Valentina Umek1, Irena Hočevar Boltežar2
Pomembne značilnosti glasu in govora
transspolnih žensk
Important Voice and Speech Characteristics of Transgender Women
iZvleČek
KLJUČNE BESEDE: transspolna ženska, akustična analiza glasu, perceptivna ocena, osnovna frekvenca,
značilnosti glasu
IZHODIŠČA. Transspolne ženske si v procesu medicinske potrditve spola pogosto želi-
jo doseči glas in govor, ki bi bil v skladu z občuteno spolno identiteto. Feminizacijo glasu
in govora jim lahko na strokoven način pomaga doseči logoped. METODE. Opravili smo
akustične meritve glasovnih vzorcev pri štirih transspolnih ženskah, štirih moških in šti-
rih ženskah ter primerjali vrednosti med skupinami. Na podlagi poslušanja zvočnih pos-
netkov govornih in negovornih nalog (opisa slike, branja, smeha, kašlja, spontanega govora)
so poslušalci tem osebam podali perceptivno oceno ženskosti oz. moškosti glasu in govo-
ra. REZULTATI. Transspolne ženske si v povprečju želijo bolj ženski glas, kot ga trenut-
no imajo. Pri fonaciji samoglasnika /a/ so transspolne ženske dosegle višje vrednosti
akustičnih meritev kot skupina moških in žensk. Pri stavku je transspolnim ženskam pov-
prečna osnovna frekvenca upadla in je bila nižja kot v skupini žensk. Poslušalci so trans-
spolnim ženskam v povprečju glas in govor ocenili kot spolno nevtralen. Na perceptivno
oceno so poleg višine vplivali še intonacija, barva, podaljševanje samoglasnikov in izbor
besed. RAZPRAVA. Transspolne ženske zmorejo dobro kontrolirati glas pri fonaciji samo-
glasnika. Ko je prisotna še kognitivna komponenta povedanega, vrednosti akustičnih meri-
tev in perceptivna ocena ženskosti upadejo. Za bolj žensko dojemanje govora transspolnih
žensk je pomembna pomoč logopeda, ki jih usmerja na vse tiste elemente govorne produkcije,
značilne za ženski spol.
aBstraCt
KEY WORDS: transgender woman, voice acoustic analysis, perceptive rate, fundamental frequency,
voice characteristics
BACKGROUNDS. During their transition process, transgender women often aim to match
their voice and speech to their perceived gender identity. Speech and language patho-
logists help them achieve voice and speech feminization in a professional way. METHODS.
We performed acoustic measurements of voice samples in four transgender women, four
1 Valentina Umek, mag. prof. logop. in surdoped., Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16,
1000 Ljubljana; Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, Zdravstveni dom Nova Gorica, Rejčeva ulica 4,
5000 Nova Gorica; valentina.umek@zd-go.si
2 Prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., Center za motnje glasu, govora in požiranja, Klinika za otorinolaringologijo
in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za otorino-
laringologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; irena.hocevar@kclj.si 
129Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2: 129–136
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 129
lagodijo ženskemu spolu (4, 5). Logopedi iz
tujine opažajo, da je v zadnjih letih naraslo
število obravnavanih transspolnih oseb,
predvsem transspolnih žensk, ki bi si žele-
le doseči način verbalne in neverbalne
komunikacije v skladu z občuteno spolno
identiteto. Pri tem jim lahko na strokoven
način pomaga logoped (6).
Na značilnosti glasu vplivajo ana-
tomske strukture grla. Moški imajo večji
ščitasti hrustanec kot ženske. Kot med
ploščama ščitastega hrustanca je pri
moških 90°, pri ženskah 120°. Posledično
imajo moški daljše glasilke kot ženske; te
merijo pri moških približno 17–23 mm, pri
ženskah 12–17 mm. Moški imajo nižjo
povprečno osnovno frekvenco (F0), ki je
približno 100–130 Hz, medtem ko pri
ženskah znaša okrog 200 Hz. Debelina
glasilk je pri moških približno 6 mm, pri
ženskah 5 mm. Ženske so zaradi anatom-
skih značilnosti bolj nagnjene h glasovnim
motnjam, saj je pri višji F0 več nihajev gla-
silk in s tem mehanske obremenitve na
sekundo (7). Transspolnim ženskam se že
v času pubertete izoblikuje moška veli-
kost in oblika grla, na kar hormonska tera-
pija, ki jo dobijo v procesu prehajanja, ne
vpliva (8).
