajžlarza . svetovavca. V Podgorji posestnik Jakob Cvek za župana, posestnika Janez Rozman in Valentin Šare za svetovavca. V Drago ml u posestnik Lukež Čad za župana, posestnika Tomaž Grogorc in Valentin Bergant iz Dragomla za svetovavca. Pod Hruško posestnik Lukež Vranker za župana, posestnika Jakob Jenko iz Žuberje-viga in Matija Debevc iz Božičniga za svetovavca. V Stranjah posestnik Janez Podgoršek za župana, posestnika Andrej Potisk iz Zagorice in Aleš Vidic iz Stolniga za svetovavca. V Tuj ni c ah gospod Matevž Primožič, fajmošter v Tujnicah,za župana, posestnika Janez Uranič in Matija Verhovnik v Tujnicah za svetovavca. V Palovičah posestnik Janez Vavpetič za župana, posestnika Jožef Dolinšek in Matija Gerčar v Polovičah za svetovavca. C. kr. okrajno poglavarstvo v Kamniku 21. vel. serpana 1850. Pavič s. r. C. k. okrajno poglavarstvo Vipava. V okolici okrajniga poglavarstva se je 25 novih županij vstanovilo, izmed teh so že v 24 županijah volitve dokončane, in izvoljeni so bili: V Idriji, mestu, gospod Matevž Pichs, c. k. okrajni sodnik za župana, gospoda kupče-vavca Matevž Gnezda in Leopold Jurmann in posestnik c. k. rudoznanec gospod Anton Voiska za županijske svetovavce. Per fari gospod posestnik in oštir Janez Leskovic za župana, gospoda posestnika Bo-štian Leskovic in Gašper Močnik za županij-ska svetovavca. V Čekovniki posestnik Blaž Mahorič za župana , posestnika Anton Ferjančič in Janez Podobnik za županijska svetovavca. V Vojskah posestnik Štefan Gruden za župana, posestnika Juri Felc in Luka Habbe za županijska svetovavca. V Dolah posestnik France od Premerstein za župana, posestnika Martin Baic in Janez Leskovic za županijska svetovavca. V Ledinah posestnik Andrej Čadeš za župana; posestnika Janez Novak in France Slabe za županijska svetovavca. V Verhi posestnik Tomaž Šust za župana; posestnika Jožef Ivogovšek in Matija Nagode za županijska svetovavca. V Žiru posestnik Matevž Grošel za župana; posestnika Pavle Grošel in Andrej Gantar za županijska svetovavca. V Vipavi kupčevavec in posestnik gospod Janez Nap. Dollenc za župana, posestnik gospod Anton Štirna, posestnik in oštir gospod Janez Šelj in posestnik gospod Anton Hro-vatin za županijska svetovavca. V Šembidu posestnik in oštir gospod Janez Trost za župana; posestnika Anton Ivrušič in Andrej Pahor za županijska svetovavca. V Vrabčih posestnik Anton Žigur za župana posestnika Jožef Hrib in Janez Kus za županijska svetovavca. V Podragim posestnik Jožef Peste za župana; posestnika Blaž Trost in France Trost za županijska svetovavca. V Gočah posestnik France Feriančič za župana, posestnika Janez Mercina in Andrej Štemberger za županijska svetovavca. V Ložah grajšak gospod Jožef Majer za župana, posestnika Janez Sorta in Anton Ne-bergoi za županijska svetovavca. V Slabi posestnik Jožef Ferjančič za žu pana, posestnika Andrej Sorš in France Fer jančič za županijska svetovavca. V Bezeljah posestnik Jožef Terčel za župana, posestnika Jožef Kodre in Andrej Ferjančič za županijska svetovavca. V Planinah posestnik Anton Brattina za župana; posestnika France Brattina in Jožef Šti-belj za županijska svetovavca. V šturjih kupčevavec in posestnik gospod Peter Defrančesko za župana; posestnika An ton Vidmar in France Šapla za županijska svetovavca. V Budanjim posestnik Jožef Sever za župana ; posestnika Janez Krainc in Anton Cur za županijska svetovavca. V Coljim (Podveljbam) posestnik Andrej Baic za župana; posestnika Jožef Biziak in Andrej Biziak za županijska svetovavca. V Podkraji posestnik in kovač Miha Terk-man za župana; posestnika Janez Bepič in Andrej llovan za županijska svetovavca. V Godovičjem posestnik gospod Jernej Pa-gon za župana, posestnika Anton Tratnik in orenc Plešner za županijska svetovavca. V Lomih posestnik Tine Ozbič za župana; losestnika Blaž Budolf in Blaž Mainikzažu-janijska svetovavca. V zaostalim Čemim Verhu z Kanjim Dolam in Javornikam se bo prihodnič volilo. 21. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXII. del občniga deržaJfiiga zakonika in vladniga lista in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in azposlan. Zapopade pod Št. 329. Cesarski patent od 2. augusta 1850, >o kterem se bo za Ogersko, Horvaško, Slavonsko z Primorskim, za serbsko vojvodino, temeški Banat, Sedmograško in vojaško mejo začasna postava Čce davke pravdnih* opiavil, svedočb, pisem in vradnih opravil razglasila in 1. oktobra 1850 moč zadobila. S tem delam vred se bo tudi devet in trideseti dokladni del izdal in razposlal, ki zapopade naj ponižniši prednašanje minister-skiga svetovavstva k prejšnimu patentu. Vse dvojne izdanja tega dela bodo skoraj sledile. Dunaj 20. augusta 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 26. