lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 29. junija 2012
letnik LXV • št. 51 odgovorni urednik:
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8«98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.s
Po Sloveniji Videm «Vulkan
nezadovoljstva je začel bruhati
O Stran 2
Aktualno
Ptuj • Kdaj bo zaživel turniški grad?
O Stran 3
Štajerski
Ptuj • Za večjo urejenost in kvaliteto bivanja
V turniški park po zamisli o urejanju okolja
Za večino mladih se je v teh dneh že začelo prešerno počitniško obdobje, ne pa tudi za dijake Biotehniške šole Ptuj. Na njihovem šolskem didaktično zasnovanem velikem parku na turniškem posestvu, ki je v nastajanju in na katerem so predstavljeni različni načini parkovne ureditve, dela ne zmanjka tudi v tem razgretem poletnem času.
Šport Nogomet •
Na uvodu Aluminij s Koprom, Zavrč s Šenčurjem
O Stran 11
V tem trenutku je že mogoče občudovati angleški park, tipe baročnega oziroma francoskih parkov, kmečki vrt, zeliščni vrt, različne primere živih mej, prav tako zelenjavni vrt, na katerem prevladujejo domače sorte vrtnin. Semena zanje so zbrali na celotnem območju Ptuja. Uporabo starih semen bodo poskušali čim bolj razširiti, da bi na naših vrtovih ponovno rasle domače avtohtone sorte, sta povedala ravnatelj Biotehniške šole Ptuj dr. Vladimir Korošec in Jerica Korpar, vodja praktičnega pouka. Šolski park bodo še širili, saj želijo na njem predstaviti tudi grajene elemente za parkovne ureditve, od tlakovanja do igral in še česa, kar dela okolico doma prijetno na pogled in omogoča kvalitetno bivanje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Izvedena bo najstarejša v celoti ohranjena opera
Dogodek, kot ga Slovenija še ni imela
V našem mestu bomo v nedeljo gostili dogodek, kot ga na naših tleh še nismo imeli. Gre za opero Orfej Claudia Monte-verdija, ki je nastala že leta 1607 in je najstarejša v celoti ohranjena opera na svetu.
Šesti Arsanin abonmajski koncert bo dogodek presežkov. V nedeljo bodo namreč gostili eminentne mlade glasbenike, ki zagotavljajo nepozabno glasbeno doživetje. Izvedena bo opera Orfej Claudia Monteverdija, ki je nastala že leta 1607, v Sloveniji pa še nikoli ni bila izvedena.
Kot pojasnjuje Mladen De-lin, predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana, je to najstarejša v celoti ohranjena opera na svetu, pomeni pa velik preskok v razvoju zahodne glasbe, saj predstavlja začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju vrhunec doživela v času Mozarta ter kasneje Verdija in Wagnerja.
Z izvedbo Orfeja se bodo tokrat spopadli študentje Akademije za glasbo, mladi glasbeniki, ki glasbo odkrivajo in
iščejo znotraj nje svoj izraz. Delujejo pod umetniškim vodstvom Egona Mihajlovica ter
mentorstvom domačih in gostujočih profesorjev. „Izvedba
bo združila preteklost in sedanjost. Delo, ki je nastalo pred več kot 500 leti, bo izvedeno z avtentičnimi inštrumenti in izvajalsko prakso, združeno z
mladostno energijo in motivacijo mladih glasbenikov. Projekt je interdisciplinaren, saj bodo pri njem poleg študentov Akademije za glasbo so-
Obeta se vrhunski dogodek.
delovali tudi študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje," o dogodku pravi Delin.
Da se v cerkvi sv. Petra in Pavla v nedeljo resnično obeta nekaj pri nas še ne videnega in slišanega pa dokazuje več dejstev: gre za prvo slovensko izvedbo omenjene opere, prvo interdisciplinarno sodelovanje treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani pri velikem scenskem projektu in prvo celovito uprizoritev velike opere v produkciji Akademije za glasbo. Projekt je nastal pod okriljem Evropske prestolnice kulture in je ob festivalu Arsana, ki se bo zgodil julija in avgusta, eden največjih kulturniških projektov tega leta v našem mestu.
Organizatorji obljubljajo nepozabno doživetje, mladostno glasbeno izvedbo z avtentičnimi baročnimi glasbili, izvirno scenografijo in kostumografijo, primerljivo visokoproračunskim opernim produkcijam.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv
Videm • Z12. redne seje občinskega sveta
Vulkan nezadovoljstva je začel bruhati
Zadnja predpoletna seja videmskega občinskega sveta je pokazala številne obraze nezadovoljstva tako svetnikov kot skupine občanov iz Vareje, ki so ponovno opozarjali, da nove avtobusne linije za njihove šolarje niso ustrezne.
Foto: SM
Potem ko so svetniki izpihali svoje nezadovoljstvo zaradi preredkih sej in še bolj zaradi tega, ker se v občini nič ne dela, so prišli na vrsto še jezni starši učencev iz Vareje; Branko Kostanjevec (na posnetku) je v imenu vseh prizadetih zahteval, da se uredi čas prevoza učencev iz šole drugače, kot velja od januarja letos, predlagal pa je tudi spremembo linije.
Že na samem začetku seje so svetniki okupirali župana Friderika Bračiča z milijon vprašanji in pobudami, ki so se pretežno nanašale na uničene ceste, njihove nujne sanacije, pa na takšna in drugačna popravila na občinski infrastrukturi. Andrej Rožman je bil tudi tokrat med najglasnejšimi, a je tokrat imel kar precej podpore svetniških kolegov, ki so se popolnoma strinjali z njim: „Pol leta je mimo, v občini pa ni bilo narejenega popolnoma nič! Res je, verjamem, da ni razpisov, ampak kot vse kaže, letos celo leto ne bomo naredili ničesar. To pa pomeni, da vse cilje in projekte, tudi tiste, ki čakajo že več let, samo prestavljamo v naslednje leto. Edino, kar je bilo navzven lepo narejeno, so bili Vidovi dnevi. Pa tudi pri tem moram povedati, da ljudi zelo moti, koliko denarja je bilo vloženega v to klet. Menim, da se ne motim, če vsoto zaokrožim na 200.000 evrov. In potem to klet upravlja nek človek iz druge občine?! Mislim, da bi klet morala biti v rokah našega občana, če je že občina toliko investirala
vanjo! Me pa zanima še nekaj: kakšna pogodba je sklenjena z župniščem za najem kleti in stavbe, za koliko let in kakšno najemnino plačuje občina za najem? Lahko poveste?"
Župan je odgovarjal po vrsti: „Mi smo svoj del denarja za predvidene projekte v našem proračunu zagotovili. Ti projekti, tudi oz. predvsem cestni, so vam znani. Žal pa res ni razpisov oziroma še ni rezultatov, zato ne moremo izvajati ničesar. Naš del denarja namreč pokriva le okoli 20 % naložb, vse ostalo je sofinancerski denar. Bomo pa začeli z modernizacijo cest, ki jih bomo financirali iz 21. člena Zakona o financiranju občin, predvidoma julija. Izvajalci so izbrani. Glede kleti pa takole: v njej je prek javnih del zaposlena naša občanka, žal pa se občina ne sme ukvarjati s trženjem, zato smo to dejavnost s pogodbo zaupali pač ustreznemu partnerju (podjetje Halo iz Cirkulan, op. a.). Z njimi je pogodba sklenjena do konca tega leta in če boste takrat predlagali drugega sposobnega upravitelja iz Vidma, ki bo sposoben izpeljati vse potrebne aktivnosti, izvolite, sploh ni težav! Zaenkrat je klet štartala dobro, prvi prilivi z Vidovih dni so že, čeprav niso veliki, ampak za pokrivanje stroškov vzdrževanja so dovolj. Najemna pogodba z župniščem pa je sklenjena za dobo 30 let, mesečna najemnina znaša 140 evrov. Žal objekta nismo mogli odkupiti, ker ga župnišče ni želelo prodati!"
Kdo je kriv, da se ne dela nič?!
Tudi drugi svetniki so se pridušali, da ni bilo v občini celega pol leta narejenega nič, Banička pa je še zanimalo, kdaj bo sanirana cesta v varejski klanec, ki je v obupnem stanju.
Župan je lahko le resignirano odgovoril, da letos gotovo ne, ker je predvidenih 1,6 milijona evrov za to cesto v državnem proračunu „izbrisanih". Da se ne bodo urejale niti nujne avtobusne postaje, ki bi jih bilo treba postaviti kar precej, so izvedeli ostali svetniki, ki jih je to zanimalo; župan je pač povedal, da imajo za te namene v proračunu rezerviranih le 2000 evrov, kar je absolutno premalo. In poplava nezadovoljstva med svetniki se je začela razlivati; slišati je bilo mnenja, da bi lahko vsako leto uredili vsaj eno avtobusno postajo, pa bi bilo doslej že vse rešeno, ne pa da samo prelagajo tako in tako premajhen kupček denarja zanje iz proračuna v proračun. Na koncu negodovanj je vzkipel še župan: „Pa saj poznate naš proračun, sami ste ga sprejemali in veste, koliko denarja je namenjenega za kaj! Kaj se zdaj spravljate name?! Kaj naj grem jaz kosit obcestne jarke, pa asfaltirat? Kaj bi pravzaprav radi? Nisem čarovnik, ne gre to tako, da bi se naj kar nekaj naredilo, od kje pa?!" Zavrelo pa je tudi Dušici Avguštin: „Pa saj smo danes dajali res takšne „majhne" pobude in zahteve, za kakšno ogledalo, ograjo na mostu, krpanje lukenj ... In ali nisi ti župan? Komu naj potem povemo, kaj je treba narediti?! Ali pa ne smemo več ničesar predlagati?!" Svoje je dodal še Andrej Rožman: „Če je tako, je potem brez smisla, da se sploh še dobivamo, da občinski svet sploh še obstaja! Tako in tako seje ni bilo tri mesece, pa še zdaj govorimo v prazno, če se ne da nič narediti!"
Tudi Brane Orlač je glasno ugotavljal: „Danes samo točka pobude in vprašanja traja že prek ene ure, in to zato, ker tako dolgo ni bilo seje! Na cestah se je v tem času nabralo pač toliko več lukenj ... In zanima me, kje in koliko dela osem zaposlenih v našem režijskem obratu? Kadarkoli bi kaj potrebovali, jih ni možno dobiti. Naj začnejo pripravljati polletna ali letna poročila o delu, kje so in koliko časa so na določenem delovišču!"
Naj bo spet občinski praznik
Eno zelo modro misel pa je na tokratni seji javno povedal svetnik Aleš Kolednik: „Lepo je, da imamo Vidove dneve, in če jih že imamo, bi lahko imeli nazaj tudi občinski praznik ter na njem nagradili najzaslužnejše občane. Občinski praznik je bil pred leti ukinjen zaradi zniževanja stroškov, zdaj so pa stroški s temi Vidovimi dnevi tako in tako še večji kot prej!"
Župan je na to idejo odgovoril le, da bodo o tem lahko razpravljali na naslednji seji, nato pa končno uspel zaključiti točko Pobude in vprašanja svetnikov ...
Dve avtobusni postaji za 300.000 evrov?!
Poleg očitnega nezadovoljstva svetnikov s premalo sejami in premalo narejenim v občini so svojo jezo in nezadovoljstvo na seji pokazali tudi predstavniki staršev iz Vareje, ki so, milo rečeno, besni zaradi novega programa šolskih (in rednih) avtobusnih prevozov. O tem, da v Vareji ni urejene avtobusne postaje in da ura prevoza šolskega avtobusa ne ustreza učencem in njihovim staršem, smo sicer že poročali v začetku tega leta. Takrat so se tudi sprožili prvi postopki za ureditev varnih avtobusnih postaj, starši pa so tokrat poleg tega poudarili še, da naj se prevoz iz šole do Vareje organizira ob enih in ne ob treh, saj so učenci - vozači, predvsem mlajši, ki jih je največ, prisiljeni v šoli čakati na avtobus dve do tri ure. „Naše otroke so dobesedno prisiljuje, da bi ostajali v šoli, čeprav nimajo vsi niti plačane popoldanske malice ali kosila. In potem morajo skupaj z ostalimi v jedilnico in jih gledati! Naša zahteva in predlog je, da avtobus oziroma kombi odpelje otroke iz šole ob enih. Vozačev je 19, velika večina je najmlajših, le dva sta starejša,
ki se lažje znajdeta drugače," je začel rohneti Branko Kostanje-vec v imenu vseh prizadetih iz Vareje. Povedal je tudi, da od urejanja avtobusnih postaj ni nič in da gotovo to ne bo hitro rešeno. Opozoril je še, da ni niti ustreznih prometnih znakov za postajališče, prehoda za pešce tako in tako ne, in še, da bodo svoje proteste zaostrovali, če situacije ne rešijo do jeseni, ko bodo otroci spet šli v šolo: „Res nam ni problem poklicati inšpekcije, da se postajališče zapre in prepove, pa tega zaradi drugih ne bi radi. Avtobus pa se zdaj dvakrat vozi prazen, ker svoje otroke pač starši sami odpeljemo iz šole. Predlagamo, da se res uvede krožna linija z odhodom iz šole ob enih popoldne in na tej liniji se lahko poberejo vsi učenci!" Ne župan Bračič ne ravnateljica Šegulova, ki je tudi prisostvovala seji, nista mogla prepričati Kostanjevca, da se linij ne da kar tako spreminjati in da bo potreben dogovor z Veolio, župan pa je ob tem še navrgel, da je ureditev dveh avtobusnih postaj na Vareji veliko bolj zahteven projekt kot izgleda, saj bo treba delati skupaj z Direkcijo RS za ceste, odkupiti zemljišča, pripraviti vso projektno dokumentacijo, pridobiti gradbeno dovoljenje, objaviti razpis za izvajalce del itd.: „V končni fazi bo ureditev teh dveh postaj občino stala do 300.000 evrov!" Da se bodo postaje urejale najverjetneje šele čez leto, dve ali še več, je ostalo nedorečeno, a precej jasno vsem v sejni sobi.
Za takšen denar raje taksi po željah otrok ...
Jeza Kostanjevca z dvema somišljenikoma se ni končala niti z obljubo župana, da jih bodo poklicali na skupen sestanek z Veolio, kjer se bodo poskušali dogovoriti za ustreznejšo avtobusno linijo in čas prevozov, a ker je bilo jasno, da na seji rešitve ne bo, so vsi trije Varejčani sejno sobo zapustili.
Piko na i pa je pritisnil Rož-man: „Saj je prav, da ljudje povedo, kaj jim ni prav, navsezadnje so davkoplačevalci. In pri otrocih ne bi smeli „šparati", to sem že rekel. Če gre tukaj za 20 otrok, to ni malo, boste pa menda že našli skupno rešitev. Edino 300.000 evrov za te postaje se mi zdi zelo visoka številka ... Za ta denar lahko otroke leta dolgo zelo varno vozimo v šolo čisto po njihovih željah ..."
SM
Uvodnik
Kaj pa bomo sedaj?
Pred tednom dni so se začele počitnice. Ravno dovolj časa, da so se vaši otroci lahko aklimatizirali na to, da so njihovi možgani na paši, da ni treba cel božji dan nič početi, da lahko spijo do 11. ure ali še dlje, saj tako ni nikogar, ki bi jih kontroliral. Popoldne pa se zdolgočaseno prekladajo s kavča na fotelj in s fotelja na tla in jamrajo okrog, kako hudo jim je dolgčas.