130 Valentina Umek, Irena Hočevar Boltežar Pomembne značilnosti glasu in govora transspolnih žensk
men and four women, and compared values between the groups. By listening to audio
recordings of speech and non-speech tasks (picture description, reading, coughing, laugh-
ing, spontaneous speech), the listeners gave these people a perceptual rate of the femi-
ninity or masculinity of their voice and speech. RESULTS. Transgender women, on average,
want a more feminine voice than they currently have. In the phonation of the vowel /a/,
transgender women achieved higher values of acoustic parameters than the group of men
and women. In the sentence, the mean fundamental frequency of transgender women
decreased and was lower than in the female group. On average, listeners rated the voice
and speech of transgender women as gender neutral. In addition to pitch, perceptual ratings
were also influenced by intonation, vocal timbre, vowel elongation, and word choice. DIS-
CUSSION. Transgender women are able to control their voice well in the phonation of the
vowel. When the cognitive component during speaking is still present, the values of acou-
stic measurements and perceptual ratings of femininity decline. To successfully achieve
feminine voice and speech, the help of a speech pathologist is necessary. This expert directs
them to all those elements of speech production that are characteristic of the female sex.
iZHoDiŠČa
Transspolnost je širok pojem, ki v splošnem
zajema vse osebe, pri katerih se ob rojstvu
pripisani spol ne sklada z njihovo spolno
identiteto (1). Na področju medicine se upo-
rablja različne opredelitve transspolnosti.
Po avstralski modifikaciji desete revizije
mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10-
AM) je diagnoza transseksualizem (F64.0),
ki jo poda specialist psihiatrije, kot motnja
spolne identitete uvrščena v poglavje
duševnih in vedenjskih motenj (2). Po
Diagnostičnem in statističnem priročniku
duševnih motenj (Diagnostic and Statistical
Manual of Mental Disorders, DSM-5) pa se
psihološka stiska kot posledica izrazite
neskladnosti med spolom, pripisanim ob
rojstvu, in spolno identiteto imenuje spol-
na disforija (3). Potrjena diagnoza trans-
seksualizma je v Sloveniji pogoj za vstop
v proces medicinske potrditve spola, ki zaje-
ma niz postopkov z namenom izenačitve
telesnega videza s spolno identiteto, na pri-
mer hormonsko terapijo in kirurške pose-
ge (1). Obstaja več skupin transspolnih
oseb; ena izmed njih so transspolne ženske,
ki jim je bil ob rojstvu pripisan moški
spol, a se identificirajo kot ženske. Pogosto
svoj fizični izgled in družbeno vlogo pri-
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 130
Razlike med moškim in ženskim glasom
oz. govorom lahko opazimo pri F0 (akusti-
čni parameter) oz. višini glasu (perceptivna
značilnost). Predvsem na podlagi pregleda
tuje literature ugotavljamo, da na dojema-
nje ženskega oz. moškega glasu in govora
prispevajo še resonanca oz. barva glasu, gla-
sovni obseg, intonacija, nivo jakosti oz.
glasnost, hitrost govora, premori, podalj-
ševanje samoglasnikov, kvaliteta glasu,
artikulacija, izbor besed, smeh in kašelj (9).
Nekatere od teh značilnosti se lahko na
objektiven način izmeri s programi za aku-
stično analizo glasu in govora, na subje-
ktiven način pa lahko perceptivno oceno
značilnosti podajo poslušalci ali obravna-
vana oseba sama. V naši raziskavi smo
uporabili oba načina merjenja oz. ocenje-
vanja.
namen raziskave
Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled
v samooceno glasu oz. govora transspolnih
žensk, moških in žensk ter njihovo razmerje
do želenega glasu oz. govora. Z objektivnim
merjenjem smo želeli pridobiti vrednosti
akustičnih meritev glasu vključenih oseb
in jih med skupinami primerjati. Preveriti
smo želeli povezanost akustičnih značil-
nosti glasu s samooceno in s perceptivno
oceno, ki so jo tem osebam podali poslušalci.
Zanimalo nas je, katere značilnosti glasu oz.
govora prispevajo k zaznavi ženskosti oz.
moškosti. 