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXXV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 21. junija 1850 za zdaj le v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v talijansko-nemškem, ilirsko-nemškein in rusinsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 238. Cesarsko naredbo od 16. junija 1850,, s ktero se razni nameni, kako bi se zanaprej Tisa ogradila in obstražila od der-žavne vlade poterdijo in za njih izpeljavo letno pomoč od 100,000 gold. v srebru iz deržavniga zaklada skoz pet let dovoli. Tudi 26. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXXXY. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, od kteriga je edino nemško izdanje že 3. julija 1850 in talijansko-nemško dvojno izdanje 20. augusta 1850 na svitlo prišlo, v česko-neinškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 255. Cesarski patent od 28. junija 1850, s kterim se ravnanje pri zapustninskih razpravah, potem v oskerbniških in kuratelskih zadevah za kronovine, Avstrijansko nad in pod Anizo , Solnograško, Štajarsko . Koioško, Krajnsko, na Goriškem in v G auiški, vIstrii, Terstu, na Tirolskem in Vorarlberškem, Ve- skeni, MoraVskem, v zgornji in spodnji Silezii od dneva razglašenja vstanovi. Št. 256. Ukaz ministra pravosodja od 28. junija 1850, s kterim se z porazumljenjem ministra notrajnili zadev Instrukeija srenjskim predstojnikam da v njim pripušenih sodniških opravilih. Št. 257. Ukaz ministra pravosodja od 29. junija 1850, s kterim se po najvišjem dovoljenju naredbe dvorniga dekreta od 11. januarja 1819 čez ravnanje z adoptijnimi in po-svedočiniini vlogami prenarede. Dunaj 24. augusta 1850. Od vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 27. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino nemškem, kakor tudi v talijansko-nemškem, ilirsko- (horvaško) nemškem in ilirsko- (serbsko) nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 334. Naredbe ministra notrajnih zadev od 19. augusta 1850, zadevajoč vravnavo politiških gosposk na Dalmatinskem. S tem delam vred se bo tudi 41. prikladni del izdal in razposlal. Zapopade naj ponižniši prednašanje ministra notrajnih zadev k pred-stoječi naredbi. Dunaj 26. augusta 1850. ^ Od vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 27. augusta 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CVIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 9. augusta v edino nemškem izdanju na svitlo pr'šel, v taliiansko-nemškem, česko-nemškem in slovensko-nemškem Izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 324. Naredbo ministra pravosodja od 3. augusta 1850, veljavno za vse kronovine, v kterih ima kazenski pravdni red od 17. januarja 1850 moč, po kteri se v porazumlje-nju z ministram notrajnih zadev glede naredbe listin za porotnike, kteri se potrebujejo pri sejah prisežnih sodb v letih 1850 in 1851, več izjemnih naredb vstanovi. Dunaj 27. augusta 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Pri volitvi srenjskih predstojnikov v Medvodah, ki se je 26. t. m. začela in 27. končala, so bili zvoljeni: za župana bivši župan Jožef J are iz Medvod, za srenjska sveto-vavca pa Jovan Kavčič iz Medvod št. 3, in Matevž Svolšek, posestnik iz Drage. To se s tem očitno na znanje da. C. k. kantonsko poglavarstvo v Ljubljani 28. augusta 1850. Politiške naznanila« Jugoslavensko vseučiliše. (Konec.) Naši nasprotniki, kterih je pa hvala Bogu! od dne do dne menj bolj ko se pravica naše reči pokazuje,nas pa pri teh naših željah za-vernejo rekoč: čimu vam Jugoslavenam posebej vseučiliša, saj ga imate vi Slovenci v Gradcu in vi Serbi in Horvatje v Pestu. Tem odgovorimo, de ni res, de bi ga mi imeli, imajo ga pač v Peštu, pa Madžari; imajo ga pač v Gradcu pa Nemci. Ptuje vseučiliša pa tirja-nju sedanjiga časa več dovolj ne zadoste. Vsim enako! je sveto vodilo našiga ministerija, ki to vodilo če dalje bolj djansko vstanovljuje. Zatorej smo tudi mi že stolico deržavljanske in za en čas tudi stolico kaznovavne pravice zadobili, ki se nam zopet obeta. Zdelo se nam je, de bo to lep začetik jugoslavenskiga vseučiliša in tega zdetja in nadjanja še nismo opustili, slasti ker se za to reč nar imenitniši in nar zaslužniši