Teden dni je tudi že skoraj dovolj časa, da doživite blažji živčni zlom, ko vas otrok vsak dan pet ali desetkrat kliče v službo, kdaj vendar že pridete domov in če ste ga lepo vzgojili, ali lahko pogleda še eno nadaljevanje priljubljene oddaje na televiziji in odigra igrico, da se prebije v naslednji „level". In kaj boste rekli, v stiski, ker vas šef mrko gleda, ker že spet govorite po telefonu? „Glej, otrok, ti samo poglej in igraj," samo da bo mir. Ja, poleti starši nismo dlakocepski, takrat gre za preživetje in ne za načela. Če imate otroka v puberteti, pa boste vi tisti, ki boste po desetkrat klicarili domov, da se prepričate, ali je mulc že vstal, ali je sploh že prišel domov, ali je peljal psa na sprehod in ali se v vašem stanovanju ne odvija divja dopoldanska „starši so v službi"zabava.
Tistemu, ki si je izmislil delavnice in tabore, bi bilo treba postaviti spomenik ali pa vsaj podeliti kakšno častno občanstvo v prestolnici ali častni doktorat na kakšni pomembni fakulteti, kajti bistveno je pripomogel k izboljšanju družinskega življenja med počitnicami. Čeprav je ponudba tovrstnega preživljanja počitniških dopoldnevov nekoliko manjša, kot je bila nekaj let nazaj, ko še nismo šparali in zategovali pasu, pa vendar reši teden ali dva na počitniškem koledarju vašega otroka.
Organizirati počitnice za šolarje, ki imajo dva meseca počitnic, vi pa običajno le kakšna dva tedna, je umetnost, in če vam pri tem uspe do vašega dopusta ohraniti še nasmeh na obrazu, ste zmagali.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Kdaj bo zaživel turniški grad?
„Ni bistveno ta grad imeti, bistveno ga je oživiti"
Da so v turniškem gradu skriti veliki zakladi, ki čakajo prave ideje in sredstva za njihovo uresničitev, je bila ena izmed iztočnic posveta na temo obnove in oživitve gradu in parka TUrnišče. Katere so tiste dejavnosti, ki bodo generator dogajanja v gradu, se že kaže, spremljajočih idej pa je še veliko.
Minuli teden je Biotehniška šola Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj organizirala posvet na temo Skriti zakladi Turnišča. O tem objektu in parku ter potrebi po obnovi je bilo sicer v zadnjih časih povedanega že veliko. A vendar je vsak dodaten korak, ki bi lahko prispeval k čim prejšnji obnovi, še kako pomemben. Najbrž je tudi zato bil odziv javnosti na zadnjem posvetu precej dober. Svoja stališča so tokrat podali tudi predstavniki ministrstva za izobraževanje, šolstvo, znanost in kulturo, ki je nekaj korakov k temu, da grad končno zaživi, že naredilo.
Da gre za objekt, ki lahko bistveno poveča prepoznavnost Ptuja, je uvodoma dejal dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj. Ta je del turniškega kompleksa v zadnjih mesecih lepo uredila in povečala. Zgrajen je tudi nov objekt, ki bo pomembno prispeval k razvoju izobraževanja odraslih na področju biotehnike.
Kmetijstvo kot razvojna možnost pa tudi v prihodnje ostaja ena izmed pomembnih komponent, ki naj bi prevladovale v turniškem kompleksu. Vsebina pa s tem naj ne bi bila zaprta, ideje se namreč še zmeraj kopičijo, vse pa povezuje želja po odprtosti gradu.
Država: septembra prenos lastništva na občino
Tokratni posvet je nadaljevanje prizadevanj, da se grad in park uredita celovito ter da se zastavi jasna vizija obnove, ki pa bo zaradi pomanjkanja sredstev dolgoročna. Mesto Ptuj je skupaj z Biotehniško šolo že naredilo pomemben premik. Pismo o nameri, s katerim naj bi se lastništvo iz ministrstva za izobraževanje, šolstvo, znanost in kulturo preneslo na ptujsko občino namreč predstavlja pomemben korak k uresničitvi določenih ciljev. Potem ko se je grad Turnišče znašel na seznamu za prodajo, je namreč
Posvet je postregel z veliko idejami, kako grad oživiti.
stekla hitra in uspešna akcija. Ta naj bi konkretne sadove, ki bodo sledili pismu o nameri, obrodila že letos. Kot je na posvetu dejala predstavnica ministrstva za izobraževanje, šolstvo, znanost in kulturo Alenka Črnič, naj bi do septembra že pripravili osnutek pogodbe o prenosu lastništva na Mestno občino Ptuj, s čemer bo urejen pravno-formalni status gradu.
Še preden bo lastništvo urejeno, pa si ptujska občina želi jasno zastavljene cilje in namembnost prostorov v gradu. Ob tem, da so s tokratnim posvetom želeli opozoriti na pomembnost revitalizacije gradu, je bil njihov namen predstavitev realnih možnosti obnove in predstavitev idej, ki bi lahko zaživele skupaj s turniškim gradom. Dokončna ideja, kaj naj bi dejansko bil osnovni namen kompleksa, še sicer ni dokončno oblikovana, se pa že kažejo iztočnice.
Po besedah ptujskega župana dr. Štefana Čelana, je najpomembneje to, da grad Turnišče in celoten kompleks ostanejo odprti za javnost.
Čelan je tudi tokrat spomnil, da sta se ponujali dve skrajnosti: privatizacija te pomembne kulturne dediščine ali 100-od-stotno lastništvo javnih prav-
nih oseb. „Resnica pa je nekje vmes, le poiskati jo je treba in zadevo zdravo razumsko konceptirati," je dejal ptujski župan. Po njegovih besedah sodeč, je sklepati, da rešitev turniškega gradu vidi v javno-zasebnem partnerstvu.
Sta pa se s Črničevo strinjala, da je tudi čas konstanta, na katero gre računati pri realizaciji omenjenega projekta. „Šlo bo za dolgotrajen proces, zato je čas nekaj, na kar moramo računati pri izvedbi takih projektov," je še dejal Čelan.
Šola je del grajskega kompleksa že obudila
Čelan je prepričan, da je prizadevanjem Biotehniške šole Ptuj, ki deluje v sklopu Šolskega centra Ptuj, vredno slediti. Ta so namreč grajski kompleks že dodobra prebudila, šolske vsebine pa so ga v zadnjih letih, še posebej mesecih, tako rekoč napolnile z življenjem.
Zato šolsko dejavnost ptujski župan vidi kot osrednji generator, ki bi pomagal graditi sistem v gradu. Ambicija je tudi razvoj višjega in visokošolskega izobraževanja na biotehniškem področju, ki bi prav tako lahko zaživelo na Turnišču. „Prav je, da se šolstvo na tem področju
najlepšega. Eno leto po moji lanski pobudi pa sem pisal predsednikoma vlade in države in dal nek nov predlog, da bo idej še več. Predlog o Muzeju uspehov Slovenije in Slovencev. Mislim, da bi lahko v tem gradu ustvarili tak muzej, ker enostavno preveč gledamo politiko in medije, ki pravijo, da je vse zanič, da so vsi politiki barabe, da so vsi menedžerji tajkuni ... Moramo začeti gledati pozitivne zgodbe. Tak mu-
zej bi lahko preusmeril našo pozornost. Če je treba zdraviti javne finance, je treba zdraviti tudi samopodobo tega naroda. Po 20 letih v tej državi pravimo, da je vse zanič, da je bilo vse zaman, muzej uspehov pa bi lahko preobrnil to logiko. Imam tudi idejo, kako tak muzej narediti brez enega samega proračunskega evra, tudi zato se za to idejo nekateri že zanimajo," pojasnjuje Strelec.
Dženana Kmetec
razvija naprej," je bil jasen Če-lan, ki pa grajski kompleks vidi kot sedež različnih inštitucij.
Ob tem dodaja, da gre za kulturni spomenik, ki se ne sme zapreti. „To mora ostati odprta destinacija, tudi za turistične namene," je še prepričan.
Resna preigravanja so tako že pokazala določeno pot, nič pa še ni dokončno. Šele ko bodo celovito postavljene temeljne postavke in jasna strategija vsebine gradu, se bo pričelo nadgrajevanje idej. Posveti, kot je bil tokratni, pa odpirajo nove poti in ambicije zavodov, društev in institucij. Pričakovati pa je, da bodo želje in ideje eno, zagotovitev sredstev pa spet nekaj povsem drugega. Da je ilu-zorno pričakovati, da bi država letos lahko zagotovila sredstva, je bila v petek povsem jasna Črničeva. „V prihodnosti nas čaka kar nekaj dela," je še dejala predstavnica ministrstva.
Pred ogledom grajskega kompleksa, ki so ga pripravili v sklopu posveta, pa je skupaj z ostalimi prisotnimi prisluhnila še predstavitvi ravnatelja Biotehniške šole Ptuj, ki je predstavil možnosti rabe objektov in naravnih vrednot na območju gradu Turnišče.
Muzej uspehov Slovenije
in Slovencev - v gradu, brez enega evra!
Kot vse kaže, bo osrednja dejavnost tudi v prihodnje namenjena šolstvu, pojavljajo pa se že nekatere ideje, kaj vse bi lahko bile spremljajoče dejavnosti, ki bi v gradu lahko našle svoj prostor pod soncem.
Eno izmed teh je predstavil Samo M. Strelec, eden izmed pobudnikov akcije za oživitev turniškega gradu.
„To, kar je naredila Biotehniška šola, se mi zdi bistven korak naprej. Kot sem povedal že pred enim letom, še vedno ponavljam: ni bistveno ta grad imeti, bistveno ga je oživiti. Če ga bo oživila pedagoška dejavnost z mladimi, je to nekaj
Ormož • Kaj zanima mlade
II	■■ V|	V
Na pijači z županom
Mladinski center Ormož je pripravil srečanje z županom občine Ormož Alojzom Sokom, na katerem so gimnazijci župana spraševali, kar jih je zanimalo, izmenjali mnenja, videnja, izkušnje in spoznanja o življenju mladih pri nas ter predstavili svoje rešitve za obstoječe situacije. Srečanje je potekalo ob šanku v Unter-hundu. Pospremljeno je bilo z žvenketom ledu v posodici za mešanje koktajlov, saj se je Izzy ves čas pogovora spretno vrtel za šankom in mešal privlačne brezalkoholne pijače v najrazličnejših barvah, obogatene z obilico sadja in ledu, kar je še dodatno poskrbelo za posebno vzdušje. Unterhund je bil poln gimnazijcev, ob šanku pa je bilo nekaj najbolj zgovornih, ki so v imenu vseh postavljali vprašanja. Ena najbolj perečih tem je štipendiranje in zaposlovanje mladih. Župan je priznal, da so stvari bistveno drugačne kot takrat, ko je sam iskal štipendijo in službo, a je sogovornikom svetoval, naj se odločajo za poklice, s katerimi se bodo lažje zaposlili. Povedal je tudi, da občina vsako leto podeljuje okrog 15 štipendij, vse pa je obja vljen o na občinski spletn i stran i.
Foto: Viki Ivanuša
Gimnazijci so se v Unterhundu družili na pijači z županom Alojzom Sokom, s katerim so se pogovarjali o aktualnih temah, ki zaposlujejo mlade.
Mladi so se pritoževali, da jim manjkajo prostori za druženje, da Unterhund ni za vsak okus. Župan jim je povedal, da je po krajevnih skupnostih veliko prostorov, ki bi jih lahko uporabljali tudi mladi, v njih pa je mogoče prirejati tudi prireditve. Povedal je, da bodo nad Unterhundom obnovili prostore za MCO, študenti pa se bodo razširili v prostorih nad staro komunalo.
Mladi so predlagali, da bi prenovili staro diskoteko v hotelu, vendar jim je župan pojasnil, da ni v občinski lasti, kakor tudi ne lokali na Kerenčičevem trgu, ki bi jih mladi radi spremenili v slaščičarno ali lokale. Povedal je tudi, da mesto šteje le 2500prebivalcev, občina pa skupno 13.000, kar je premajhna kritična masa ljudi, da bi lahko funkcioniralo več stvari. Povedal je, da so v njegovih časih mladi vse zabave organizirali sami. Menda so organizirali številne veselice in poskrbeli za zabavo, saj so mladinski aktivi odlično delovali in so se mladi bolj družili.
Slišali smo tudi, da si mladi želijo več denarja za svoje dejavnosti, zato jim je župan svetoval naj ustanovijo društvo in se prijavijo na ustrezne razpise. Pojasnil jim je tudi, da je želel popestriti dogajanje na bazenu z igriščem za odbojko na mivki, vendar bi bilo to lahko usodno za črpalke.
V občini razmišljajo tudi o selitvi knjižnice v prostore nekdanjega vrtca, ki jih nameravajo obnoviti, gimnazijci pa bojda v počitnicah načrtujejo oživitev Kerenčičevega trga z raznimi aktivnostmi. Župan jim je pri tem zagotovil vso podporo.
Omenili so tudi, da je v Ormožu malo dela za študente in dijake, pa še tega dobijo vedno eni in isti prek vez. Župan je potrdil, da jih nekaj vzamejo za kakšen teden na prakso tudi v občini, ampak to je bolj malo, razmere v ormoškem gospodarstvu pa temu tudi niso naklonjene. Opozoril je, da so v občini odlični pogoji za kmetijstvo in turizem, pa ni pretiranega interesa. Zgrajen je bil največji namakalni sistem v Sloveniji, ki je priložnost za razvoj zelenjadarstva, dejavnosti, ki v sezoni potrebujejo veliko dodatnih delavcev.	Viki Ivanuša
Foto: DK
Ptuj • Projekt Vito
Projekt s strateškimi odgovori za probleme mestnega jedra
Projekt Vito je nadaljevanje projekta Adhoc, za katerega je MO Ptuj pridobila tudi evropska sredstva. Kot partner v tem mednarodnem projektu se je dokopala do ključnih strateških odgovorov, kaj pravzaprav narediti v starem mestnem jedru, da bo to živelo kot sodobno in živahno mesto z visoko kvaliteto življenja tako njegovih prebivalcev kot obiskovalcev mesta.
V projektu Vito je MO Ptuj vodilni partner, kar je po besedah ptujskega župana Štefana Čelana pomembna referenca, obenem pa smo z njim dobili nekatere konkretne predloge in rešitve za nekatere vitalne probleme starega mestnega jedra. Kot je povedala Simona Kašman, višja svetovalka MO Ptuj, vodja projekta Vito v MO Ptuj, je MO Ptuj v okviru projekta Vito izvedla več manjših lokalnih projektov, ki se navezujejo na glavne cilje projekta. V okviru projekta, ki je transnacionalen, financiran iz Programa JV Evropa, pa je 30. maja na Ptuju potekala tudi zaključna mednarodna konferenca pod naslovom Celostni urbani razvoj zgodovinsko pomembnih mest kot regionalnih središč v JV Evropi. Partnerji projekta so bili aktivni še zadnji dan maja in prvega junija.