MetoDe
V raziskavo smo vključili štiri transspolne
ženske v medicinskem procesu potrditve
spola (od psihiatra so prejele potrjeno dia-
gnozo transseksualizma in prejemale hor-
monsko terapijo). Za primerjavo rezultatov
smo zajeli še štiri ženske in štiri moške, ki
niso transspolne osebe, vendar se glede sta-
rosti in telesne zgradbe približno ujemajo
s transspolnimi ženskami. Udeleženci so bili
stari 25–50 let. Za izvedbo raziskave smo
dobili soglasje Komisije Republike Slovenije
za medicinsko etiko (številka 0120-294/
2021/3). 
Z vprašalnikom smo od udeležencev pri-
dobili osnovne podatke (starost, materni
jezik), podatke o skrbi za glas, pri trans-
spolnih ženskah pa še o vključenosti v logo-
pedsko obravnavo in času opredelitve kot
transspolna oseba. Vse osebe so na vpra-
šalniku označile, kako bi trenutno ocenile
svoj glas in kakšnega bi si želele – na pet-
stopenjski lestvici od popolnoma ženskega
do popolnoma moškega. Transspolne osebe
so še dodatno označile, kako pogosto se jim
dogajajo neprijetne situacije v povezavi
z glasom.
Z rutinskim otorinolaringološkim pre-
gledom smo izključili organske bolezni
vokalnega trakta, ki bi lahko vplivale na
vrednosti glasovnih meritev.
Pri vključenih osebah smo naredili aku-
stično analizo na treh ponovitvah glasov-
nih vzorcev samoglasnika /a/ in stavka:
»Bine je doma.« Uporabili smo mikrofon
Shure SM58-LCE® in večdimenzionalni
glasovni program (angl. Multi-Dimensional
Voice Program, MDVP™, Kay Pentax, ZDA).
Na fonaciji samoglasnika /a/ smo izmerili
povprečno F0, minimalno in maksimalno
F0, perturbacijo višine (angl. jitter), per-
turbacijo amplitude (angl. shimmer), indeks
mehke fonacije (angl. soft phonation index,
SPI), razmerje med harmoničnimi in šum-
skimi elementi v glasu (angl. noise-to-har-
monic ratio, NHR). Na stavku »Bine je doma.«
smo izmerili povprečen nivo jakosti (dB) in
povprečno F0. Vsako osebo posebej smo
s programom Praat posneli še pri različnih
govornih in negovornih nalogah: opisu
slike, branju, smehu, kašlju in spontanem
govoru. Posnetke glasu in govora je poslu-
šalo pet študentk drugostopenjskega štu-
dijskega programa Logopedija in surdope-
dagogika in pet laičnih poslušalcev (brez
predhodnih izkušenj ocenjevanja glasu).
Za vsak posnetek, ki je bil predvajan samo
enkrat, so ocenili, ali glas oz. govor zveni
1 – popolnoma žensko, 2 – nekoliko žensko,
131Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 131
3 – spolno nevtralno, 4 – nekoliko moško
ali 5 – popolnoma moško. Študentke so
zaradi strokovnega znanja ocenile ženskost
oz. moškost glasu in govora še na podlagi
posameznih značilnosti – višine, intonaci-
je, barve, izbora besed in podaljševanja
samoglasnikov. 
Pridobljene podatke smo statistično
obdelali s Statističnim paketom za družbene
vede (angl. Statistical Package for the Social
Sciences, SPSS) (različica 28.0, IBM®) in pro-
gramom Microsoft Excel™. Uporabili smo
opisno statistiko in Spearmanov koeficient
korelacije rangov (ρ). Za mejo statistične
pomembnosti smo upoštevali stopnjo tve-
ganja p < 0,05.
reZUltati 
Rezultati samoocene glasu in razmerja do
želenega glasu so pokazali, da transspolne
ženske v povprečju ocenjujejo svoj glas kot
nekoliko ženski, želele pa bi si popolnoma
ženskega. Najpogostejšo neugodno situa-
cijo so označile s trditvijo »Moj glas zveni
manj žensko, kot bi si želela.« Tri od štirih
transspolnih žensk so že bile logopedsko
obravnavane. Ženske so v povprečju ocenile
svoj glas kot popolnoma ženski in ravno
takšnega si želijo. Moški so v povprečju svoj
glas ocenili kot popolnoma moški, kar je
v skladu z njihovo željo. Vrednosti akusti-
čnih meritev so prikazane v tabeli 1. 