možje (Jelačič, Kulmer, Thun) poganjajo. De nam bo milostljiva vlada vse-učiliše podelila, ne dvomimo, ker njegovo potrebnost spozna, le na kraj in na čas, kje in kdaj naj bi se ono napravilo, jo nekoliko opomnimo. Stolici deržavljanske pravice in kmalo upamo tudi kaznovavne ste v Gradcu, pa to mesto se nam ne zdi priložno za jugoslaven-sko vseučiliše, če je vladi volja ga tukaj napraviti. Tako vseučiliše bi bilo zlo odročno, ne tedej zlo obiskano in bi tudi ne moglo toliko prida prinesti. Ampak prav bi bilo, de bi se v enim jugoslavenskim mestu napravilo. Res bi bilo nam Slovencam všeč, ako bi se to v Ljubljani zgodilo, pa splošni blagor nam je še bolj pri sercu. Jugoslavensko vseučiliše naj bo na središu jugoslavenskih krajn, kamor ne bo nikomur predelječ. Serbe bo Sava, nas pa železnica, ki se bo do 1je naredila, v majhnim času v to mesto pripeljala. Preveliki rodovitnosti, kije tamkej, bi se tudi na tem vse-učilišu z veliko manjšimi stroški kot v Gradcu shajalo. Kar pa čas zadene , kdaj namreč bi se jugoslavenska vclka šola osnovala, zamo-remo reči, de se to lahko kmalo zgodi,in sicer brez potrebe, de bi deržava za vseučiliša več dnarja izdajala, kot ga je dozdaj. Vseučiliše v Gradcu ni mende dozdaj samo za koroške in štajerske Nemce stalo, ampak za vse notranje Avstrijansko, to je za omenjene Nemce in tudi za štajerske, koroške in krajnske Slovence, ker je pa zdaj neobhodno potrebno, de imajo ti z drugimi Jugoslaveni svoje vseučiliše v Zagrebu, bi ne bilo pametno vseučiliše v Gradcu za dobro pest štajerskih in koroških Nemcov (ki imajo pa večidel še Innsbruk bolj pri rokah) obderžati. Saj je Dunaj tako blizo, de bi vsi brez težave lahko sem hodili in tukej z avstrijanskimi Nemci vseučiliše obiskali. Če bi se tedej v Zagrebu velka šola kmalo osnovala, bi deržavno denarnico nič več ne veljalo, kakor pa ko je v Gradcu vseučiliše. Še nekoliko od narečij omenim, v kterih naj bi se predmeti prednašali. Ker je tako imenovanih Ilircov naj več Jugoslavenov, naj bi se tedaj veči del vednost tudi v ilirskim jeziku učilo, pa slovenšina bi se tudi ne imela zanemariti, slasti ker je v to že veliko postav prestavljenih in bi tedej noviga truda ne bilo treba. Naša misel je, de bi se deržavljanske in kaznovavne postave po slovensko predna-šale, ker so že večidel pretolmačene ker imamo za to reč umne učenike in ker bi se pri tem Ilirci lahko slovenšine, kakor mi pri ilirskem prednašanju iliršine navadili. T. Avstrijansko cesarstvo. Ljubljana. — C. — Ko smo sadnjič v „Lai-bacher Ztg." brali od slovesnosti, ktero so napravili v Barovnicah, ko so srejnske pred- štojnike izvolili, smo nekaj močno pogrešali. Ko je gospod Galle gostijo napravil, je povabil razun kantonskiga poglavarja in srejn-skih predstojnikov tudi Jurja Drašlerja, po domače Jeršina, moža, ki se je posebne zasluge pridobil. Bil je namreč skoz celih 33 let župan; akoravno ne zna ne pisati ne brati, ima vendar tako bistro in modro glavo, da se mu mora čuditi, kdor ga pozna. Srejnčani so ga skoz in skoz ljubili in zlo spoštovali, kar je on rekel, to je veljalo. Skoraj nobeniga dolžniga pisma, nobene ženitne pogodbe itd. niso storili, da bi njega ne bilo zraven. Pri vsaki reči je njegov svet obveljal. Ako je kako potrebo v srenji zapazil, je srenjčane skupej poklical, jim naznanil, de bi bilo to in uno potreba storiti, in kar je le za potrebo spoznal, so ljudje radovoljno storili. Omenimo le ceste v letih 1848 — 49 in 50, -ki so bile skoraj povsod zanemarjene, v Barovnicah pa so bile gladke kakor miza. Pri vsem tem pa ta verli mož ni nikdar imel svoji-ga prida ali časti pred očmi, ampak povsod mu je bil le blagor srenje na sercu. Da ni bil tudi zdaj za župana zvoljen, je vzrok njegova velika starost, v kteri počitka potrebuje. Pri gostii tudi njemu gospod Galle zdravico napije z željo, da bi se novi srenjski predstojniki tako verlo obnašali, kakor se je on skoz 33 let. Stari mož se pa zahvali za zaupanje, kteriga so srenjčani vanjga stavili, in za vbogljivost, ktero so mu vedno skazovali. Slava verlimu starčiku! Ljubljana. C. — Skriti dopisavec A*, je spet nekaj ovohal, kar je naglo v Gracarco naznanil. Ako bi bilo res, kar je govoril, bi molčali, ker je pa laž vmes, se nam zdi, de smo dolžni govoriti. Cela prigodba na starem gradu in v Salohu je tako zvita in z lažjo namešana,de ima vso drugo podobo, kakor bi jo imela imeti. Ni res, de bi bila pevska družba koga od tistiga kardela, čez kteriga dopisavec