„Ker smo ob pripravi projekta Adhoc Ptujčani odigrali zelo pomembno vlogo in se izkazali kot dobri izvajalci in gostitelji, nam je takratni vodilni partner, podjetje iz Nemčije, zaupal
Foto: Črtomir Goznik
Simona Kašman, višja svetovalka, vodja projekta Vito v MO Ptuj
vodenje tega projekta. Vito je projekt, v katerem Mestna občina Ptuja nastopa kot vodilni partner znotraj sedmih držav oziroma mest teh držav (Romunije, Slovaške, Avstrije, Italije, Grčije, Madžarske in Slovenije). To je pomembna referenca za našo občino, hkrati pa smo dobili konkretne predloge in rešitve. Če je bil prvi dokument strateški in je govoril o tem, kako se lotiti problemov v starem mestnem jedru, je Vito projekt, s katerim smo se osredotočili na konkretne rešitve. Teh je skupaj pet.
Tako smo dobili projektno dokumentacijo, kako se lotiti tako pomembnega spomenika, kot je Mestna hiša in ga narediti energetsko učinkovitejšega in varčnejšega. Drugi projekt je povezan s prenovo Mestnega trga, ki bi ga kot osrednji trg v starem mestnem jedru želeli pripraviti tako, da bi se na njem lahko bolj ugodno, udobno in logistično bolj sprejemljivo dogajali pomembni dogodki javnega pomena. Za to je izdelana tehnična rešitev. To so konkretne rešitve, ki jih je dobilo posamezno partner-
sko mesto, ki sodeluje v tem projektu. Tretji projekt MO Ptuj je izvedba urbanistične arhitekturne delavnice - Arheološki muzej, četrta - Kon-zervatorski načrti MO Ptuj, najbolj prepoznavne stavbe na Mestnem trgu, in peta -Posodobitev Lokalnega energetskega koncepta (zasnove) MO Ptuj. Zdaj imamo na voljo strokovne podlage, s katerimi bi lahko v prihodnjih letih kandidirali za finančna sredstva," je o projektu Vito povedal ptujski župan Štefan Čelan.
Projekt Vito se je začel septembra leta 2009 in bo trajal do avgusta 2012. Osredotoča se na izboljšanje transnaci-onalnih urbanih struktur v upravljanju z mestnimi jedri in na implementacijo pilotskih projektov na lokalni ravni z oprijemljivimi rezultati, ki izboljšujejo privlačnost mest v JV Evropi in spodbujajo njihov gospodarski razvoj. Njegov glavni cilj je skupen razvoj integriranih urbanih razvojnih strategij za mala in srednje velika mesta na osnovni njihove kulturne dediščine. Mesta, ki sodelujejo
v projektu Vito, se ponašajo z dolgo tradicijo regionalnih središč in so izvajalci storitev za svoje regije. Srečujejo se z bolj ali manj podobnimi težavami, ki so posledice demografskih in družbenih sprememb, med njimi pa obstajajo tudi ključne razlike, ki spodbujajo medsebojno učenje.
V okviru finančne perspektive 2014-2020 bodo imeli prednost projekti, ki so bili na nek način že predhodno podprti in so financirani iz Evropske skupnosti, je ob robu mednarodne konference Vito povedal ptujski župan Štefan Čelan. S tem, ko smo prišli do že omenjenih manjših lokalnih projektov, smo pridobili večjo verjetnost, da bomo v finančni perspektivi 2014-2020 sofinancirani. Še pomembnejše pa je dejstvo, da smo pridobili čas, pravi ptujski župan. Sedaj imamo t. i. zalogo projektov in ko bodo razpisi zunaj, jih bomo lahko predlagali. Projekt Vito se bo nadaljeval tako, da bo MO Ptuj lahko vodilni partner tudi v nadaljevanju teh projektov in iskanju ne-
kih drugih povezav. Vito kot projekt z vsebino ne bo ugasnil, bo pa ugasnil kot projekt pod tem imenom. Mesta se bodo naprej povezovala in iskala druge tehnične rešitve ter pridobivala ustrezno projektno dokumentacijo in tehnične rešitve na zalogo, ki jih bodo lahko v prihodnosti uporabila pri prijavi na različne razpise. Katera mesta se bodo povezovala, je odvisno od posameznega razpisa. Najti sorodna partnerska mesta, ki se srečujejo s podobno problematiko kot mesto Ptuj, in jih povezati v projekt, ni tako enostavno. Težko pa je najti tudi pripravljenost za sodelovanje. Veliko lažje pa je, če imaš referenco, da si bil vodilni partner. Verjamem, da bomo v prihodnjih letih na podlagi pridobljenih referenc lahko hitro sklepali prave partnerske vezi, s katerimi bomo prišli do uporabnih rešitev, ki jih bomo lahko tudi izvedli, je še o projektu Vito in njegovem nadaljevanju v bodoče povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vito je projekt, ki prinaša konkretne rešitve za Mestni trg kot ptujski osrednji trg.
Ptuj • OŠ Ljudski vrt uspešna na državnem tekmovanju mladih tehnikov
Z maketo šolskega dvorišča do državnega naslova
V začetku junija je bilo v Ljubljani v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije tekmovanje mladih tehnikov, področje konstruktorstva, na katerem je bila nadvse uspešna OŠ Ljudski vrt. Učenca Rok Stubičar in Matjaž Kokol sta predstavila projekt - maketo šolskega dvorišča - v panogi Iz učenčeve delavnice in dosegla prvo mesto na državni ravni.
Pri izdelavi te makete so se ob Roku Stubičarju in Matjažu Kokolu trudili še Žan Muhič, Matic Branda, Blaž Hazimali, Jan Belšak, Jan Krajnc, Metod Cvetko, Ma-ksimiljan Lavrenčič in Matic Šprah, učenci od 6. do 9. razreda OŠ Ljudski vrt. Mentor modelarskega krožka je bil Miran Petek, prof. tehnike in geografije. Kot je v imenu ekipe mladih tehnikov - konstruktorjev povedal Rok Stu-bičar se je vse skupaj začelo s točo v letu 2008, ki je tako poškodovala telovadnico OŠ Ljudski vrt, da jo je bilo treba porušiti in zgraditi novo, ob tem pa je bil zgrajen tudi prizidek z jedilnico.
Na prostoru, na katerem je bilo nekoč parkirišče, so učenci videli priložnost za nastanek nekaj kvalitetnejšega, glede na to, da je bilo za šolo zgrajeno novo parki-
rišče. V glavi so imeli misli o nastanku atrija, ki bi bil namenjen prostočasnim aktivnostim. Zbrali so najrazličnejše ideje učencev iz različnih razredov. Ideje, ki so se največkrat „ponovile" in so bile zanimive, so posvojili s ciljem, da bi jih realizirali, da bi dobili prijeten prostor za druženje med odmori. Vključili so jih v maketo, s katero so želeli prepričati gradbeni odbor za gradnjo nove telovadnice in prizidka, da pristopijo h gradnji. Izdelali so jo v dveh tednih, gradbeni odbor jo je z navdušenjem sprejel, obljubil je, da jo bo tudi realizirali, če so se že tako zelo potrudili. „Bili smo zelo navdušeni, da smo z maketo oziroma idejo o ureditvi atrija uspeli, da smo uspeli pridobiti sponzorje za ta naš projekt. Kar nekaj časa ga že koristno upora-
bljamo," je v imenu ekipe mladih tehnikov - konstruktorjev povedal Rok Stubičar, ki je tudi povedal, da si sedaj želijo samo še zvočnike, vse drugo, kar so si želeli, da bi
v atriju bilo, pa že imajo. Maketo so najprej predstavili na regijskem tekmovanju, kjer so osvojili prvo mesto, zatem pa so uspeh ponovili še na državnem tekmovanju. Men-
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnjem državnem tekmovanju mladih tehnikov, področje konstruktorstva, sta učenca Rok Stubičar in Matjaž Kokol v panogi Iz učenčeve delavnice predstavila maketo šolskega dvorišča in za OŠ Ljudski vrt dosegla prvo mesto.
tor ekipe Miran Petek je nad ekipo mladih tehnikov zelo navdušen. Skoraj ni verjel, da jim bo uspelo narediti vse skupaj v tako kratkem času. Res pa je, da so se nesebično trudili, dve uri zjutraj pred začetkom pouka in še po pouku. Trdno so bili odločeni, da bodo to, kar so si zadali, tudi realizirali. Razveseljivo pa je, da so tudi sami sodelovali pri konkretni izvedbi projekta. Z maketo šolskega dvorišča so se udeležili letošnjega tekmovanja ZOTKS predvsem iz razloga, ker te makete doslej še niso nikjer predstavili, razen v šoli, pa tudi časa niso imeli ob vseh drugih projektih. Ker pa je generacija fantov, ki so izdelali to maketo, letos še na šoli, je bilo smiselno, da se udeležijo letošnjega tekmovanja mladih tehnikov. Na tehničnem področju je
OŠ Ljudski vrt zelo dejavna; izdelujejo rakete, izdelke iz lesa, letos so med drugim izdelali tudi veliki katapult, ki so ga javnosti prvič predstavili na letošnji pustni po-vorki. Vsega tega pa jim ne bi uspelo narediti, če ne bi imeli pogojev za to, opreme in prostorov, samo navdušenje namreč ni dovolj. Delo v tem in drugih krožkih je za mlade ljudi izrednega pomena, saj skozi to prepoznavajo tudi svoje talente, pogosto pa je tovrstno udejstvovanje tudi odločilno pri odločitvi za bodoči poklic. Ni jih malo, ki se skozi to najdejo v tehničnih usmeritvah izobraževanja, robotiki, elektroniki, lesno-predelovalni industriji in ki uspešno nadaljujejo v osnovni šoli začeto delo na področju konstrukcije.
MG
Središče ob Dravi • 4. izredna seja občinskega sveta
Prispevali bodo za mesečne vozovnice
V Središču ob Dravi so se svetniki znašli pred vprašanjem, kaj storiti z družbo Termal Ormož, d. o. o., in ali naj se odločijo za znižanje cen mesečnih vozovnic v šolskem letu 2012/13.
V zadnjem času več občin sodeluje s prevoznikom Veo-lia Transport Štajerska v projektu Znižanje cen mesečnih vozovnic. Menda se je zaradi tega sodelovanja bistveno povečalo število uporabnikov avtobusnih prevozov in v Ve-olii sklepajo, da je glavna motivacija za povečano uporabo njihovih storitev ugodna cena vozovnic, ki jo ponujajo uporabnikom zaradi sodelovanja občin.
Letos je prišlo na področju državnega sofinanciranja dijaških in študentskih vozovnic do kar nekaj sprememb, prevoznika pa še posebej skrbi kalkulacija cene mesečnih vozovnic. Zato so občini Središče ob Dravi sporočili, da so bili zaradi sprememb prisiljeni znižati komercialne popuste, kar posledično pomeni podražitev mesečnih vozovnic v povprečju za 5 evrov. V Veolii so obdržali
cene vozovnic, ki so bile pogodbeno dogovorjene in tako se cene za dijake in študente občine Središče ob Dravi ne spreminjajo, ostajajo 20 oziroma 45 evrov.
Prevoznik je opozoril tudi na nenehno enormno poviševanje cen goriva, ki jim prav tako zvišuje stroške. V zadnjem šolskem letu se je cena goriva zvišala za 10 %. Ker so lani v Središču ob Dravi dosegali v povprečju
30 uporabnikov mesečno, so svetnikom predlagali, da občina prevzame zvišanje cen v višini 150 evrov mesečno, ki bi jih vključili v pogodbo o sodelovanju v projektu v prihodnjem šolskem letu. Kot pri obstoječem dogovoru bi tudi ta znesek zmanjševali z vsakim dodatnim novim uporabnikom. To pomeni, da že pri približno petih novih uporabnikih občina tega dela subvencije ne bi več plačeva-
la. Svetniki so predlog prevoznika potrdili, saj se zavedajo pomembnosti odločitve za domače dijake in študente. Med dvema ponujenima variantama pa so se svetniki odločili tudi za prenehanje delovanja družbe Termal Ormož, d. o. o. Družba je bila ustanovljena v času, ko so potekale geološke raziskave na Hardeku in se je obetalo, da bi morda lahko našli toplo vodo, ki bi zadostovala za
potrebe termalnega turizma. Žal se je to izkazalo za nerealno, družba, ki jo je ustanovila Občina Ormož (Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) ter več ormoških podjetij, pa je obstajala le na papirju. Sedaj pa so pospravili še tega in poslovne deleže vrnili družbenikom.
Svetniki so potrdili tudi prenos kratkoročno odloženih sredstev (4.242,49 evrov) in tekočih prihodkov Vrtca Navihanček (2.628,64 evrov) za pokrivanje investicijskih del v telovadnici OŠ Središče ob Dravi. V vrtcu so lani iz tekočih prihodkov kupili nekaj osnovnih sredstev in inventarja - otroci so dobili novo igralnico, omaro za ležalnike, projektor, fotokopirni stroj in prenosni računalnik.
Viki Ivanuša
Ptuj m Na obisku pri Srečku Ježovniku
Računalnik - nepogrešljivo okno v svet tudi za malo starejše
Srečko Ježovnik, tajnik breške borčevske organizacije, je pri 92 letih še vedno čil in vitalen ter eden tistih, ki mu znanje računalništva vsakodnevno odpira okno v svet novic in dogajanja.
Sam zase pravi, da ni star, da je le v letih, da se je navdušil za uporabo računalnika pa je kriv sin, ki ga je pri 80 letih popeljal v svet računalništva. Predstavil mu je osnove, pozneje pa je bil čisti samouk. Danes pravi, da si življenja ne more več zamisliti brez raču-
nalnika, ker ne bi mogel ničesar delati, če ga ne bi imel. Tudi tajniške posle za borčevsko organizacijo tako veliko lažje opravlja, skupaj s predsednico Danico Krajnc sta uigran tim, in kot se pošali, je prav, da delo in odgovornosti prevzemajo nekoliko mlajši,
saj je medgeneracijsko sodelovanje nadvse dobrodošlo tudi v teh primerih, ne samo med mladimi in starejšimi, temveč tudi med starejšimi.
Po poklicu je strojni tehnik, zaposlen je bil v mariborskem Tamu. Upokojil se je po 40 letih dela leta 1979, ko se
Poslovnež A lbin Brencl
je pojasnil, da se v podjetju Albin Promotion že dobri dve leti intenzivno ukvarjajo z raziskavo in osvajanjem
afriškega tržišča. Njihova prizadevanja so v nekaterih afriških državah že naletela na ugoden odziv, saj so jih v Maj-
šperku v tem času obiskali
najvišji predstavniki Gabona, Mavretanije, Senegala ter Ekvatorialne Gvineje, s katerimi sodelovanje že uspešno poteka. »S predstavniki afriških
Foto: M. Ozmec
leta 1944 na Kozjaku, ko je že mislil, da bo v visokem snegu umrl. Še vedno vozi tudi avtomobil. Uporabo računalnika bi vsakemu priporočil, pravi. Čuti, da si z njegovo uporabo bistri um, rad poseže tudi po knjigah, letos je prebral
že devet knjig, ker ga branje spodbuja k razmišljanju in mu bogati življenje. Srečko Ježovnik je še en dokaz več, da je tudi tretje življenjsko obdobje lahko polno izzivov, le poiskati jih je treba.
MG
je tudi z družino preselil na Ptuj. Živi s hčerko, ki je učiteljica v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Žena mu je umrla pred štirimi leti. Še vedno pa pri teh letih ni pričakoval, da jih bo dočakal. Vojna vihra ga je kot aktivnega borca močno preizkušala, najhuje je bilo
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Ježovnik si pri 92 letih vsakdana ne more zamisliti brez računalnika.