Iz tabele 1 je razvidno, da so najnižjo
povprečno F0 pri fonaciji /a/ imeli moški
(povprečje (angl. mean, M) = 124,9 Hz),
nekoliko višjo ženske (M = 192,2 Hz) in
najvišjo transspolne ženske (M = 211,9 Hz).
Pri povprečni minimalni in maksimalni F0
so najvišje vrednosti dosegle transspolne
ženske. Vrednosti povprečne F0, F0 min, F0
max, perturbacije višine in amplitude ter
indeks mehke fonacije so bili pri skupini
transspolnih žensk visoki, značilni za žen-
ski razpon in višji, kot so jih imele vklju-
čene ženske. Pri stavku »Bine je doma.«, ki
vključuje še kognitivno komponento pove-
danega, je v primerjavi s fonacijo /a/ pov-
prečna F0 pri transspolnih ženskah upad-
la na 176,5 Hz in je bila nižja kot pri žen-
skah. Pri moških in ženskah ni bilo velike
razlike med povprečno F0 pri fonaciji /a/ in
F0 pri stavku.
V tabeli 2 so prikazane splošne per-
ceptivne ocene glasu oz. govora, ki so jih
podali poslušalci.
Poslušalci so za vsak posnetek podali
splošno perceptivno oceno na petstopenj-
ski ocenjevalni lestvici, kjer je ocena 1
pomenila, da je glas oz. govor popolnoma
ženski, 5 pa popolnoma moški. Kot je pri-
kazano v tabeli 2, sta pri transspolnih žen-
skah obe skupini poslušalcev v povprečju
glas pri vseh nalogah (razen pri spontanem
govoru) ocenili kot spolno nevtralnega,
pri moških kot popolnoma moškega (razen
pri kašlju v povprečju nekoliko moškega),
pri ženskah pa pri vseh nalogah kot popol-
noma ženskega. Pri transspolnih ženskah
ni bilo pomembnih razlik v ocenah smeha
in kašlja – kljub temu da sta naravni funk-
ciji – v primerjavi s perceptivnimi ocena-
mi pri sliki, branju in spontanem govoru.
Študentke so za posnetke opisa slike,
branja in spontanega govora označile še
ženskost oz. moškost glasu in govora na
podlagi posameznih značilnosti – višine,
intonacije in barve glasu. Pri posnetkih
kašlja in smeha to ni bilo mogoče. Pri
transspolnih ženskah so poslušalke glas oz.
govor na podlagi teh značilnosti označile
v povprečju kot spolno nevtralen ali bolj
ženski kot moški, pri moških kot bolj moški
kot ženski ali popolnoma moški, pri ženskah
kot popolnoma ženski. Za posnetke opisa
slike in spontanega govora so študentke
ocenile ženskost oz. moškost glasu in govo-
ra še na podlagi izbora besed in podaljše-
vanja samoglasnikov. Ocene so bile tukaj
bolj raznolike. Na posnetkih opisa slike so
pri transspolnih ženskah poslušalke v pov-
prečju ocenile glas oz. govor glede na ti dve
značilnosti kot spolno nevtralen, pri spon-
tanem govoru pa kot bolj ženski kot moški.
Pri skupini moških so glas zaznali kot
132 Valentina Umek, Irena Hočevar Boltežar Pomembne značilnosti glasu in govora transspolnih žensk
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 132
133Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
ta
be
la
 1.
V
re
dn
os
ti
 a
ku
st
ič
ni
h 
m
er
it
ev
 g
la
so
vn
ih
 v
zo
rc
ev
 s
am
og
la
sn
ik
a 
/a
/ 
in
 s
ta
vk
a 
pr
i t
ra
ns
sp
ol
ni
h 
že
ns
ka
h,
 m
oš
ki
h 
in
 ž
en
sk
ah
. F
0 
– 
te
m
el
jn
a 
gr
ln
a 
fr
ek
ve
nc
a,
 H
z 
– 
he
rt
z,
 M
 –
 a
rit
-
m
et
ič
na
 s
re
di
na
 (a
ng
l. 
m
ea
n)
,S
D
 –
 s
ta
nd
ar
dn
i o
dk
lo
n 
(a
ng
l. 