zabavlja, prosila, de bi ji bil pomagal peti, in de bi ne bil hotel tega storiti; ni res, de bi bilo to kardelo samo slovenske pesmi pelo, zoper kar se dopisavec zlo pritoži, ampak pelo je slovenske, ilirske, nemško, eno laško in celo eno latinsko, med tem ko je pevska družba, ktero dopisavec hvali, kako je enakopravnost spoštovala, celo versto samo nemških pesem na stari grad nabila, le ene slovenske med njimi ni bilo. Kje je tedaj enakopravnost, pri tistem kardelu ali pri pevski družbi ? Tisto malo kardelo se je tudi naglo iz stariga grada umaknilo, in sicer ravno iz tega vzroka, de bi pevskiga društva z petjem ne motilo, ker je imelo tudi izverstne pevce. Tri ure je to kar- . delo mirno in veselo pripevalo, kar naenkrat pride pevsko društvo za njim. De to kardelo zavolj tega ni umolknilo, ampak še naprej pelo, menda nobeden ne more za zlo vzeti, in de ena oseba med njim željo izreče in pravi, de bi se bilo spodobilo, de bi bilo pevsko društvo saj eno slovensko pesem zapelo, menda tudi ni prenapeto tirjanje. Laž je potem, de bi bilo pevsko društvo tako velikodušno, se kardelu umakniti, več oseb kardela je moralo skoz družbene ude preriti, ki je tudi že vstalo, ker čas je bilo, se na železnico podati. Kar smo pisali, smo sami z lastnimi očmi vi-dili in na lastne ušesa slišali, in smo porok za resnico. Potem pade imenovani A* na „Casnika" in se mu čudno i« nemogoče zdi, de bi zamogel kdo kaj v nemškem jeziku tirjati, ki ga ne razume. Da je pa to mogoče, se je pretekli teden tudi na Krajnskem pokazalo, kar so nam taki pripovedovali, ki so sami zraven bili. Hotel je namreč nekdo, ki je kakih par besedic na velki cesti vjel,pri vradnii nemško govoriti, pa mu se ve de, ni šlo, C. k. deželno poglavarstvo je po smerti fajmoštra Urbana Pol i čar j a spraznjeno , pod patronatam presvitliga cesarja stoječo faro v Mošnjah dosadanjimu fajmoštru v Selcah Andreju Potočniku podelilo. V Ljubljani 17. vel. Serpana 1850. Njegovo Veličastvo je z n. v. sklepam od 13. vel. Travna t. I. napravo konsulata v San-Francesco v Ivalifornii privoliti in Samuela Johna Gowera kot neplačaniga začasniga konzula ondi s pravico, konzularske odrajto-vila, kakor mu po postavi grejo, premilostivo postaviti blagovolilo. V Ljubljani 13. vel. Serpana 1850. Ljubljana. Iz Noviga mesta se je nam sledeče v natis poslalo: „Novo vstanovljena srenja noviga mesta nas je svoje predstojnike izvolila. Mi natanjko spoznamo važnost našiga poklica, spoznamo čast, ki se nam je storila, in se serčno zahvalimo vsim udam soseske za nam dodeleno zaupanje. Nasproti pa tudi ne moremo skrivati težav, ktere bo treba prema gati ako kočemo , — kar smo ravno pred Bo-gam in pred ljudem po slovesni prisegi oblju bili, — zadostiti zaupanju ki se nam skazuje. Oplašeni bi se mogli izbati težke naloge, ako bi nas ne podperalo upanje , de se smemo za našati na prijazno in bratovsko pripomoč vsih srenjskih udov, ino sploh na krepko podporo vsih dnhovskih deželskih in vojaških oblast nij, sosebno pa častitiga poglavarstva tega okrožja. Le zanašaje se na tako podporo se podsto-pimo serčno v roke vzeti veslo nam zaupaniga čolnička, de bi ga z božjo pomočjo srečno na zaželjeni kraj pripeljali. Blagor naše soseske, blagor naše domovine, blagor cele edine Avstrije naj bo naš namen, ljubezin pa in nepremakljiva zvestoba proti našimu svitlimu Cesarju Francu Jožefu I. naj nam bote stanovitno vodilo ob času viharjev. Leto so naši terdni sklepi, s kterimi hočemo prevzeti svoje nove opravila. Predin pa to storimo, spoznamo za posebno dolžnost še en dolg spodobno poplačati, to je izreči zahvalo , ki jo je dolžna mestna soseska svojim dozdajnim predstojnikam. Oni so neutrudeni do zdaj oskerbovali srenj-ske opravila vsim v zadovoljnost; oni se v nevarnih zamotali leta 1848 soseski toliko pri-zadelja radi v dar prinesli. Častiti gospodje! zaslišite iz naših ust nar serčnejši hvalo cele soseske za vaše dozdajne dela; pa ji tudi zanaprej ne odtegnite svoje pripomoči, temuč nas krepko podpirajte s svojimi doveršenimi skušnjami, de bomo tudi mi enkrat svoje opravila tako hvalevredno kakor vi v druge roke izročiti mogli. V Novim mestu 18. velkiga serpana 1850. Bernard Hochmayer, župan. Dr. Franc Supančič, Anton Bohrman, srenjska svetovavca. Ljubljana. „Novice" pišejo: Očitne ojstre izpraševanja v podkovijski in živinozdravijski šoli kažejo, de bo dežela že letaš nektere prav dobro izučene kovače in tudi izvedene pripomočnike v živinskih boleznih