Majšperk • Podjetje AP prodira na afriško tržišče
Gana potrebuje proizvodnjo obnovljivih virov energije
Podjetje Albin Promotion v Majšperku je sredi junija obiskala delegacija iz afriške republike Gana, ki jo zanima proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ter sodelovanje na področju tekstilne industrije.
Med poslovnim obiskom delegacije republike Gane v Majšperku (z leve): Franci Weingerl in Albin Brencl iz podjetja AP Majšperk, minister Charles Baah, veleposlanica Gane Evelina Anita Stokes Hay-ford, Edvard B. Ashong Lartey, Milan Vinkler, Simon Atieru, Reghina Appiah Sam in Naser Zulbeari.
držav se v glavnem dogovarjamo o prodaji najrazličnejših recikliranih materialov in slovenskega znanja na področju obnovljivih virov energije, še posebej solarne energije, ki je v Afriki še popolnoma neizkoriščena. V naših srečanjih smo zelo pozorni na to, kakšne vere prevladujejo v posameznih državah, saj se temu primerno prilagajamo njihovi tradiciji in verskim običajem.«
Posebno gospodarsko delegacijo republike Gana je na obisku v Majšperku vodila ambasadorka Gane v Sloveniji Evelin Anita Stokes Hayford, poleg nje pa so bili v delegaciji še minister konzularnega predstavništva Gane v Italiji Charless Baah, direktor investicijskega in promocijskega centra Gane Edvard B. Ashong Lartey, predstavnik sveta za
ekonomsko politiko Gane Simon Atieru ter predstavnica državnega protokola Gane Regina Appiah Sam. V pogovorih z vodstvom podjetja Albin Promotion je sodeloval tudi slovenski poslovnež makedonskega rodu Naser Zulbeari, ki z nekaterimi afriškimi državami prav tako že sodeluje.
Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencel je bil obiska visoke in močne gospodarske delegacije iz Gane zelo vesel: »Izredno sem vesel, saj se moja prizadevanja in ljubezen do Afrike tako že pozitivno potrjujejo. V pogovorih o sodelovanju našega podjetja AP z republiko Gano vidimo veliko konkretnih možnosti. Vemo, kaj vaša država ima in kaj potrebuje, zato se bomo potrudili, da boste z našim sodelovanjem na gospodarskem področju resnično zadovoljni. Še posebej zato, ker želimo v interesu tega sodelovanja v Gani izobraziti vaše ljudi, pri čemer vidim možnost odprtja tudi nekaj sto delovnih mest. Za vse produkte, ki jih bomo pridelali v reciklaži, bomo zagotovili tudi ustrezno tržišče. Ta vaš obisk pa nam daje dodatno upanje in voljo, da bodo dogovori o poslovnem sodelovanju rodili pozitivne rezultate.«
Veleposlanica Gane Eve-lin Anita Stokes Hayford pa je ob zahvali za povabilo
k poslovnemu sodelovanju poudarila: »Za našo državo je zelo pomembno zagotoviti lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih in okolju prijaznih virov. Sedaj jo v glavnem pridobivamo iz vodnih virov, ki pa v poletnih sušnih obdobjih v Afriki skoraj povsem usahnejo, zato vidimo velike možnosti v zagotovitvi energije iz alternativnih virov, predvsem sončne energije, ki je imamo v Afriki na pretek. Ob tem poudarjam, da je Gana v odnosih do Slovenije zelo odprta dežela, v okviru poslovnega dogovarjanja s podjetjem Albin Promotion pa si želimo predvsem sodelovanja pri pridobivanju solarne energije ter proizvodnje energije iz odpadnih materialov, zelo zanimiv je zame program Deguel, ki temelji na predelavi odpadnih gum, možnosti poslovnega sodelovanja pa vidimo tudi na področju tekstilne industrije, ki ima tukaj v Majšperku bogato tradicijo.«
Sicer pa so si že pred poslovnimi pogovori visoki gostje iz republike Gene z zanimanjem ogledali proizvodne prostore podjetja Albin Promotion v Majšperku, po besedah Albina Brencla pa bodo konkretno sodelovanje na posameznih področjih kmalu utrdili ob skorajšnjem obisku njihove delegacije v Gani.
M. Ozmec
Ormož • Ob dnevu državnosti tudi otvoritev Ormoškega poletja J Od tod in tam
Smo pričakovali preveč in prehitro?
Na lep petkov večer so Ormožani lahko preživeli kakšno urico skupaj na grajskem dvorišču, kjer je potekala osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, nato pa še uradna otvoritev Ormoškega poletja z nastopom skupine Fake Orchestra.
Slavnostni govornik na osrednji proslavi je bil župan Alojz Sok, ki je povedal, da večina narodov praznuje en pomemben državni praznik, Slovenci pa imamo dva - dan samostojnosti v spomin na plebiscitar-no odločitev za samostojno državo in dan državnosti, ko smo svojo samostojnost sporočili svetu in jo v desetdnevni vojni za Slovenijo s pomočjo vojske in policije tudi izborili. Oba praznika sta neposredno po poletnem oziroma zimskem solsticiju. Ker dan državnosti praznujemo, ko je dan najdaljši in noč najkrajša, je govornik zaželel, da bi tudi samostojna država trajala za vedno. Menil je, da če bi bili v preteklosti bolj složni in pogumni, bi lahko dobili svojo državo že prej, morda po I. svetovni vojni. Svojo veličino pa bosta oba praznika - po mnenju Aloj-
ORML
Foto: Viki Ivanuša
Slavnostni govornik je bil župan Alojz Sok, ki je v zaključku občane pozval, da ob prazniku izobesijo zastave.
za Soka - doživela šele, ko se bosta postarala in bosta kot staro vino, Slovenci pa bomo s ponosom praznovali visoke jubileje lastne države. Čas bo pokazal tudi, ali smo naredili
m
r
Foto: Viki Ivanuša
Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč sta najprej nastopila na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti, nato pa sta se prelevila v Natalijo in Boža, ki sta odprla letošnje Ormoško poletje.
vse prav in dobro pri pridružitvi Evropski skupnosti. Župan Alojz Sok je potrdil, da čas že sedaj kaže določene stvari, ki gredo narobe. Z gotovostjo pa lahko potrdi, da smo Slovenci tudi preveč pričakovali, da bomo kar čez noč postali druga Švica. V Evropi se srečujemo s težavami in marsičesa ne razumemo, saj ne poznamo dovolj dobro kulture drugih narodov. Bolje poznamo domače probleme, ki pa jih tudi ni malo. Slovenci se med seboj veliko tožimo, a zelo malo tudi obtožimo. Povedal je, da se včasih zdi najbolje, da bi pred stvarmi zamižali, a nam ljudem morala tega ne dovoljuje. Opozoril je, da je vsak posameznik dolžan ravnati tako, da bo zaradi njegovega ravnanja svet pravičnejši, lepši in bolj prijazen za vse prebivalce našega planeta. Navad in ravnanj drugih ljudi posameznik ne more spreminjati, lahko pa spremeni sebe in ravna pošteno do sebe in drugih. Ob koncu je nanizal tudi pridobitve, ki jih je ormoška občina dosegla v zadnjem letu in ki se ji še obetajo v tem letu ter pozval vse občane, da ob prazniku izobesijo državne zastave.
V kulturnem programu sta nastopila Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč, za glasbo pa je skrbel Fake Orchestra.
Začelo se je Ormoško poletje
Takoj po proslavi pa sta igralca nastopila tudi s priljubljenima likoma Natalijo in
Gorišnica • Za Zlato harmoniko Ljubečne
Najboljši so mladi
Na lepo urejenem družabnem prostoru pri Tunfu (ribniku) v Mali vasi v občini Gorišnica je minulo nedeljo popoldne spet odmevalo igranje diatoničnih harmonik. Odvilo se je namreč že deseto predtekmovanje za letošnje 32. tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne.
Tokratnega predtekmova-nja v Gorišnici se je udeležilo nekaj manj harmonikarjev kot prejšnja leta, a komisija pod vodstvom Zmaga Štiha zato ni imela prav nič lažjega dela, saj so bili nastopajoči odlični harmonikarji.
V kategoriji do deset let je letos nastopila ena sama pogumna deklica s harmoniko -Maruša Lovrenčič iz Lenarta. V kategoriji od 11 do 14 let se je za naziv najboljšega harmonikarja Gorišnice in za uvrstitev v polfinalno tekmovanje potegovalo največ, šest mladih harmonikarjev: Alen Orlač, Klemen Gungl, Renato Kozel, Dominik Felič, David Lukner in Tomas Golob. V kategoriji od 15 do 25 let so zaigrali štirje odlični (in že prekaljeni) harmonikarji: Silvo Lovrenčič, Blaž Hameršek, Martin Golič
in Simon Rečnik. V starejših kategorijah je bila letos zastopanost tekmovalcev zelo slaba; v kategoriji od 26 do 40 let ni bilo nikogar, v kategoriji od 41 do 60 let se je opogumil in zaigral Anton Felič, med veterani nad 61 let pa je spet, kot že več let doslej, brez konkurence sameval domačin Konrad Kosta-njevec, ki se je tudi avtomatsko uvrstil na finalno tekmovanje v Ljubečni. Kot je takoj po nastopu povedal Kostanjevec, se v Ljubečni, kjer se vsako leto avgusta odvija finale najboljših diatoničnih harmonikarjev Slovenije, vedno znajde prek 50 tekmovalcev: „Med njimi je bilo lani kar 20 veteranov, ostali so pa mlajši. Sam sem sedaj že tri leta zapored tudi dobitnik zlate harmonike."
Po končanih nastopih je zbrane ob ribniku najprej za-
baval domači trio Vetrnica, nato pa je Zmago Štih povedal, da so po kvaliteti letos daleč najbolj izstopali harmonikar-
Božom, ki sta razglabljala o danem trenutku in se pri tem gibala med tragikomičnostjo in realizmom, saj je danes težko reči, kje se konča eno in začenja drugo. Uradno sta odprla festival Ormoško poletje, katerega prva prireditev je bilo že 17. tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla. Od takrat se je zvrstilo že več prireditev, v nadaljevanju festivala pa velja omeniti še gledališko predstavo za otroke Rdeča kapica v izvedbi KŠD Štumf (4. julij ob 18. uri) ter dve komediji za odrasle: Moja dežela, ki jo pripravlja SiTi Teater (6. julij ob 21. uri) in Si ali nisi Kulturno-umetniškega društva Reporter Milan (13. julij ob 21. uri). Že nocoj bo koncert priljubljene pevke Bilbi, v nedeljo pa bodo nastopili mladi domači glasbeniki Ana Nuša Juričinec (flavta), Barbara Kovačič (trobenta), Domen Obilčnik (kitara) in Lara Petek (klavir). V nedeljo, 8. julija, bo prav tako nastopil domači glasbenik Tadej Veseljak. V nadaljevanju Ormoškega poletja bo še koncert Lisette da Silva in dr. Ricarda Barrosa, ki bosta v Ormožu vodila poletno šolo baročne glasbe, pričakujejo tudi Alenko Godec, ki bo nastopila s koncertom zimzelenih melodij. Ormoško poletje se bo zaključilo 11. avgusta s koncertom skupine Connect. Vse prireditve bodo na grajskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v Domu kulture ali pa v Unterhundu.
Viki Ivanuša
ji v kategoriji od 15 do 25 let. Tako so tudi pokale občine Gorišnica za najboljše harmonikarje prejeli prav glasbeniki iz te kategorije: zlati pokal je prejel Martin Golič, srebrni pokal Simon Rečnik, bronasti pokal pa Blaž Hameršek.
V polfinale tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne 2012 pa so se uvrstili (ob omenjenih treh) še: Silvo Lovren-čič, Klemen Gungl in Anton Felič.
SM
Na letošnjem predtekmovanju v Tiinfu za naslov Zlata harmonika Ljubečna 2012 se je v igranju diatonične harmonike pomerilo 13 harmonikarjev; med tistimi, ki so se uvrstili v polfinale (ki bo julija v Bodoncih pri Ljutomeru), je tudi Klemen Gungl (na posnetku).
Ptuj • Razstava ročnih del
V večnamenski dvorani v Spuhlji je praznični konec tedna potekala razstava ročnih del Društva gospodinj Marjetica Spuhlja, ki deluje že sedmo leto. Kot je povedala predsednica Angela Ceh, so na letošnjo še posebej ponosne, saj je bila mednarodna; obogatile so jo namreč z izdelki društva žena iz partnerskega mesta Saint-Cyr-sur-Loire, kjer so lani septembra tudi same razstavljale, pridružile so se jim zeliščarke Društva gospodinj Draženci, v čudoviti svet narave in orhidej pa jih je s svojimi fotografijami popeljal Marjan Senica iz Spuhlje. Že tradicionalna razstava je privabila številne, ki cenijo ročne spretnosti in dediščino preteklosti.
MG
Ptuj • Studio lepote Beauty art
V poslovnem centru Zlata črta na Cvetkovem trgu je v sredo, 20. junija, vrata odprl studio lepote Beauty art. »Svojim strankam v prvi vrsti ponujamo svetovanje in tečaje s področja ličenja - individualnega, poslovnega, večernega ali ličenja za posebne priložnosti (poroke, prireditve...). Prav tako poskrbimo za ličenje in nego obraza ter svetujemo o uporabi negovalnih in dekorativnih kozmetičnih izdelkov,« je ob odprtju povedala nosilka dejavnosti, vizažistka Bojana Krapše. Pri delu v studiu bo Krapševi pomagala tudi vizažistka Bojana Fe-konja.
MZ
Pomurje • Komelova vodi mlekarne
Andreja Komel (na posnetku) je na direktorskem mestu Pomurskih mlekarn zamenjala Ber-nardko Hlebič. Tako je odločil nadzorni svet na svoji seji minuli teden, pa čeprav je bil Hlebičevi od lastnikov prvega aprila letos zaupan nov, petletni mandat. Štirje od petih članov nadzornega sveta, v njem so trije predstavniki lastnikov in dva predstavnika zaposlenih, je soglašalo, da Hlebičeva zapusti direktorsko mesto, do nadaljnjega pa bo družbo vodila predsednica nadzornega sveta Andreja Komel. In kdo je nova direktorica Pomurskih mlekarn? Njena poslovna pot je dobro znana Ormožanom, kjer je v preteklih letih delovala. V začetku tega tisočletja je bila direktorica izvoza v Perutnini Ptuj, na Ormoškem pa je najprej zasedla mesto članice uprave v takratni vinarski družbi Jeruzalem VVS, predhodnici današnje firme P & F Jeruzalem Ormož, ki je v lasti družine Puklavec. Kot se je izvedelo, je morala Komelova leta 2008 iz poslovno-ekonomskih razlogov oditi, novo delovno mesto pa je našla v ormoški kmetijski zadrugi kot direktorica. Vendar tudi v tej vlogi ni bila dolgo, saj je sprejela povabilo družine Puklavec in postala direktorica P & F Jeruzalem Ormož, tam pa je aprila letos dala odpoved delovnega razmerja. Kot je na tiskovni konferenci povedala Komelova, se bo v Pomurskih mlekarnah v prvi vrsti zavzemala za stabilizacijo družbe.	š
Foto: MG
Foto: MZ
Foto: NS
Foto: SM
Ptuj • Mednarodna komisija Entente Florale J Ptuj • Še o gradnji športne dvorane
Mesto, prijetno za življenje in uživanje
Ptuj se je po desetih letih ponovno vključil v mednarodno tekmovanje Entente Florale, tekmovanje v urejenosti okolja in kvaliteti bivanja.