st
an
da
rd
 d
ev
ia
ti
on
), 
m
in
 –
 m
in
im
al
na
 v
re
dn
os
t,
 m
ax
 –
 m
ak
si
m
al
na
 v
re
dn
os
t,
 S
hi
m
m
er
 –
 p
er
tu
rb
ac
ija
 a
m
pl
it
ud
e,
 Ji
tt
er
 –
pe
rt
ur
ba
ci
ja
 v
iš
in
e,
 N
H
R
 –
 ra
zm
er
je
 m
ed
 h
ar
m
on
ič
ni
m
i i
n 
šu
m
sk
im
i e
le
m
en
ti
 v
 g
la
su
 (a
ng
l. 
no
is
e-
to
-h
ar
m
on
ic
 ra
ti
o,
 N
H
R
), 
SP
I –
 in
de
ks
 m
eh
ke
 fo
na
ci
je
 (a
ng
l. 
so
ft
 p
ho
na
ti
on
 in
de
x)
.
tr
an
ss
po
ln
e 
že
ns
ke
M
oš
ki
Ž
en
sk
e
M
sD
M
in
M
ax
M
sD
M
in
M
ax
M
sD
M
in
M
ax
F0
 [H
z]
21
1,
9
23
,3
19
5,
8
24
6,
4
12
4,
9
16
,9
10
6,
0
14
7,
2
19
2,
2
31
,0
16
2,
9
23
6,
0
F0
 m
in
 [H
z]
20
6,
0
23
,2
18
7,
9
23
9,
8
11
9,
8
16
,5
10
2,
0
14
1,
9
18
7,
3
32
,4
15
6,
0
23
2,
6
F0
 m
ax
 [H
z]
21
8,
7
24
,0
20
4,
9
25
4,
5
13
0,
2
17
,2
11
0,
0
15
1,
8
19
7,
0
30
,1
16
9,
1
23
9,
8
Jit
te
r [
%
]
0,
7
0,
6
0,
2
1,
5
0,
8
0,
3
0,
3
1,
0
0,
6
0,
6
0,
3
1,
4
Sh
im
m
er
 [%
]
2,
0
0,
4
1,
4
2,
3
2,
9
1,
4
1,
6
4,
4
2,
3
0,
7
1,
4
3,
1
N
H
R
0,
1
0,
0
0,
1
0,
1
0,
1
0,
0
0,
1
0,
1
0,
1
0,
0
0,
1
0,
1
SP
I
13
,2
10
,1
6,
4
28
,1
14
,9
3,
4
10
,6
18
,6
11
,4
3,
5
6 ,
8
14
,6
St
av
ek
-n
iv
o 
ja
ko
st
i [
dB
]
58
,0
5,
8
51
,1
64
,2
60
,7
3,
8
55
,3
63
,7
63
,1
3,
3
58
,3
65
,6
St
av
ek
-F
0 
[H
z]
17
6,
5
13
,5
15
9,
6
19
0,
7
11
9,
4
18
,4
10
1,
8
14
1,
4
18
5,
4
25
,6
16
0,
7
22
1,
4
ta
be
la
 2
.S
pl
oš
na
 p
er
ce
pt
iv
na
 o
ce
na
 g
la
su
 o
z.
 g
ov
or
a,
 k
i s
o 
jo
 p
od
al
i p
os
lu
ša
lc
i. 
M
 –
 a
rit
m
et
ič
na
 s
re
di
na
 (a
ng
l. 
m
ea
n)
,S
D
 –
 s
ta
nd
ar
dn
i o
dk
lo
n 
(a
ng
l. 
st
an
da
rd
 d
ev
ia
ti
on
), 
m
in
 –
m
in
im
al
na
 v
re
dn
os
t,
 m
ax
 –
 m
ak
si
m
al
na
 v
re
dn
os
t.