dobila. Gospodje , ki pridejo izpraševanja poslušat, so prav zadovoljni z vednostjo večiga delaučen-cov. Tudi naš častiti g. deželni poglavar je počastil enkrat to šolsko skušnjo s svojo pri-čujočnostjo in pohvalil napredovanje te šole, ktera bo vpijočim potrebam dežele z umnimi kovači in pomočniki v živinskih boleznih pomagala. V Šent-Jerneji na Dolenskim 16. velk. serpana 1850. — Ker so delavci tirjali preveliko plačilo, predobre jedila in preobilno vina, de gospodarjem pošteno shajati že več mogoče ni bilo, in ker se je dostikrat zgodilo, de so delavci svojiga perviga gospodarja zapustili ob nar veči sili, samo zato, ker jim je drugi boljši plačo al pa več jesti in piti obljubil, je novo vstavljena srenja v Šent-Jerneji na Dolenskim skerbna za občni prid gospodarjev in srenje sledeči razglas dala: 15. dan velk. serpana je predstojništvošent-Jernejske srenje v zadevah rokodelskiga plačila sledečo tarifo postavilo in na tanjko spol-novati zapovedalo, in scer je večina glasov odbornih mož takole ob poletnim času, t. j. od 1. velk. travna do zadniga kozoperska, in ob zimskim času, t. j. od 1. listopada do zadniga mal. travna v šent-Jernejski srenji za permer-ieno in pošteno spoznala. 15 kr. 10 15 10 10 6 8 Za plačo ob poletnim času enimu kamnolomcu na dan gre jesti in še . ob zimskim času ....... ob poletnim času enimu drevosekaču ob zimskim času ....... enimu koscu ob seni......12 » » » otavi.....10 „ mlatiču poleti......12 „ „ pozimi .....8 „ kopaču v nogradih .... eni plevici na dan gre jesti in še . za vsako drugo delo brez razločka gre na dan po ......... Delavcam ne gre nikakor per jedilih za meso in vino nadlegvati, samo kamnolomcam, dre-vosekačam, koscam in mlatičem je na dan vSa-kimu polič vina dati perpušeno, brez de bi pa sami tirjati smeli. Kosci in mlatiči morajo precej per pervi zarji dneva svoje delo začeti, vsi drugi pa poleti nar zadnje ob 6. in po zimi ob 7. uri. Po končanim delu je popivalce (likof) od danes zanaprej prepovedano. Gospodar in delavec pa, kteri temu nasprot ravna, bo po §§. 122 in 124začasnesrenjske postave 17. sušca 1849 v denarjih al pa z delam v srenjski prid kaznovan. Predstojništvo Šent-Jernejske srenje. To se da očitno naznanje, de bi tudi druge srenje permerjeno plačilo za delavce postavile, in kakor je mogoče enako visoke, de bi po tem tudi delavci zavolj malo vikšiga plačila al boljši jedi in pijače ne zahajali preobilno v druge srenje, ampak v svojih ostali. Mengeš. Stare soseske so bile zares v žalostnim stanu. Bile so tako slabo vredovane, de niso večidel nič nesle. Ker je pa vender vsaka kaj izdaj in potroškov imela, se vidi, kakšna škoda se je vasem in tedej tudi posa- se je veliko po svetu znajdilo. Zakaj bili so zvoljeni brez volje sosešcanov, ki njih poštenost in pravičnost poznajo. Pa zdajni župani in svetovavci, vi ste v soseski oblast zado-bili, ker vas je soseska za vredne te oblasti, za vredne svojiga zaupanja in svoje volitve imela. Nasproti morate pa tudi vi v popolni meri to čast in to zaupanje opravičiti. Misliti morate, de ste očetje in županija vaša družina, za ktero se ne sme le poveril ampak iz praviga serca, po vsi volji, zmožnosti in mar-nosti skerbeti. Vem, de so županije, ko službo nastopite pusta, nepridna praha; pa vender zamore v treh letih lepa, rodovitna njiva postati, če si po moči prizadevate in vas napote ne ostrašijo, zakaj: ---moč neizmirna je sklep Volja poprav vam bodi, izida ni dvombe. Bes je, de vaše službe ne plača dnar, pa plača jo boljši in slajši penez ~ ljubezen županije, nje zaupanje, pravičen ponos in dobra vest. Ko vi vodstvo srenj prevzamete, se zapušene sirote osmilite. Hočete mar dnar od nje?! — Vam ne bo morebiti zadosti plače, ko boste čez tri leta po vaši bivši županii grede reči smeli: To napako sim jaz odpravil, to napravo jaz vpeljal, to zgubo jaz popravil, ta dobiček jaz pridobil, in vse to sim iz dobriga serca storil. Kterimu pravimu deržavljanu in možu ne bo o tem zadosti? — Serbska. De se hrabrost serbske temešvar-ske posade med 107 dnevno brambo tega mesta v spominu ohrani, je njegovo veličanstvo, avstrijanski cesar sklenil, v tem mestu spominek postaviti in poveljstvu deželne brambe 9. augusta t. 1. sledeče razglasil: Vojaki! ko so se v osodopolnih preteklih dnevih stebri naše deržave tresli, ko je moč razmer široko Ungarijo hudobnežem v roke mesnim kmetovavcam godila. Ne more se reči, dala, je bila temešvarska posada, ki seje de bi tudi poprejne