Mesto je 12-članska mednarodna komisija 27. junija ocenila po desetih kriterijih, razvrščenih v tri glavne sklope: vegetacija in krajina (urejenost krajine, odprte zelene površine, trajni nasadi, sezonski nasadi in cvetlične grede), okolje (naravno okolje, grajeno okolje, čistoča, urejenost mesta in okoljevarstveno izobraževanje), turizem in dejavnosti (načrtovani, razvojni pristop, upoštevanje okoljevarstvenih smernic, vključevanje civilne družbe in gospodarstva, sodelovanje z lokalno skupnostjo, turistična infrastrukura, informiranje javnosti, sodelovanje z mediji). Komisija bo svojo končno oceno podala septembra, maksimalno število točk, ki ga mesto ali naselje, vključeno v to tekmovanje, lahko doseže, je 100 točk. Za zlato medaljo je treba zbrati 85 do 100 točk, za srebrno 75 do 84 točk, za bronasto 65 do 74 točk. V šesturnem ogledu mesta se je komisija ustavila na trinajstih vnaprej izbranih lokacijah, na vseh so se izre-
Člani komisije Entente Florale
dno potrudili s predstavitvami, pred ogledom na terenu pa jim je ptujski župan Štefan Čelan predstavil razvoj mesta s poudarkom na doseženem v zadnjih desetih letih. Dr. Rüdiger Kirsten iz Nemčije, predsednik mednarodne komisije, je v kratki izjavi povedal, da je Ptuj resnično lepo mesto, mesto, prijetno za življenje in uživanje, ki ima veliko projektov za zaščito narave, z močno izraženo skrbjo za mlade in starejšo generacijo, ki uspešno razvija medgeneracijsko sodelovanje
Povabilu organizatorjev iz Društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju se je odzvalo kar 8 ženskih in 14 moških, sicer 5 članskih ekip iz celotnega območja občine Kidričevo in okoliških občin. Pred pričetkom tekmovanja sta udeležence nagovorila župan občine Kidričevo Anton Leskovar
ter nekdanji župan in sedanji predsednik Društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju Jože Murko, ki sta tekmovalcem zaželela prijetno praznovanje in predvsem veliko športnih uspehov.
V ekipni konkurenci je med ženskami slavila ekipa iz DU Ptujska Gora, ki je
Zdaj poskuša še Meteorit ...
Ptujski mestni svetniki so se 18. junija odpovedali soorganizaciji EPK 2013, saj tudi v podaljšanem roku za izbiro koncesionarja nobeden od potencialnih kandidatov ni oddal ponudbe. Nadaljevali pa so s postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za dvorano.
ter je uspešno pri vključevanju vseh generacij v projekte. Ptujski župan upa, da je bila komisija s tem, kar je videla, zavodoljna, in da ga bo zapustila z najlepšimi vtisi. Obisk mednarodne komisije je pokazal, da ima Ptuj resnično veliko pokazati, obiskovalec lahko v njem vidi in doživi veliko, manjkajo pa samo nekatere paketne izvedbe, da bi lahko bili še opaznejši, prednosti svojega mesta in okolja pa bi morali v prvi vrsti poznati domačini.
MG
Lovrenc na Dravskem polju • Ob prazniku
Spretnost in sreča na strani Ptujske Gore
V okviru prireditev ob 15. prazniku občine Kidričevo so sredi junija na kegljišču v Lovrencu na Dravskem polju pripravili tradicionalno tekmovanje upokojencev v vrtnem kegljanju, ki se ga je udeležilo okoli 150 tekmovalk in tekmovalcev iz Spodnjega Podravja.

Foto: M. Ozmec
V lepem in sončnem vremenu se je na kegljišču v Lovrencu preizkusilo okoli 150 upokojencev iz območja Spodnjega Podravja.
podrla 281 kegljev, drugo mesto je dosegla ekipa domačink iz DU Lovrenc na Dravskem polju z 256 keglji, tretje mesto pa ekipa DU Kidričevo z 251 keglji. Tudi v moški konkurenci je zmagala ekipa iz DU Ptujska Gora, ki je podrla 281 kegljev, drugo mesto je dosegla ekipa iz Rogoze z 270 podrtimi keglji, tretje mesto pa ekipa DU Kidričevo z 269 keglji. Tako kot v ekipni konkurenci je tudi v konkurenci posameznikov sreča ostala na strani Ptujske Gore, saj sta tako med ženskami kot med moškimi prvo mesto dosegla zakonca Terezija in Ignac Drevenšek iz Ptujske Gore in si tako prislužila naziv prvakov tekme. Po uradni razglasitvi rezultatov tekmovanja ter podelitvi pokalov in priznanj so nadaljevali s prijetnim tovariškim srečanjem vseh udeležencev.
-OM
To je bilo izdano 26. junija. Javnost pa je ob izdaji tudi izvedela, da je v igro vstopil izbrani izvajalec za dvorano, podjetje Meteorit, ki ima do jutri še čas, da zbere potreben denar za izgradnjo dobrih 9,1 milijona vreden projekt. Kot je povedal ptujski župan Štefan
Prejeli smo
Vladajoči imajo kamen namesto srca
Kar nekoliko žal mi je, da sem sredi proslave ob dnevu državnosti zapustil prizorišče v minoritskem samostanu na Ptuju, kjer je bila čudovita proslava, posvečena dnevu državnosti.
Želel sem videti na TV, kaj se bo dogajalo na Kongresnem trgu v prestolnici. Kaj bodo pripravili sedanji oblastniki. Pričakoval sem scenarij in vsebino modera-torja, kot se je nato zgodilo. In nebo je zajokalo na dan državnosti, kot da je užaloščeno ob neokusnem komentarju moderatorja prireditve Jerneja Kuntnerja na govor predsednika države, nato pa seje izgovarjal, daje prebral pač to, kar so mu napisali. Je bil morda plačanec? Bi prebral še kaj drugega, recimo pismo odpuščenega delavca brez sredstev za preživetje in ljudi vseh slojev, ki potrpežljivo čakajo na boljše čase, če bi mu kaj podobnega podtaknili?
Kuntnerja poznamo kot kulturnika in igralca humornih vlog, tokrat pa je odigral tragikomedijo. Ostali nastopajoči, amaterski kulturniki, pa so bili prostovoljci. Čestitam.
Ko sem na ekranu opazoval častno četo, sem se najprej nasmehnil ob pogledu napoveljujočega, ki seje kar naprej nervozno sprehajal po rdeči preprogi in gledal v tla (o rdeči barvi nekoliko kasneje), kot da mu je neprijetno na reakcijo in komentar povezovalca do predsednikovega korektnega in spravljivega govora. Lahko, da se motim. Nekateri v prvi vrsti so se celo muzali, med njimi tudi t. i. tajkun. Naj zapišem, da je bilo še najbolj spravljivo obdobje po osamosvojitvi, ko smo imeli v Sloveniji petčlansko predsedstvo RS.
Praporščaki Združenja borcev za vrednote NOB
Čelan, bo, če mu bo uspelo zagotoviti ta manjkajoči vir - pet milijonov evrov, sklical izredno sejo mestnega sveta in poskušal še drugič pridobiti soglasje za ta projekt. Če pa izvajalec ne bo uspel, je gradbeno dovoljenje pripravljeno za neko drugo priložnost, ko bo MO Ptuj po-
skušala pridobiti evropska, državna ali še kakšna druga sredstva, da bo prišlo do gradnje tega objekta, saj ga mesto po njegovem mnenju nujno potrebuje, če želi narediti kakšne večje zgodbe na področju pospeševanja turizma, športa.
MG
na tej proslavi niso bili dobrodošli. Po volji koga, na čigav ukaz? Tistih, ki so že razbili Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Na srečo so na svojo stran pritegnili kakšnih 1.000 od 22.000 članov. Tistih, ki jih moti rdeča barva zvezde na praporu, rdeča preproga pa ne. Povzročili so ponovni razdor med slovenskimi državljani v času, ko enotnost še najbolj potrebujemo. Za socialno in enotno Slovenijo! Tako se je skoraj zgodilo ob koncu prve svetovne vojne, ko je general Maister obvaroval severno mejo in Maribor, pa v času druge svetovne vojne in danes, ko Slovenija doživlja pri enaindvajsetih letih po neki verziji drugo polnoletnost. In to počenjajo vedno gospodje onkraj Trojan, v Ljubljanski kotlini, vladajoči s kamnom namesto srca.
Generalmajor Nipič je na srečanju veteranov vojne za Slovenijo na dan državnosti poudaril, da je vsak, ki je kdaj koli in kjer koli dal svoj prispevek za samostojno Slovenijo, spoštovanja vreden, in da si avreole nimajo pravice prilaščati le posvečeni. Sam pa vsem tistim, ki zanikajo vrednote NOB svetujem, da prisluhnejo partizanskim pesmim, ki jih je uglasbil partizan in kulturnik prof. Radovan Gobec. Predvsem tisto Zakaj sem partizan. Upam, da jo bodo našli v pesmarici ali na kompaktni plošči Partizanskega pevskega zbora.
Sam se vprašujem, zakaj sem član Združenja borcev za vrednote NOB, član Društva general Maister in član Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Odgovor je preprost: zato, ker spoštujem narodnoosvobodilni boj, ker spoštujem vrednote vseh domoljubov, za katere so se borili in padali borci, trpeli izgnanci, umirali talci, trpeli interniranci in izgnanci ter ukradeni otroci. In še bi lahko našteval. Vprašujem pa se, zakaj nasprotniki vrednot NOB kar naprej govorijo oposledicah, ničpa o vzrokih teh morij. Odklanjajo sodelovanje z borci NOB. Pa
jih vprašujem, ali bi dovolili, da pride nekdo na njihovo dvorišče, jih ustrahuje, tudi mori, izseljuje, vsiljuje njegovo kulturo, prepoveduje govoriti v maternem jeziku in hoče s svojimi bolestnimi ambicijami podrediti svet. In Slovenci smo se leta 1941 temu uprli tako kot tudi leta 1991. Zato je zanikanje vrednot NOB katastrofa.
Tudi g. Janša ne dovoli, da bi nekdo hodil po njegovem dvorišču, zato si je omislil dva telesna varnostnika na poziv na davkoplačevalski račun. Koga se boji? Obubožanih državljanov, ki vedno bolj stiskajo pasove, lukenj pa bo kmalu zmanjkalo in nosili bomo le še naramnice? Pa še vedno v nas veje optimizem. Enotni bomo tudi močnejši in premagali sedanje težave!
Moj dober prijatelj iz Murske Sobote, prof. Evgen Titan, trinajstkratni udeleženec mladinskih delovnih akcij in enajstkratni udarnik je imel na proslavi ob 55-letnici regulacije reke Pesnice pred desetimi leti slavnostni govor, v katerem je bil kritičen do novodobnih kritikov in njihovih odnosov do vrednot NOB in mladinskega dela. Prof. Titan je citiral Kajuha:
»Veš mama, lepo je bilo živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.
Ko je zrecitiral ta čudovit Kajuhov verz, je obmolknil, se zamislil, nato pa vzkipel: „Ne umreti, ampak živeti." Torej, zakaj bi še enkrat umrl, živeti moram, da se bom še lahko naprej boril za pravico, za poštenost, da bom skromen, gojil domoljubje ... Tako sem ga razumel.
Danes pa ne razumem nič več. Nekaterim je v genih, da razdvajajo narod. Upam, da vladajoči ne bodo z dekretom prepovedali uvoza nizozemskega piva Heineken, na katerem sta na etiketi dobro pozicionirani kar dve rdeči zvezdi. Ali pa zeliščni liker Marshal s Titovo sliko z napisom 'Proizvedeno v EU Stanko Lepej, Ptuj
Hajdina • 16. Dan gasilcev OGZ Ptuj in 100 let PGD Hajdina
Praznik humanosti in požrtvovalnosti
Nedelja, 24. junija, je bila v občini Hajdina v znamenju praznika gasilcev. PGD Hajdina je praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja, praznovanje pa so povezali tudi s 16. Dnevom gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj.
Praznične trenutke so delili s svojimi gasilskimi prijatelji od blizu in daleč. Slavnostni govornik je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Slovesnost so pričeli z mimohodom gasilcev, nadaljevali pa v šotoru na ploščadi pred PSC Hajdina, kjer so se spomnili najpomembnejših mejnikov v delovanju PGD Hajdina, zaslužnim v gasilskih vrstah, ki je najmnožičnejša prostovoljska organizacija v Sloveniji in nadvse pomemben steber na področju zaščite in reševanja, so podelili državna gasilska odlikovanja, zaslužene medalje pa so podelili tudi pionirkam PGD Bukovci, ki so na državnem mladinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo 2. junija na Ptuju, postale državne prvakinje, a jim takrat tega niso „priznali" zaradi napake pri zapisu rezultata - napačnega vpisa časa. Na nedeljski gasilski slovesnosti na Hajdini so se jim v imenu Gasilske zveze Slovenije še enkrat javno opravičili, opravičilo jim je izrekel poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič, ki jim je tudi skupaj z regijskim poveljnikom Janezom Liponi-kom podelil zaslužena odličja. Mentor zlate ekipe bukovskih pionirk, ki jo sestavljajo Monika Muhič, Eva Ertl, Lara Roškar, Klara Kodrič, Veronika Kozel, Doroteja Kolenko, Anja Lenart, Ana Plošenjak in Sanela Bezjak, je Slavko Horvat. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Podlehnik.
Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem bogato, več kot

m¡¡¡miiHnm
Frenk Vrbnjak, GC II. stopnje, predsednik PGD Hajdina
140-letno tradicijo. Ljudje so se združevali v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare. Vendar pa so ta društva sčasoma pomenila veliko več kot samo gašenje. V njih so ljudje našli solidarno in nesebično podporo pri različnih nesrečah. Njihovi člani so delali in še vedno delajo prostovoljno in si prizadevajo za varnost ljudi in premoženja. Občutek varnosti ljudje jemljejo kot nekaj vsakdanjega in samoumevnega, vendar pozabljamo, da za temi vrednotami stoji vrsta srčnih in nesebičnih ljudi. Še danes so gasilska društva povezovalec vaškega življenja oziroma določenih področij z usklajenimi interesi. „Prav ponosni smo lahko na 100-letno zgodovino
Novo gasilsko vozilo za prevoz moštva, ki je imelo čez sto botrov.
Pionirkam PGD Bukovci so na nedeljski slovesnosti podelili medalje za osvojeno prvo mesto na mladinskem državnem tekmovanju, ki je bilo 2. junija na Ptuju.
gasilstva v naši občini, kajti leta 1912 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Hajdina. Leta 1931 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Gerečja vas, leta 1954 gasilsko društvo Hajdoše, leta 1971 gasilsko društvo Slovenja vas in leta 1986 gasilsko društvo Draženci. Danes lokalno gasilsko službo v skladu z zakonodajo praviloma izvajajo gasilska društva in njihove zveze. Služba je namenjena predvsem gašenju in reševanju ob požarih, opravljanju splošnih nalog zaščite in reševanja, reševanju na vodah ter izvajanju reševalnih nalog ob drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja. Naša društva imajo lepo urejene gasilske domove, imajo operativno sposoben in strokovno izobražen kader ter razpolagajo s primerno gasilsko tehniko. Izjemno uspešna so na tekmovalnem področju (udeleženci olimpijad v različnih kategorij ali) in pri sami organizaciji gasilskih tekmovanj. Hajdinski gasilci v svoji 100-letni uspešni in aktivni zgodovini niso opravljali le nalog, ki jim jih je predpisala država ali lokalna skupnost. S svojo marljivostjo, zagnanostjo in sposobnostjo so si ob javnih sredstvih zagotovili še veliko dodatnih finančnih sredstev, da so lahko uredili sodoben gasilski dom s spremljajočimi prostori, ki jih zapolnjujejo gasilska vozila in orodje. Prostori so vedno na razpolago tudi ostalim društvom in občini za različne aktivnosti. Odlično in usklajeno sodelovanje z lokalno skupnostjo pa dokazuje tudi pomoč pri zadnjem projektu urejanja gasilskega doma z okolico in nabavo novega gasilskega vozila," je med drugim povedal slavnostni govornik ob 100-letnici delovanja PGD Hajdina in 16. Dnevu gasilca OGZ Ptuj Stanislav Glažar, župan občine Hajdina.