n
al
og
a
tr
an
ss
po
ln
e 
že
ns
ke
M
oš
ki
Ž
en
sk
e
M
sD
M
in
M
ax
M
sD
M
in
M
ax
M
sD
M
in
M
ax
Sl
ik
a
2,
7
1,
1
1
5
4,
9
0,
3
4
5
1,
1
0,
2
1
2
B
ra
nj
e
2,
8
1,
0
1
5
5,
0
0,
2
4
5
1,
2
0,
6
1
4
Sm
eh
2,
7
1,
0
1
5
4,
6
0,
6
3
5
1,
2
0,
6
1
4
K
aš
el
j
2,
7
1,
0
1
5
3,
8
1,
0
3
5
1,
3
0,
6
1
4
G
ov
or
2,
4
1,
0
1
4
5,
0
0,
2
4
5
1,
1
0,
2
1
2
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 133
spolno nevtralen, bolj moški kot ženski ali
popolnoma moški. Pri ženskah sta ti dve
značilnosti prispevali k zaznavi popolnoma
ženskega ali bolj ženskega kot moškega
glasu oz. govora.
Z uporabo ρ smo ugotovili, da je pove-
zava med samooceno transspolnih žensk,
moških in žensk in povprečno F0 pri stav-
ku »Bine je doma.« statistično značilna
(p = 0,013). Prav tako je bila z ρ ugotovlje-
na statistično značilna povezava med pov-
prečno vrednostjo F0 pri stavku »Bine je
doma.« in perceptivno oceno pri opisu slike
(p = 0,019), ki so jo vključenim osebam
podali poslušalci. 
raZPrava 
Ena izmed nalog logopeda pri obravnavi
transspolnih oseb je dobiti vpogled v samo-
zaznavo glasu oz. govora transspolne osebe
in skladnost z želenim glasom. Samoza-
znava in poslušalčeva zaznava ženskosti
glasu sta bistvenega pomena za uspešno
potrditev spola transspolnih žensk, zaklju-
čevanje prehajanja in pri občutku sprejetosti
v družbo (10).
Akustične meritve glasovnih vzorcev pri
fonaciji /a/ so pokazale, da imajo transspolne
ženske višje – za ženski razpon značilne –
vrednosti, ki so bile višje kot v skupini
žensk. To pomeni, da zmorejo dobro kon-
trolirati svoj glas pri fonaciji samoglasni-
ka. Pri merjenju F0 v stavku pa opazimo, da
je vrednost pri transspolnih ženskah upad-
la za 35,4 Hz in bila nižja kot pri skupini
žensk. Nižja F0 pri stavku lahko nakazuje,
da je tudi spontan govor transspolnih žensk
na nižji F0, saj je prisotna še kognitivna
komponenta, zaradi katere je težje usmeriti
celotno pozornost samo na doseganje žen-
ske višine glasu.
Poslušalci so moškim in ženskam v pov-
prečju pri vseh nalogah podali perceptivno
oceno v skladu z njihovo spolno identite-
to. Pri transspolnih ženskah so poslušalci
v povprečju največkrat zaznali spolno nev-
tralen glas, kar lahko nakazuje neodločenost
pri ocenjevanju, oz. da so pri poslušanju raz-
pona od popolnoma moškega glasu pri
moških do popolnoma ženskega glasu pri
ženskah poslušalci zaznali razliko v glasu
transspolnih žensk.
Intonacija, barva glasu in višina so pri-
pomogle, da so jih poslušalci pri moških
v povprečju zaznali kot moške, pri ženskah
pa kot ženske. V več raziskavah omenjajo,
da višino, intonacijo in barvo glasu večina
ljudi dojema kot najbolj očitne razlike med
moškim in ženskim govorom (6, 11, 12).
Prav s spreminjanjem teh značilnosti se
z logopedsko terapijo doseže feminizacijo
ali maskulinizacijo glasu in govora (13).
Tako kot v raziskavi Boonea in sodelavcev
sta tudi v naši raziskavi podaljševanje samo-
glasnikov in izbor besed prispevala k zazna-
vi moškosti oz. ženskosti (8). Tudi ti dve
značilnosti lahko prispevata k feminizaci-
ji govora transspolnih žensk.
Statistično značilna povezava, ki se je
pokazala med samooceno in povprečno F0
pri stavku »Bine je doma.«, je bila potrjena
tudi v raziskavah avtoric Owen, Hancock,
Gelfer in sodelavcev, kjer so ugotovili, da
je višja vrednost F0 povezana z bolj žensko
samooceno (9, 14). Dvig F0 v žensko zna-
čilen razpon je eden izmed pomembnejših
ciljev pri logopedski obravnavi transspol-
nih žensk, ne pa edini (15). Pri višji F0 je bila
tudi perceptivna ocena poslušalcev pri pos-
netkih opisa slike bolj ženska. Pričakovali
smo, da se bo podobno pokazalo tudi pri
ostalih nalogah, a ker se ni, sklepamo, da
so poslušalci najverjetneje podali percep-
tivno oceno še na podlagi drugih zaznanih
značilnosti glasu in govora. 