soseske nič prihodkov al prav za prav prihodkinih virov ne bile imele, pa njih rihtarji so se večidel malo za te vire zmenili. Za sosesko nič truda in nič opravkov! je bilo pravilo njihoviga ravnanja; če se je pa že kako delo storiti moglo, se je kakor postavim pri vojaških vožnjah na lastin prid in dobiček gledalo. Zdaj je pa to drugač postalo. Župani imajo dokaj pravic v županii, pa mogli bodo tudi o blagom svoje županije paziti, njene zadeve prav ravnati in dela za njo marno opravljati. To so pri oltarju, pred živim Bogam, na svet evangeli prisegli — zares velike spodbade za vsaciga, ki ni za svete reči popolnama oterpnil. Če bi se pa, kar ne mislim, de bi se pri Slovencih kaj taciga zgodilo, še vender kak župan za vse to nič ne zmenil, je pa dolžnost svetovavcov, ga zaver-niti in k marljivosti o soseskinih rečeh prisiliti. Tudi njih ravnanje mora biti drugačno kot je bilo ravnanje veliko poprejnih priseženih mož. Ti ljudje so prisegli, pa vkljub prisegi so dostikrat nar veči krivice dopustili, al jih sami storili. Bili so slugi al rihtarja al pa neumnih bebcov in zgrajačev. Če je bil rihtar kaj vre-din in je kaj potrebnih prenaredb vpeljati hotel, so berž priseženci, namesti delo podpe-rati, rep zavili in se prizadevanju rihtarja uperli rekoč: Kaj bodo ljudje k tej prenaredbi rekli, Bog ve, kaj bi se nam zgodilo, morebiti nas še ubijejo i. t. d. Kjer so pa priseženci vedili, de se ljudi ni bati, so pa z rih-tarjem tako zlo potegnili, de seje dostikrat med njimi vsa soseskina denarnica raztopila. Pri nas je bil eden teh mož, od kteriga se je zdelo de je prav za to kaj veljaven, de sosesko odere. Oberrihtar mu je enkrat naložil, de nej za somnje pobere, ki so gotovo eden k drugimu vsako pot okrog 40 goldinarjev ver-gli. Pa ta možak je celih 14 ranjš nabral; vse drugo se je v njegovih obširnih mavhali pogubilo. Tacih rihtarjev in priseženih mož razglašam puntarske vlade očitno in naravnost uperla, in v spomina vrednem razglasu 10. oktobra 1848 obljubila, se terdno deržati do-godivšine slavne preteklosti naše armade, umreti za pravice njegoviga veličanstva, za čast in postavo. Bili so oddelki pešnih polkov Zanini, Lei-ningen, Sivkovic, Este, Kari Ferdinand, Rukavina romansko - banaški graničari, knez Schwarzenbergovi ulani in oklepniki nadvojvoda Ferdinanda Maksimiliana, en oddelk top-ničarjev in saperjev. Pozna jih armada in tudi njih dela; ona jih je slavno posnemala in se večkrat bila, kakor v marsikaki drugi vojski, in zasluži prostor v dogodivšini. Vojaki! Vi, ki ste se bojevali pri osvobo-denju terdnjave, ste vidili dela junakoserčnih braniteljev, kterih ni v zatajenju samigasebe, v spolnenju dolžnosti in hrabrosti nikdo prekosil, ki so razglas od 10. oktobra 1848 z naj večimi žertvi vresničili. Danes ko je ravno leto, kp je bilo mesto rešeno, kličem Vam, vojaki! branitelje in njih dela v spomin, ki bodo živele v dogodivšini, dokler bodo imele kaj veljave čast, pravica in zvestoba, in srečen sim, ker zamorem Vam po povelju njegoviga veličanstva, cesarja naznaniti, de je sklenil v spoznanju zvestobe in hrabrosti armade 107 dnevno brambo terdna-ve Tevešvar z postavljenim spominkam v terdnjavi v spominu ohraniti. Coronini, F. M. L. Ogerska. Ko pridejo možje, ki so na Oger-skem narodnosti popisovali v saroško županijo in rusinske fajmoštre vprašajo, ktere narodnosti de so, odgovore ti, de so Rusini. O ne! — zavernejo popisovavci — vi ste gotovo Mad-jari, saj madjarski govorite; govorimo, so djali, pa zraven tega tudi rusinski, nemški in latinski, mi pa smo in tudi hočemo ostati Ru-sini. Ni mogoče — se jim reče — mi tukaj v Sarosu ne vpišemo nikogar za Rusina, in ako nočete biti v številu „dieso nemzet" vas osramotimo, in vpišemo Vas za Slovake. In tako se je v več krajih zgodilo. — Na tako vižo je tedaj sramota Slovak biti, Rusin pa celo hudodelstvo, ker se še spoznali noče, de je v Avstrii rusinski narod! Tuje dežele. Bulgarska. Časopis sŠumadinka" prinese razglas Ali-Niza-pašata iz Vidna naBulgare v kterem med drugim reče: Pet Vaših poslan-cov sim, kakor se spodobi, sprejel, in njih pritožbe slišal. Po pretehtanju pritožb Vam po tem pismu naznanim, de bo moja skerb Vas rešiti in Vaše tlačitelje odstaviti. Zapo-vem tudi, kar sini Vašim poslancam z besedo naročil, de v mojem in v imenu cara poglavarja (kneza) zvolite, kakoršniga je Vam drago, in mi to naznanite, de ga poterdim; ker, ako se med saboj ne porazumete, je greh za Vašo dušo, in prelita kri