Junija leta 1912 je bila podpisana ustanovna listina o začet-
ku delovanja gasilskega društva Hajdina. Sto let delovanja PGD Hajdina so hajdinski gasilci predstavili v zborniku, v katerem so podrobneje in širše predstavljena zadnja desetletja delovanja, ne pa tudi začetno delovanje, ker pričevalcev ni več, kar pa ne pomeni, da ustanovitelji in predniki niso imeli pestre in bogate gasilske dejavnosti, je med drugim povedal Frenk Vrbnjak, GČ II. stopnje, predsednik PGD Haj-dina. Gasilstvo je na Hajdini že od vsega začetka humanitarna nepridobitna dejavnost. Osnovni namen je reševanje človeških življenj in živali ter imetja, v zadnjem obdobju pa reševanje in ohranjanje prijaznega okolja. Vse te dejavnosti pa je mogoče opravljati s pravilno organiziranostjo, številčnostjo in primerno opremljenostjo. Na prvem mestu ostaja človek - gasilec s svojo svobodno voljo in človekoljubno naravnanostjo ter s primerno usposobljenostjo, je še posebej poudaril Vrbnjak. Ob skrbi za primerno materialno opremljenost v PGD Hajdina vedno večjo skrb posvečajo izobraževanju in usposabljanju ter motivaciji za požrtvovalno delo za sočloveka, še posebej, ko je ta v nesreči ali stiski. Ob svojem 100. jubileju si je PGD Hajdina pripelo več priznanj: posebno priznanje OGZ Ptuj, odlikovanje za posebne zasluge GZ Slovenije in srebrni znak CZ.
Na slovesnosti ob 100-letnici delovanja PGD Hajdina in 16. Dnevu gasilca OGZ Ptuj so podelili tudi državna gasilska odlikovanja - gasilske plamenice II. in III. stopnje ter odlikovanja I., II. in III. stopnje. S plaketama pa so se zahvalili Francu Vogrincu in Zvonku Glažarju za izjemno opravljeno delo pri izvedbi državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, ki je bilo 2. junija na Ptuju.
MG
Od tod in tam
Kidričevo • Župan nagradil najboljše
Foto: M. Ozmec
Na osrednji slovesnosti ob 15. prazniku občine Kidričevo, ki je bila minulo nedeljo, 24. junija, v veliki dvorani restavracije PAN, je kidričevski župan Anton Leskovar skupaj z ravnateljico osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo Alenko Kutnjak in ravnateljico osnovne šole Cirkovce Ivanko Korez podelil knjižne nagrade uspešnim in zaslužnim devetošolcem obeh šol. Za nadpovprečne uspehe na področju šolskih ter številnih obšolskih dejavnosti in tekmovanj so županove čestitke, priznanja in knjižne nagrade prejeli Ana Bezjak, Laura Dolenc, Tamara Horvat, Lea Ivančič, Luka Jaušovec, Julija Kancler, Nik Krajnc, Tina Kozoderc in Jasmina Topolovec. Čestitamo!
OM
Majšperk • Koncert ob 10-letnici orkestra
Foto: Arhiv orkestra
Tamburaški orkester KUD Majšperk, ki je 16. in 17. junija skupaj z županjo občine Majšperk dr. Darinko Fakin uspešno gostoval v Banja Luki na svečanem Koncertu prijateljstva, ki je potekal pod pokroviteljstvom podpredsednika Republike Srbske Emila Vlajkija, pripravlja ob 10-letnici delovanja ta petek, 29. junija, v telovadnici osnovne šole Majšperk slavnostni koncert z nadvse zanimivim in pestrim programom ter podeljevanjem Gallusovih odličij. Kot je povedal njihov dirigent Drago Klein, bodo nastopili z izbranimi tekmovalnimi skladbami ter opernimi pevci Petro Turk Rupreht, Sergejem Ru-prehtom in Ano Karneža. S tamburaškim orkestrom KUD Majšperk pa bo tokrat prepeval tudi pevski zbor KUD Štefana Romiha iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici pod vodstvom Franje Kmetec. Skupaj bodo zaigrali in zapeli v znanih Verdijevih uspešnicah Traviata in Na bregovih Eufrata, seveda pa bodo svoje občinstvo nagradili tudi z nekaj znanimi slovenskimi uspešnicami. Vabljeni!
OM
Ptuj • Pleskarji obnovili ptujska vrata
Mesto tisočerih vrat je bilo ponovno deležno prostovoljnega dela pri obnovi vrat v ptujskem mestnem jedru. Petnajst obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev se je pod okriljem slikople-skarske sekcije pri OOZ Ptuj, ki jo vodi Vili Kram-berger, udeležilo letošnje akcije na pobudo Turističnega društva Ptuja, ki je eden od stebrov v akciji urejanja Ptuja. To je že tretja njegova tovrstna akcija v zadnjih 20 letih, prvič so se pleskanja oziroma obnove vrat v starem mestnem jedru lotili leta 1992, nato pa še leta 2002. Barvo in drug potreben material, vključno z majicami in kapami, je zagotovilo podjetje Helios, ki je bilo tudi sponzor najnovejšega ptujskega pleskanja vrat. Predstavniki Heliosa so si vsa vrata pred pleskanjem natančno pogledali, da so zagotovili izvirne barve. V letošnji akciji, ki je potekala 22. junija, so obnovili 25 vrat. Obnova vrat v Miklošičevi 4 (na fotografiji), je bila ena najzahtevnejših, obnovili pa so jih Branislav Brmež, Franc Predikaka in Miran Brumen.	mg
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Podravje • Kmetje pred novimi težavami
Krompirju grozijo plesen in strune
Dež in visoke temperature so idealne razmere za razvoj krompirjeve plesni, ki se najprej prepozna po lisah na krompirjevih listih, čemur sledi postopno propadanje najprej zelenih delov rastline, nato pa preide še na gomolje v zemlji.
„Bolezen je zelo podobna peronospori vinske trte in za preprečevanje se uporabljajo praktično isti fungicidi. Najboljša zaščita pri pogostejših padavinah so sistemični fungicidi, ki preidejo v rastlino, v bolj suhih obdobjih pa je bolje uporabiti kontaktne fungicide," svetuje Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe in še dodaja, da je boljše preventivno škropljenje kot tisto potem, ko je plesen že napadla. Škropljenje je sicer priporočljivo do začetka zoritve krompirja.
Pa ta bolezen ni edino, kar grozi krompirju. „Tako kot desetkajo koruzna polja, je pričakovati, da bodo strune letos uničevale tudi pridelek krompirja. Strune namreč poškodujejo sam gomolj, zapiči-jo se vanj, ga prevrtajo in tak krompir zaradi lukenj potem
s_ - .....
Foto: SM
Pridelek krompirja letos (ob veliki možnosti plesni) ogrožajo tudi strune.
ni primeren za prodajo. Strune prerezan krompir, naslednji vaba za strune, in če najdemo v krompirju je zdaj najlažje od- dan pa ga dobro pregledamo. te strune zapičene v prerezan kriti tako, da se v tla položimo Gomolji so namreč odlična krompir, potem je njihov na-
pad že prisoten. Prag škodljivosti se namreč začne pri dveh do treh strunah na kvadratni meter površine; toliko strun že povzroča škodo, kritična meja pa je šest strun. Letos smo na nekaterih krompirjevih poljih našli že tudi po 20 strun na kvadratni meter ..."
Brodnjak ob tem pravi, da za napad strun v krompirju praktično ni rešitve: „Edino možni so kakšni biološki pripravki, ki odvračajo strune. Nekateri učinkoviti insekticidi, ki smo jih prejšnja leta uporabljali za uničevanje strun, podobno kot v koruzi, pa so prepovedani, ker pač vsebujejo prepovedane sestavine. Morda je rešitev v talnih insekticidih, ki pa tudi niso stoodstotni oziroma bi jih morali uporabiti v enor-mnih količinah."
Brodnjak napoveduje, da zna biti letos tudi škoda pri
krompirju (bolj zaradi pojava strun kot plesni) zelo velika, podobno kot pri koruzi: „Ne-kateri kmetje so nad situacijo zelo razočarani; stroški proizvodnje se jim zvišujejo, po drugi strani pa za polja nimajo učinkovitih sredstev za zaščito oziroma bi jih morali uporabljati v velikih količinah."
Za zmanjševanje števila strun v zemlji je sicer najboljši širok kolobar, pri čemer morajo kmetje paziti na to, da si občutljive rastlinske vrste, kot so koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata ipd., sledijo na istem zemljišču šele po nekaj letih. Izjema se lahko naredi, če v kolobar kot glavne ali pre-krivne neprezimne posevke vključujejo ajdo, proso, belo gorjušico in lan, saj te rastline pomembno zmanjšujejo številčnost strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne in detelje pa povečuje številčnost strun. Za iztrebljanje strun je priporočljiva tudi večkratna mehanična obdelava tal (brananje, česanje, okopava-nje). Pomembna je tudi setev krompirja v optimalnem času in optimalni globini; strunam so bolj izpostavljeni pregloboko posajeni gomolji.
SM
Slovenija • 12 slovenskih proizvodov zaščitenih v EU
Kraškemu pršutu da, pri kranjski klobasi se zatika
Sredi junija je Evropska komisija v uradnem listu objavila uradno registracijo kraškega pršuta z zaščiteno geografsko označbo. Gre za dvanajsti slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji. Veliko več težav pa je z registracijo znamenite krajnske klobase, ki si jo poleg Slovenije lasti tudi Avstrija.
Kraški pršut je na zraku sušena oziroma zorjena mesnina, narejena iz celih svežih stegen prašičev. Sveže stegno se pripravi brez nogice, s kožo in pripadajočo slanino. Soljenje, sušenje in zorenje kraškega pršuta mora potekati na območju Krasa. Skupni čas proizvodnje traja najmanj 12 mesecev. Za kraški pršut je značilen suh postopek so-ljenja le z grobo morsko soljo. V dovolj dolgi dobi sušenja oz. zorenja se razvijejo značilne senzorične lastnosti, ki se odražajo v manjši vsebnosti vode zaradi večje dehidracije. Značilna je nekoliko večja slanost (do 7,4 %) in zaznava čvr-stejše teksture rezine v ustih.
Vonj in okus sta polna. Močno izražena živahnost arome je značilna za stopnjo dozorelo-sti, po čemer se prav tako loči od ostalih pršutov. Prepoznavni element za kraški pršut je logotip v obliki stiliziranega pršuta z imenom kraški pršut. Zaščiten in certificiran ima na koži vžgan tudi vroč žig z imenom „kraški pršut".
Že pred časom pa se je Sloveniji zataknilo pri poskusu uradne registracije z zaščiteno geografsko označbo za kranjsko klobaso. Temu so se namreč uprli v sosednji Avstriji, kjer so prav tako kot Slovenija prepričani, da je kranjska klobasa „njihov" proizvod. Sta pa Slovenija in Avstrija junija
Kraški pršut je na zraku sušena oziroma zorjena mesnina.
dosegli vsaj prehodni dogovor o kranjski klobasi, ki naj bi zagotovil ustrezno zaščito slovenskega izdelka v Evropski uniji, obenem pa naj bi omogočal tudi Avstrijcem, da ob upoštevanju določenih pogojev lahko nadaljujejo s proizvodnjo njihovih izdelkov, ki imajo v imenu vključeno besedo „krajnski".
Za Slovence „krajnska", za Avstrijce pa „krainer" - brez prevoda!
„Po pogajanjih, v katerih sta aktivno sodelovala GIZ Kranjska klobasa in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), je Sloveniji in Avstriji uspelo doseči dogovor, po katerem bo Slovenija kranjsko klobaso lahko zaščitila na ravni EU brez pogojevanja Avstrije. Avstrija bo lahko še naprej uporabljala tradicionalne nazive za naslednje tipe klobas „Kasekrain-er", „Schweinskrainer",„Oste rkrainer" in „Bauernkrainer". Za slednje je GIZ Kranjska klobasa ocenil, da ni nevarnosti, da bi potrošniki te proizvode zamenjevali za kranjsko klobaso. Za uporabo imena „Krain-er" pa je bil dosežen dogovor, da se v Avstriji samostojno ne sme več uporabljati pri proizvodnji mesnih izdelkov. Po-
leg tega je pomembno tudi, da se navedena imena ne smejo prevajati v druge jezike, za zaščitno ime kranjska klobasa pa take omejitve ne bo. S tem je zagotovljeno, da se avstrij-
ski proizvod „Kasekrainer" v Sloveniji ne more prodajati pod nazivom „kranjska klobasa s sirom", kar bi lahko zavedlo potrošnika. Nasprotno pa bodo naši proizvajalci imeli možnost ime kranjska klobasa prevajati v vse jezike, tudi v „Krainer wurst" v nemško govorečih državah. Poleg tega je prednost doseženega predhodnega dogovora, da se s tem bistveno skrajšuje postopek registracije kranjske klobase pri Evropski komisiji. Sprejete rešitve predstavljajo tudi model za reševanje morebitnih ugovorov drugih zainteresiranih strani," so začasni razplet spora pojasnili na MKO.
Postopek zaščite kranjske klobase se je začel že leta 2005, marca 2009 pa je MKO
vlogo za kranjsko klobaso posredovalo v presojo Evropski komisiji, ki je predlog registracije kranjske klobase objavila v Uradnem listu Evropske unije februarja letos.
Poleg kraškega pršuta ima sicer Slovenija pri Evropski komisiji registrirane še: ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre (zaščitena označba porekla - ZOP), nanoški sir (ZOP), kočevski gozdni med (ZOP), tolminc (ZOP), prleško tunko (zaščitena geografska označba - ZGO), zgornjesavinjski želodec (ZGO), šebreljski želodec (ZGO), ptujski luk (ZGO), belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost -ZTP), idrijski žlikrofi (ZTP) in prekmurska gibanica (ZTP).
SM
Ptuj • Sadje in zelenjava pod drobnogledom
Pri polovici pregledov ugotovljene kršitve
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje - Inšpekcija za kakovost živil in Kmetijska inšpekcija v času od sredine maja dalje izvajata poostren nadzor označevanja, sledljivosti in kakovosti svežega sadja in zelenjave pri proizvajalcih, v kmetijskih zadrugah, v distribucijskih centrih, pakirnicah in trgovskih verigah.
Nadzor poteka tako, da inšpektorji za velike serije sadja in zelenjave preverijo dokumentacijo, oznake in ocenijo kakovost po tržnih standardih, ki jih v Evropski skupnosti predpisuje Uredba o enotni skupni ureditvi trgov, ter odvzamejo vzorce v analize.