Pomanjkljivost naše raziskave je majhen
vzorec transspolnih žensk v medicinski
potrditvi spola, vendar je večjega v Sloveniji
težko dobiti. Poleg tega smo pri udeležen-
cih posneli samo glas in govor, ne pa tudi
njihovega fizičnega izgleda in neverbalne
komunikacije. V prihodnosti nas bi zanimalo,
kako ti dve značilnosti, ki ju logopedi v tuji-
ni že vključujejo v terapijo za feminizacijo
134 Valentina Umek, Irena Hočevar Boltežar Pomembne značilnosti glasu in govora transspolnih žensk
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 134
glasu, vplivata na perceptivno oceno žen-
skosti. Zanimala bi nas tudi sprememba
vrednosti akustičnih meritev in značilno-
sti glasu ter govora pred začetkom logo-
pedskih terapij in na koncu. Naša raziskava
je izhodišče za nadaljnje raziskovanje in
135Med Razgl. 2022; 61 Suppl 2:
boljše razumevanje transspolnega glasu.
Predstavlja pomemben doprinos k sloven-
ski logopedski stroki, saj akustičnih in per-
ceptivnih značilnosti glasu ter govora
transspolnih žensk pri nas doslej ni še
nihče raziskal. 
literatUra
1. Rahne-Otorepec I, Zajc P. Razumevanje transspolnosti in vloga psihiatra pri obravnavi oseb s spolno disforijo.
VICEVERSA. 2016; 60: 4–19.
2. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska mod-
ifikacija (MKB-10-AM). Šesta izdaja [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2008 [citirano
2022 Mar 5]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/klasifikacije_sifranti/
mkb/mkb10-am-v6_v03_splet.pdf
3. American Psychiatric Association. Diagnostic and statistical manual of mental disorders (DSM-5). 5th ed.
Washington, DC: American Psychiatric Assciation Publishing; 2013.
4. Coleman E, Bockting W, Botzer M, et al. Standards of care for the health of transsexual, transgender and gen-
der-nonconforming people. WPATH: 2012;13 (4): 165–232.
5. Teich, NM. Transgender 101: A simple guide to a complex issue. New York: Columbia University Press; 2012.
6. Thornton J. Working with the transgender voice: The role of the speech and language therapist. Sexologies.
2008; 17 (4): 271–6.
7. Hočevar-Boltežar I. Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta; 2020.
8. Boone DR, McFarlane SC, Von Berg SL, et al. The voice and voice therapy. 9th ed. Boston: Pearson; 2013.
9. Owen K, Hancock AB. The role of self- and listener perceptions of femininity in voice therapy. Int J Transgend.
2010; 12 (4): 272–84.
10. Van Borsel J, De Cuypere G, Van den Berghe H. Physical appearance and voice in male-to-female transsexuals.
J Voice. 2001; 15 (4): 570–5.
11. Davies S, Papp VG, Antoni C. Voice and communication change for gender nonconforming individuals: Giving
voice to the person inside. Int J Transgend. 2015; 16 (3): 117–59.
12. Hancock AB, Garabedian LM. Transgender voice and communication treatment: A retrospective chart review
of 25 cases. Int J Lang Commun Disord. 2013; 48 (1): 54–65.
13. ASHA: Gender affirming voice and communication change for transgender and gender diverse people [internet].
Rockville: American Speech-Language-Hearing Association; 1997–2022 [citirano 2022 Mar 5]. Dosegljivo na:
https://www.asha.org/public/speech/disorders/Voice-and-Communication-Change-for-Transgender-People/ 
14. Gelfer MP, Mikos VA. The relative contributions of speaking fundamental frequency and formant frequencies
to gender identification based on isolated vowels. J Voice. 2005; 19 (4): 544–54.
15. Watts CR, Awan SN. Laryngeal function and voice disorders. Stuttgart: Thieme; 2019.
ORL 2022_Mr10_2.qxd  2.9.2022  12:59  Page 135