bo nesrečo rodila Vam in Vašim otrokam. Ko moje povelje do- polnele, • izvolite iz svoje srede poslance, in jih pošlite v Carigrad, de se tam pritožijo prednajmilostljivšim caram, ki bo Vas in Vaše pritožbe z veliko ljubeznijo sprejel." Rusovska. „D. BI. a. B." piše: Popotniki, kterim se sme verjeti, ki so iz Ruskiga skoz Poljsko prišli, pripovedujejo, de v tistih krajih notrajniga Poljskiga, kjer je mnogo vojakov zbranih, kar je velika vročina nastala, bolezni med vojaki hudo razsajajo. Posebno merzlica, legar in griža, ki tolikokrat v ruski armadi neizrečeno divjajo. V mestih vojaki ne bolehajo. Zraven tega pa tudi v raznih krajih goveja kuga strašno živino mori. Blizo ltige stoji 20,000 vojakov, ki so, kakor se tam pripoveduje, pripravljeni, Dancam pomagati. Nemška. Cela holsteinska armada je iz Rcndsburga udarla. Terdnjava je dodeljana. Laška. NadškofFranzoni je pod ostro stražo, samo priča karabinarja smeta en bogoslo-vec in en tajnik z njim govoriti, sicer pa le po z njim ravnajo. * Turško brodovje leži pred mestam Du-razzo. * Več visokih sodniških vradnikov je sar-dinski minister pravice naglo v Turin poklical, pravijo, de zavolj tega, de se bodo posvetovali od novih zakonskih postav. * Na več krajih v Kalabrii se je mnogo oseb zaperlo, ki so bili pa naglo oprostene, ker je general Nunciante rekel, de klic: ,,Živio kralj in vstava!" ni hudodelstvo. Hazne naznanila. V Ljubljani so začeli vštric kolizeuma kal-vinsko-luteranski tempelj zidati. — Iz Sedniograškiga se vedno dopisuje, kako hudobni ljudje hiše požigajo in kradejo. — Avstrijansko ministerstvo se je na ruskiga cara obernilo s prošnjo, de bi, ker goveje živine na Dunaju pomanjkuje za potrebo prodal 60,000 volov, kar je car tudi rad dovolil. — Za napravo telegrafa na Tirolskem seje 40,000 funtov bakra porabilo, kteriga cena je zavolj naprave telegrafov poskočila. Kmetje in žlahtni. (Dogodba 9. stolelja.) (Bavno polje, na sredi velika kamnitna miza, na kteri je kosilo postavljeno; Na eni plati mize so visoki pogernjeni sedeži, tudi so tu sreberne žlice itd. predložene; na drugi plati so pa nizki sedeži brež slonil in le seno orodje. Ravno pride velika množica žlahtnih in kmetov, kmalo tudi slovenski vojvoda Inko.) Ink o. Časov sila je odjenjala; poljane Več nam ne razphava podkev konj oberskih Moč sovraga divjiga se je razbila. Delo slavno je doveršil rod slovenski Ino Brancov ljud. Torej sim vas kmete, žlahtne sem povabil, De vdeležimo se skupno zmage goda, Kakor smo tud bojno kopje vkup metali, In se skupno zmage svitle vdeležili. — Tugo proč iz sere! Nič napravljene ne kali veselice. Kar je živiga naj radost dans prešine; Saj je clo narava nema dans vesela Ni je megle, vse oživlja žarko solnce Kar je krog in krog. Ko smo boj pričeli, se je žalovalo: „Vse zastonj, gotova nam je smert al ječa Z Bogam starši, milica in dom na večno." Pa vladar višav in naša hrabra roka Je premagala. (En žlahtni stopi prednj.) Slavni pane, milost vaša je velika, Vdanim biti, bode zmir dolžnost nam sveta. Nekaj le nam greni radost in overa Da bi serčno bilo to veselje zdajno. Naši predniki So pridobili si žlahinost, iinenitnost, Prednosti velike, predpravic obilno. Nas pa njih naslednike in dede prave. Vender tak ponižate, de jesti silte S temi kmeti nas, Hočete, de z tiste sklede bi jemali Kakor tile, kterih roka brazde dela Otečena žulov černili; kterih kratke hale Se nesnaga, smrad derži; ki so izveržek Vse ostudnosti. Inko (grozne jeze.) Govor takšin ino tu, ošabni žlahtni, Če bi danes ne bilo, ti pade glava In strupeni jezik bi omolknil. Krnela Zapsovati tako se prederzneš, bebec Mutast, gluh in slep! — (Žlahtniki mermrajo, z zobmi škripljejo in se hočejo na visoke sedeže vsesti). Stoj, nikakor! Ker ošabnost glavo stresa Naj se dopove popolna ji resnica. Stran od krasne klopi, sem na nizke /dole Žlahtniki! za vas leseno to orodje Sim pripravil bil, Ko sim v boj vas klical, ste nalaš mudili, Zabavljali, se celo prositi dali Gizdni na podedovano moč; pa kmetič Zapusti na pervi zov, kar mu je drago J.n na boj hiti. Strašna bitva bije se, stotavžent vragov Tam stoji, pobija in nas nadleguje. Žlahtni, jez zavpijem, zdej naprej k razsodbi. Vaš odgovor je: Gospod, nas je premalo, imet naprej nej gre! Kmet je šei naprej in s terdim trudam zmagal, Vas premalo je bilo. Ker vas je malo Deržite pravic se, ki gredo manjšini. Čislajte večino pa, katera zmaga — Kmeta čislajte. Slajiga početja, kot je mor ne znate Ne