Inšpektorji so opravili 50 inšpekcijskih pregledov in odvzeli 116 vzorcev sadja in zelenjave na ostanke fitofar-macevtskih sredstev ter težkih kovin, od tega 49 vzorcev pri proizvajalcih in 67 vzorcev
v prometu. Do 18. 6. je bilo analiziranih 85 vzorcev, od tega 41 pri proizvajalcih in 44 v prometu. Vsi do sedaj analizirani vzorci so bili skladni in varni.
V analizah so obravnavali marelice, jagode, solato, česen, jajčevce, maline, breskve, nektarine, kumare, papriko, češnje, zgodnji krompir, mlado čebulo, bučke, paradižnik in peteršilj. Izvor naštetega sadja in zelenjave je bil iz Slovenije, Italije, Španije, Francije, Egipta, Maroka in Turčije.
V 50 inšpekcijskih pregledih so bile v 25 pregledih ugotovljene neskladnosti oziroma kršitve, od tega v 8 pregledih hujše neskladnosti (blago brez oznak, sledljivost ni zagotovljena, poreklo ni pravilno označeno) v 17 pregledih pa so bile ugotovljene lažje neskladnosti (npr. manjka ena od oznak).
Za ugotovljene kršitve so inšpektorji pristojno ukrepali po Zakonu o kmetijstvu in po Zakonu o prekrških.
SM (vir: MKO)
Foto: SM
Ptuj • Mežanovi dnevi
Vsaka slika ponuja svoj pogled na svet
Bienalna likovna prireditev Mežanovi dnevi, v sklopu katere je v Miheličevi galeriji na Ptuju odprta tudi razstava, je letos k sodelovanju privabila množico ljubiteljskih slikarjev.
Zveza kulturnih društev Ptuj je letos četrtič organizirala Mežanove dneve, likovno prireditev, namenjeno predstavitvi ljubiteljskih, amaterskih slikarjev. Udeležba je bila odlična, saj se je s svojimi deli predstavilo 43 slikarjev, ki so izbirali različne tehnike, motive in materiale. Dogodek nosi ime po slikarju profesorju Janezu Mežanu, ki je svoja zadnja leta preživel ravno v našem mestu.
Kljub „mladosti" omenjeni dogodek postaja vedno bolj uveljavljen, v primerjavi z razstavo pred dvema letoma pa je viden precejšen napredek. Razstava, ki je bila do nedavnega domena predvsem starejših likovnih ustvarjalcev, je letos privabila tudi nekaj mlajših slikarjev.
„Ti se suvereno podajajo na različna likovna področja. Pri njih ne gre več za preslikavo narave, ampak se z dovolj talenta in energije, lotevajo tudi
Prva nagrada je šla v roke Saše Bezjak.
abstraktne umetnosti. Pri njih je opazno tudi širše likovno znanje. Na letošnji razstavi so nagrajena tri različna področja: figuralika, abstraktna slika in pokrajina. Prvonagrajena slika podaja na enostaven, likovno čist način občutenja človeškega telesa. Drugo nagrajena je primer uspešne uporabe abstrakcije za prikaz lastnih čustev. Tretjo nagrado je dobila pokrajinska slika, ki
z izrazito osebnim čutenjem podaja pokrajino," o letošnji razstavi in izbiri zmagovalcev pravi predsednik žirije, priznani fotograf Stojan Kerbler.
Ob tem dodaja, da je po njegovem v Sloveniji premalo ži-riranih razstav, ki so prava pot za napredovanje. „Danes je sorazmerno lahko v domačem kraju prirediti všečno samostojno razstavo, ki sicer pomeni neko preverjanje avtorjevih
Novi Sad • Svetovni tamburaški festival
Tudi slovenska polka in valček
Tamburaši iz Cirkulan smo sodelovali na odlično pripravljenem tamburaškem festivalu v Novem Sadu.
5. svetovni tamburaški festival Tamburica Fest 2012 je potekal od 15. do 17. junija 2012 v Novem Sadu. V prelepem am-bientu Petrovaradinske trdnjave, ki se dviga nad mestom, je
v treh dneh nastopilo 28 tam-buraških skupin iz 14 držav. V zabavnem programu so nastopile velike zvezde zabavne glasbe, kot so Jelena Rozga, Zvonko Bogdan in Željko Joksimovič.
V tekmovalnem delu so nastopile tamburaške zasedbe do 12 članov, lovoriko pa je osvojila skupina Hajo iz Subotice. Tamburaši iz Cirkulan smo kot edina slovenska skupina
Cirkulanski tamburaši so v Novem Sadu poželi velik aplavz občinstva.
Ptuj • Uspešni mladi pianisti
Bronasti, srebrni in zlati
Mladi pianisti glasbene šole Karol Pahor Ptuj so se maja udeležili 2. Mednarodnega koroškega klavirskega tekmovanja v Radljah ob Dravi. Odlično organiziranega tekmovanja se je udeležilo 160 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Srbije in Slovenije.
slik med seboj, manjka pa širša primerjava, ki je predpogoj za napredovanje,"dodaja predsednik žirije.
Ravno za ta del, ocenjevanje, pa so ob Kerblerju bili zadolženi še kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Stanka Gačnik, akademski slikar Dušan Fišer in profesor likovne vzgoje Jože Foltin. Od prispelih 116 del, pod katera se je podpisalo 61 avtorjev, so izbrali 49 del 43 avtorjev. Tretjo nagrado so podelili Bernardi Paj iz Makol, drugo Danili Krpič iz Černelavcev, prvo pa Saši Bezjak iz Gornje Radgone, ki se je podpisala pod akrilno sliko z naslovom Žena.
Razstavo, ki jo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan in je postavljena v dveh nadstropjih, si je na otvoritvi ogledalo izjemno veliko obiskovalcev. Za vse ostale pa bo na ogled v prostorih Miheličeve galerije ob Dravi, in sicer do 15. julija.
Dženana Kmetec
nastopili drugi večer festivala, pri izvedbi programa pa sta nam tokrat pomagala Damir Zajec na bugariji in Mojca Pe-ganc z vokalom in lončenim basom. Predstavili smo se z izborom skladb iz zakladnice slovenske ljudske glasbe ter med občinstvom poželi veliko odobravanje. Staro in mlado je z navdušenjem zaplesalo v ritmu slovenske polke in valčka, na prizorišču pa je zavel »okus« po Sloveniji. Tamburaši iz Cir-kulan smo zato prejeli posebno nagrado za izjemen doprinos k programu festivala.
Iz Srbije, kjer je tamburaška glasba izredno priljubljena, smo se vrnili navdušeni nad tradicionalno gostoljubnostjo domačinov, pa tudi nad profesionalno organizacijo festivala. To seveda ni naključje, saj imajo organizatorji z njim velike načrte: Tamburica Fest želi v prihodnosti postati največji tamburaški festival in pridobiti tak pomen, kot ga ima Guča za trubače.
Mira Petrovič, Boštjan Polajžer
Tekmovalci so bili razporejeni v tekmovalne razrede, od prvega do osmega razreda klavirja. Učenci ptujske glasbene šole so se vrnili s številnimi nagradami in tako uspešno zaključili šolsko leto. V 1. razredu sta zlato nagrado
prejeli učenka Lea Arnejčič
iz razreda profesorice Tanje Stošič Kozar in tekmovalka Nataša Žitnik iz razreda profesorja Marjana Pačija, ki je na tekmovanje pripravil tudi ostale tekmovalce. Učenka 2. razreda Lara Sakelšek je
osvojila zlato nagrado. V 3. razredu je imela glasbena šola Karola Pahorja Ptuj dva predstavnika: tekmovalka Mihaela Mohorič je osvojila bronasto nagrado, tekmovalec Anej Podgorelec pa je dosegel absolutno 1. mesto, laureat
in zlato nagrado ter posebno pohvalo za najboljšo izvedbo klasične sonate W. A. Mozarta - nastop na zaključnem koncertu tekmovanja.
Med tekmovalci 5. razreda je Matija Žitnik osvojil bronasto nagrado, v skupini 7. razredov pa je Anže Vedlin prejel pohvalo.
Mladi glasbeniki in njihova mentorja se že veselijo novih izzivov, ki jih po zasluženih počitnicah tudi v naslednjem šolskem letu ne bo manjkalo.
Marjan Pači, učitelj klavirja na GŠ Karola Pahorja Ptuj
Tednikova knjigarnica
Nogometna novost za najmlajše
Bilo bi skoraj nespodobno, če bi na tem mestu ignorirala sicer skoraj iztekajoče se evropsko nogometno dogajanje, čeprav žogobrcajoče moštvo naše dežele ni zraven. In četudi je moje osebno nogometno znanje bolj neznanje in nerazumevanje tekanja za tisto okroglino, ob njej in pred njo, ki se je ne smeš dotakniti z rokama, razen če si vratar ali vračaš žogo na igrišče. In je tudi res, da že vse življenje nekako tako ob strani in nehote prisluškujem slušnim efektom z nogometnih stadionov. Spominjam se iz davnih davnih dni, da je oče vsako nedeljo tiščal uho k radijskemu sprejemniku. Iz njega pa je vreščal komentatorjev glas, ki je opisoval gibanje žoge in pogosto je bilo slišati le mešanico rjovečih glasov, ki je spremljala uspešne akcije na nogometnem igrišču. Potem so prišli televizijski prenosi nogometnih radosti. Kako dolgočasno se mi je zdelo, da se oče skoraj dve uri ni ločil od TV-ekrana, tam pa je večina fantov nekaj postopala, eden je tekel in podil žogo pred seboj, eden je skakal pred mrežo, napeto čez ogrodje, pogosto so se valjali, ti fantje, po tleh in take grimase so imeli na licih, kot da jim kdo z nog dere kožo. Gledalci pa so rjoveli, pa skakali, pa dva črna sta tekala, žvižgala in po malem ukazovala mladeničem v dresih, ki so se mi zdeli nekako dolgočasni in frajerji brez pravega razloga. Iz tistih davnih časov nogometnih prvenstev države, ki je razpadla, imam prijeten spomin na košarkaška prvenstva tedanje države: košarkarji so mi bili sami lepi fantje, igra pa zanimiva, atraktivna, dinamična, zabavna ... No, časi se spreminjajo in mi z njimi. Zdaj prisluškujem in pogledujem k nogometni ligi prvakov (če sem si sploh prav zapomnila skoraj nenehne nogometne prenose po TV), ki ji sledi mož. Presneto, komentatorji so odlični govorci in poznavalci (samo to ni na TV Slo), tisti fantje na igrišču pa nič ne tavajo sem ter tja, nič se ne valjajo za vsako figo po tleh, goli kar padajo, podaje žog so zvite in duhovite, a gledalci naokoli se vedejo spoštljivo, mirno, korektno in ravno prav navijaško. Hja, zdaj razumem tisto krilatico o nogometu in najbolj pomembni nepomembni stvari na svetu. In razumem tudi besedno zvezo lepa igra v zvezi z nogometom. Tudi zaradi odlične pogovorne oddaje med modreci o nogometu (če ste morda zamudili humanistični pogovor po oddaji Osmi dan na TV SLO 1 v četrtek, 14. 6., ki ga je vodil filozof in pevec Boštjan Narat, poglejte oddajo na spletu). In lahko rečem, da mi je na nek način nogomet celo všeč.
Vsekakor je trening žogobrca za najmlajše in mlade dobra izbira, saj je spodbujanje in razvijanje športnega duha zelo pomembno za celosten razvoj mlade osebnosti. Seveda, če je trenerski kader izobražen in strokoven. Spomnim se namreč nogometnega trenerja, ki je na svoje nedoletno moštvo tako vpil in zraven še krepko preklinjal, da nisem mogla verjeti, kako lahko starši takemu nepedagoškemu tipu sploh zaupajo svoje otroke.
No, nogometna mrzlica je nekoliko zavela tudi na knjižne police. Vseld prvenstva, ki prehaja v finale, je pri Tehniški založbi Slovenije izšla privlačna „pop-up" knjiga s pravili nogometne igre. Po domače je to taka knjiga, v kateri se listi razpirajo, malo pomigajo, lahko pa so med njimi skrite postavljanke. Torej: odpreš neko stran, pa z nje „vsta-ne pravi gol", bralec potegne papirnati trak in tako premakne figuro, v tem primeru nogometaša, na prostor za izvajanje enajstmetrovke na primer. Nogomet - pravila igre je napisal Jim Kelman, za ilustracije je poskrbel Lee Montgomery, za posebne učinke (ja, pop-up knjige so jih polne, teh posebnosti!) je odgovoren David Hawcok, knjigo je prevedel Gregor Sever.
Knjiga je razdeljena na 16 kratkih nazornih poglavij, ki zajemajo osnovna pravila nogometa - od predpisane žoge, velikosti igrišča, igralcev, nalog sodnikov, discipline, tehnike .
Pod številko petnajst najdemo vmetavanje, to je izvajanje avta, piše v knjigi, in sledi: Če vržemo žogo v lastna vrata, se dosodi udarec iz kota za nasprotnika. Če vržemo žogo v nasprotnikova vrata, se dosodi udarec od vrat .
Veliko nogometnega veselja in prav toliko športnega duha želi
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv šole
Uspešni mladi pianisti
Foto: DK
Foto: DP
Atletika
Poškodba Kolaričevi preprečila nastop na EP Stran 12
Tenis
Krajnc Domiter na DP med štirimi najboljšimi Stran 12
Kolesarstvo
Sagadin in Serdinšek državna prvaka
Stran 13 9. ormoški tek
Za prave ljubitelje teka
Stran 13
Nogomet
Mladi ptujski nogometaši napredovali
Stran 14
ŠD Rogoznica
Za razvoj športa skupaj naredili veliko
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, prijateljska tekma
Rusi izkoristili napake Kidričanov
Aluminij - FC Krasnodar 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Movasin (18.), 0:2 Lambarsky (76.)
ALUMINIJ: Murko, Pečovnik, To-polovec, Lonzarič, Tomažič - Šeru-ga, Režonja, Bingo, Kožar, Kmetec, Kurež, Medved. Igrali so še: Lipo-vac, Petek, Rešek, Žagar, Rovčanin, A. Krajnc, S. Krajnc. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija nadaljujejo z odigravanjem pripravljalnih tekem s kvalitetnimi tekmeci. Torkova tekma proti ruskemu Krasnodaru je bila prva v nizu treh tekem, ki jih bodo odigrali ta teden. Po napornem dopoldanskem treningu so nogometaše Aluminija pričakali dobro pripravljeni Rusi, ki jih vodi nekdanji odlični igralec beograjske Crvene zvezde Slavoljub Muslin. Tokratni nasprotniki nogometašev Aluminija so pričeli ofenzivno in bili nevarnejši. Čeprav bi tudi domači lahko dosegli
zadetek, ko je Klemen Bingo z dolgo žogo našel Roberta Kureža, vendar ta ni uspel pre-igrati ruskega vratarja, ko se je sam znašel pred njim. Gostje so povedli v 18. minuti, ko je Lonzarič naredil napako v zadnji vrsti in Movasinu ni bilo težko premagati nemočnega Murka. V domači obrambi je bilo kar precej »prepiha«, gostje so v tem delu igre dvakrat zadeli prečnik.