tud dela druziga; pijačo kmetič Hrano kmetič; drugo vse vam dade kmetic. Kmetic vas redi in brani. Bi ne bilo Ga, ste nič in proč. Ko imate svoje šale ino igre, Ko pri čaši rajate brez skerbi, kmetic Se za vas poti. Ko davnej že vas mami Spanje, kmetič se za vas poti, vam dela, Spravlja vkup za vas. Kmet je vsiga steber, vi le kinč znebljivi, Kmet dežele bramba in deržave tabor, Kmet je skala, ki kar stalniga je, nosi. Kmet'je vir, iz kteriga krepost dobiva Vse kar moč ima. Kaj so bili vaši dedi? vbogi kmetje! Stvaril Bog en sam je stan in ta je kmečki. Cesar, kralj in knez in vojvoda in žlahtni, Vsi so kmečke korenine. Žena kmečka Bla je mati vsim. Kdor ratarja zaničuje, zaničuje Svoje dede, naj bo Cesar ali žlahtni. To ošabneži naj bo vam v podučenje. Kmečki stan je važniši od vsili, nej tudi Pervi v ceni bo! Torej kmetje le pomaknile se gori, Sedite na krasne sedeže, vzamite Žlice sreberne in nože pozlačene In kristalne kupe in si napivajte Serčne, rajske sije!! Jan. Terdina. Besede županija, nadžupan, nadžupanija. Vsaka novo reč ima manj ali več prijatlov in sovražnikov. Ti jo hvali, uni graja, tretji dvomi ali bi bila dobra, koristna in prava, je tedaj ne zaverže, pa tudi ne poterdi. To je iz začetka povsod tako in terpi tako dolgo, da se ali popolnoma overže ali pa poterdi. Da se pa to prav dožene, je potreba mnogo pre-udariti in premisliti, ker mnogo reči, ako se natanjko ne pretehtajo, se zdi, da so tako dobre, da ne morejo več boljše biti, akoravno le malo veljajo, iii ravno to velja tudi v nasprotni zadevi.— Tako so tudi besede žiipanija, nadžupan, nadžupanija, ktere je gospod Graberski v 31. listu Novic nasveto-val, mnogo prijatlov dobile, mnogo jih je pa, ki se jim terdo ustavljajo, in sicer po naših mislili iz zlo prevagljivili vzrokov. Dobili smo pismo iz Dunaja od gospoda, ki ni le v vsih slovanskih jezikih popolnoma znajden in po- sebno izversten slovenski pisavec, ampak tudi učen pravdoznanec, ki toraj imenovane besede od dvojne, od slovniške in pravdoznanske strani razsodi. Njegove lastne besede so: »Gotovo je v prvič, da sedaj za „Gemeinde" ni le ena beseda čez in čez v rabi: tu pravijo komun, ondi soseska, morebiti tudi srenja, kje kod občina in kakor si bodi, kar mi ni znano. Tedaj, je treba kako naznano besedo vpeljati?" (Da je med Slovenci beseda županija neznana, je menda gotovo.) „Pri vpeljanju novih besed bi bilo malo gledati na druge Slavjane; če to storiš, stoji naj trdniše beseda: občina, na Hrvaškem naj prostejšcinu človeku znana, pri drugih Slavjanih se saj tista korenina najde. Zoper županijo bi nič ne rekel, če bi Hrvati pod njo kaj druzega ne razumeli (Ge-spannscliaft, gleich Kreis im jezigen einheitl. Oestreich.) Pa če se tudi beseda županija dopusti, ker se v resnici „Gemeindevorsteher" imenuje = župan, iz tega nikakor ne sledi, da je potem Bezirk imenovati „nadžupanijo." To je sosebno žalostna zmota, ktere bi noben pravoznanec storiti ne smel. „Občina" (Ge-meinde) je edini organ naroda, ljudstva, ako si misliš župana in svetovavce ti zbor, „ob-jeetive" pa je občina slobodno odločeno število prebivavcov, ki pod enim županom živeti hočejo. „Bezirkshauptmannschaft" nasproti je prva (najnižja) politična oblastnija, bistveno razločna od občinskih oblastnij, in Bezirk je po vladi odmerjena okolica, v kteri ti Haup-mann vlada in višje povelja izpolnuje. Le kdor ne ve, od česar govori, zamore Bezirks-hauptmanna imenovati nadžupana — Oberge-meindevorsteher. Tudi sodnik je v nekterih rečeh vikši (Vorgesezter) županov, ravno tako Staatsamvalt, in še druge oblastnije; ali vendar pravi njegovi višji nikakor niso; zakaj župan je služabnik, oskerbnik občine, od nje izbran; Bezirkshauptmann pa je cesarjev, državen služabnik, torej mu se mora drugačno ime dati, ker je bistveno ločen od unega." Tako piše imenovani gospod. Mi druzega nimamo pristaviti, kakor da smo z njim edinih misel, in da je nas smote obvaroval F. C. Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 28. velk. Serp. 1850. Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) SO » » » » 4 'U » » » 84'/j, » » » » 4 » » » — po 4 od 100) — 2 % » 40 Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških , morav-skih, silezkili. štajarskih , koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije. Bankne akcie po 1154 gold. v srebru. Dnama cena 27. velk. Serp. 1850. V dnarju Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 21 V, gld. Srebra » » » » 157« » gld.