V začetku drugega polčasa so domači nogometaši zaigrali nekoliko bolje, bolj agresivno, vendar pravega zaključka ni bilo. Igralci Krasnodara so dosegli še en zadetek ter potrdili zmago. Domačini so bili znova blizu zadetka v 85. minuti, ko je mladi Alen Krajnc dobro streljal, ruski vratar pa še lepše ubranil.
Porazi so sestavni del športa in nobena tragedija ni, da izgubiš proti ruski prvoligaški ekipi, ki je v zadnjem prvenstvu osvojila visoko 9. mesto
Kidričevo, sobota, 30. 6.: Aluminij - Partizan (Beograd)
V soboto bodo ljubitelji nogometa v Kidričevem in okolici prišli na svoj račun, saj bo gost domačih nogometašev beograjski Partizan. Gre za klub, ki ima v Sloveniji še vedno veliko pristašev, v nekdanji Jugoslaviji pa je spadal med t. i. veliko četverico (Crvena zvezda, Hajduk, Dinamo, Partizan). Partizan je tudi zadnji državni prvak Srbije (pred Crveno zvezdo je imel kar 12 točk prednosti), pred dvema sezonama pa je nastopal tudi v skupinskem delu Lige prvakov. Več kot dovolj razlogov za ogled srečanja!
Tekma se bo v Kidričevem pričela ob 18.00, vstop pa bo prost.
Foto: Črtomir Goznik
Ob napornih treningih so Kidričani v nekaj dneh odigrali že tri močne pripravljalne tekme; na fotografiji je David Tomažič Še-ruga, nekdanji član Maribora, velenjskega Rudarja in lendavske Nafte.
(pred njo so bili Zenit, Spartak, CSKA, Dinamo, Anži, Rubin, Lokomotiva in Kuban). Noge so res težke od napornih treningov, vendar bi bilo vseeno potrebne malo več agresije v igri. Da bi nogometaši Alumini-
ja kar najbolje pripravljeni pričakali prvo prvenstveno tekmo s Koprom, pa bo treba še marsikaj postoriti. Predvsem bo treba zapolniti vrzeli, ki se pojavljajo v igri.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Žreb parov v 1. in 2. SNL
Na uvodu Aluminij s Koprom, Zavrč s Šenčurjem
Z žrebom na Brdu pri Kranju se je v torek tudi uradno pričela tekmovalna sezona 2012/13. Ta bo prva po letu 2001, ko vodenje 1. SNL v vseh pogledih ponovno prevzema Nogometna zveza Slovenije.
Na prireditvi so najboljšim
Superpokal
Uvodno dejanje sezone se bo zgodilo v Mariboru, kjer se bosta 8. 7. v tekmi za Superpokal pomerila Maribor (državni in pokalni prvak) in Olimpija (2. na prvenstvu). Ista tekmeca se bosta v prvenstvu srečala prvič v 5. krogu, v Ljubljani.
Superpokal 2012: Olimpija - Maribor (8. 7., ob 20.00 v Ljudskem vrtu)
ekipam v preteklem prvenstvu podelili nagrade; prejel jo je tudi NK Aluminij, ki je slavil v prvenstvu 2. SNL.
Kidričani v uvodu s Koprom
V bobnu za prvoligaške pare je bil tokrat tudi Aluminij, ki mu je žreb v 1. krogu namenil Koper, tekma pa bo v Kidričevem. To bo za Kidričevo velik dogodek, ki mu bodo v domačem nogometnem klubu zagotovo namenili posebno pozornost.
1. SNL, pari 1. kroga (14. 7.):
Aluminij - Luka Koper Gorica - Maribor Mura - Rudar Velenje
Olimpija - Domžale Celje - Triglav
Razpored Aluminija:
1.	krog. Aluminij - Luka Koper
2.	krog: Triglav - Aluminij
3.	krogj: Aluminij - Domžale
4.	krog: Rudar - Aluminij
5.	krog: Aluminij - HiT Gorica
6.	krog: Mura 05 - Aluminij
7.	krog: Aluminij - Olimpija
8.	krog: Celje - Aluminij
9.	krog: Aluminij - Maribor
Zavrč začenja v Šenčurju
Drugoligaši bodo svoje prvenstvene boje pričeli v začetku avgusta, takrat bo no-vopečeni drugoligaš iz Zavrča gostoval v Šenčurju. Prvo domačo tekmo bodo Zavrčani
teden dni pozneje odigrali z ekipo Krke, ki je prav tako novinec v 2. ligi.
2. SNL, pari 1. kroga (5. 8.):
Garmin Šenčur - Zavrč Roltek Dob - Bela krajina Šampion - Krško Krka - Dravinja Kostroj Šmartno - Kalcer Radomlje
Razpored Zavrča:
1.	krog: Garmin Šenčur - Zavrč
2.	krog: Zavrč - Krka
3.	krog: Šmartno 1928 - Zavrč
4.	krog: Zavrč - Kalcer Radomlje
5.	krog: Dravinja Kostroj - Zavrč
6.	krog: Bela krajina - Zavrč
7.	krog: Zavrč - Krško
8.	krog: Roltek Dob - Zavrč
9.	krog: Zavrč - Šampion
JM
Nogomet • NK Zavrč
V nedeljo začetek, v ponedeljek z Mariborom
Kmalu bo konec poletnega oddiha tudi za ekipo, ki je v pretekli sezoni z rekordno razliko pometla s tekmeci v 3. ligi vzhod. Nogometaši Zavrča bodo namreč v nedeljo, 1. 7., pričeli s pripravami na novo sezono. Kljub temu da bodo novinci v 2. ligi, nameravajo belo-črni igrati eno vidnih vlog. V ta namen strateg Miran Emeršič obljublja svojim varovancem »pekel« na pripravah. Zavrčani bodo odigrali kar nekaj pripravljalnih preizkušenj: vsi tekmeci sicer še niso znani, toda že zdaj je jasno, da bodo nekateri izmed njih spek-takularni. Tako se bodo Zavrča-ni že v ponedeljek, 2. 7., doma ob 20. uri pomerili z državnimi prvaki iz Maribora, pot pa jih bo vodila tudi v Kranjčevičevo v Zagreb, kjer se bodo pomerili z Zagrebom (tega vodi Dražen Besek, nekdanji trener Drave).
Novinci Fink, Sambolec in Golik
Uprava NK Zavrč je bila doslej zelo aktivna in je poskrbela, da bo moštvo okrepljeno dočakalo novo prvenstvo. Tako so Zavrč že okrepili vratar Gregor Fink (nazadnje Ru-
Znane prijateljske tekme Zavrča:
2. 7. ob 20. uri v Zavrču: Zavrč - Maribor
6. 7. v Sv. Martin na Muri: Sevastopol (Ukrajina) - Zavrč 11. 7. v Zagrebu: Zagreb -Zavrč
21. 7. v Gornji Voci: Voca -Zavrč
dar, pred časom je branil tudi na Ptuju), obrambni nogometaš Boris Sambolec (Aluminij) in zvezni igralec Gordan Dodik (Varteks). Vsekakor pa s tem seznam novincev še ni dokončno zaključen, iščejo še predvsem napadalca. V igri je (med drugimi) bil tudi Armend Sprečo (Dravinja, Mura 05), ki pa vsaj zaenkrat ne bo okrepil vrst Zavrča.
Nekaj je bilo tudi prometa v obratni smeri, pri odhodih. Tako so novega drugoligaša zapustili Boštjan Frangež, Matjaž Lunder in vratar Damjan Golob. Z igranjem nogometa je zaključil tudi Franc Fridl, ki pa ostaja v klubu, saj bo poslej desna roka trenerja Mirana Emeršiča.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani bodo v nedeljo začeli s pripravami na sezono 2012/13, v ponedeljek pa bodo ob 20.00 že gostili ekipo Maribora.
Nogomet • Žreb za evropske pokale
V	ponedeljek so v Nyonu izžrebali pare prvih predkrogov za Ligo prvakov in Evropsko ligo. V žrebu so sodelovali štirje slovenski klubi.
Slovenski državni prvak NK Maribor bo evropsko pot začel v drugem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov, kjer se bo pomeril s prvakom Bosne in Hercegovine, sarajevskim Željezničarjem. Prva tekma bo 17. ali 18. 7. v Mariboru, povratna pa teden kasneje v Sarajevu.
V	kvalifikacijah lige Europa ima Slovenija tri predstavnike: Olimpija se bo v 1. predkrogu pomerila s predstavnikom Luksemburga, Celje z ekipo Dacia Chisinau iz Moldavije, Mura pa z azerbajdžansko ekipo FK Baku, za katero igra tudi Mario Lucas Horvat, nekdanji član ptujske Drave. Prve tekme bodo odigrane 5. julija, povratne pa teden dni kasneje.
JM
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Poškodba Kolaričevi preprečila nastop na EP
i
> >
Tenis • Člansko DP
Krajnc Domiter med štirimi najboljšimi
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Kljub temu da je poškodba Kolaričevi preprečila nastop na evropskem prvenstvu, ki ta teden poteka v Helsinkih, še vedno trenira in upa, da bo težave sanirala do nastopa na olimpijskih igrah v Londonu.
Najboljša ptujska atletinja Nina Kolarič bi morala včeraj popoldne nastopiti v finalu skoka v daljino na evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih, a je morala najboljše evropske skakalke zaradi poškodbe spremljati preko malega zaslona.
»Seveda sem bila žalostna, da sem morala nastop na evropskem prvenstvu odpovedati, predvsem zato, ker je razlog poškodba,« nam je povedala Kolaričeva. Tik pred začetkom poletne sezone jo je začela pestiti poškodba hrustanca v kolenu, čeprav tega zdravniki še niso dokončno potrdili. Zaradi tega in poškodbe, ki ji je preprečila pot v finsko prestolnico, je Kolaričeva previdna v svojih izjavah. Nikakor pa ni izgubila optimizma pred nastopom na olimpijskih igrah v Londonu, ki se bodo začele čez manj kot mesec. »Če je bila odpoved nastopa na evropskem prvenstvu cena za nastop na olimpijskih igrah, bosta razočaranje in žalost v trenutku pozabljena,« je povedala Kola-ričeva, ki formo za nastop na svojih drugih olimpijskih igrah pili na domačem ptujskem stadionu.
»Olimpijska mrzlica me še ne daje preveč, čeprav se predobro zavedam, da bo teh nekaj dni do začetka iger minilo, kot bi mignil.« Na žalost pa v tem trenutku Kolaričeva zaradi poškodbe, ki jo najbolj ovira pri odrivu, ne more potrditi,
Kontinuirano in kvalitetno delo z mladimi atleti je znova prišlo do izraza minuli konec tedna na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Mariboru, kjer je ptujska ekipa osvojila sedem kolajn. Konkurenca mlajših mladincev, v kateri moči merijo atleti, stari do 17 let, velja v Sloveniji za najmočnejšo. Med štirimi vrhunskimi atleti, ki so zmagali v dveh disciplinah, je bila tudi Ptujčanka Veronika Domjan. Njena zmaga v metu diska in suvanju krogle je bila pričakovana, saj je teden dni pred tem ugnala tudi člansko konkurenco v metu diska na atletskem pokalu Slovenije.
V	tej za Domjanovo paradni disciplini je dosegla tudi osebni rekord. Kilogram težak disk je poletel do 44,58 metra. Še en državni naslov pa si je 16-letni-ca, ki jo trenira Gorazd Raj-her, priborila v suvanju krogle z metom, ki je meril 14,32 metra. V metu diska je letos nanizala stabilne in dobre nastope, kar jo je pripeljalo tudi do reprezentančnih nastopov tako v mlajši kot starejšemla-dinski konkurenci. Ravno v sredo je nastopila v avstrijskem Hartbergu na igrah Alpe Adria in v močni mednarodni konkurenci držav iz omenjenega prostora zasedla drugo mesto.
V	Avstriji je disk znova vrgla prek 44 metrov, natančneje 44,42 metra, in le za slabega pol metra zaostala za hrvaško tekmovalko.
Izredno nadarjenost je letos
da bo v Londonu zagotovo lahko nastopila. »Prav tako tudi ne morem reči, da bom tekmovala pred olimpijado, saj je vse odvisno od stanja, v katerem bom,« je še dodala Kolaričeva.
»Nobena poškodba športnika ni zaželena in če se zgodi pred velikimi tekmami, je to težje komentirati in še težje preživljati,« pa prav tako zadržano komentira njen trener Gorazd Rajher. »Kot trenerju mi ni vseeno, kdaj, kako in za-
tudi na tekmovanjih uspel potrditi trenutno najhitrejši Ptuj-čan Aljaž Brlek, ki je v sprintih osvojil kar štiri kolajne. Dve v teku na 110 metrov in 200 metrov, še dve pa v ptujski štafeti 4 krat 100 in 4 krat 300 metrov. Povrh vsega je postavil še dva osebna rekorda. 110 metrov je pretekel v času 14,73 sekunde, kar mu je prineslo srebrno kolajno. Zelo hiter je bil tudi na 200 metrov (22,18 sekunde), kjer je bil prav tako drugi. V teku na 100 metrov pa je le za nekaj stotink sekunde, s časom
kaj je prišlo do poškodbe in za to iščem pravilne odgovore,« je še dodal.
Da so poškodbe negativna plat športa, pa se dobro zaveda tudi Aleksander Loren-čič, predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. »Ker vem, koliko Nina trenira in koliko truda ter energije vlaga v atletiko, mi je zelo žal zaradi njene poškodbe. Njej in trenerju Gorazdu želim vse najlepše in res srčno upam,
11,22 sekunde, zgrešil bron. Br-lek je levji delež prispeval tudi h kolajnama obeh štafet. Trenerja Aleša Bezjaka je posebej razveselila štafeta 4 krat 100 metrov, v kateri sta nastopila še finalista teka na 200 metrov Tomaž Rakuš in Jan Bezjak ter eden najhitrejših pionirjev v Sloveniji Grega Pavlovič. Z odličnim časom 44,01 sekunde so bili drugi, Bezjak pa si želi, da bi se nadarjeni mladi sprin-terji spustili pod magično mejo 44 sekund. Na 4 krat 300 metrov je štafeta nastopila v skoraj
• .. - . ■ .-:■' V " . i---'-.,• •■ -
da Nina poškodbo sanira olimpijskih iger. Poškodbe še posebej boleče za vrhun športnike, saj lahko en trenutek uniči ves trud in dolgoletno delo. Vendarle pa se moramo zavedati, da je zdravje na prvem mestu,« meni Lorenčič. Kolaričevo vidi kot »borko z jasnim ciljem, tako da je pred njo še veliko zmag in nastopov na največjih tekmovanjih«. V to ne dvomimo.
Uroš Esih
enaki sestavi, le Pavloviča je zamenjal starejši in izkušenejši Mark Drevenšek. Po ogorčenem boju so dosegli 3. mesto.
Bero ptujskih kolajn pa je z izvrstnim nastopom v metu kopja zaokrožila Melani Hen-tak. V močni konkurenci zelo nadarjenih metalk kopja je zasedla tretje mesto z rezultatom 44,19 metra. Zraven medalj so ptujski atleti, ki so množično nastopili v kar 38 disciplinah, dosegli še kopico osebnih rekordov.
Uroš Esih
Na Bledu je v organizaciji TK Zaka Bled pretekli teden potekalo letošnje poletno člansko državno prvenstvo, na katerem so manjkali igralci, ki se merijo na mednarodnih turnirjih. V idiličnem okolju ob blejskem jezeru so se igralci merili na štirih igriščih, ki so tesno drug ob drugem, zato je bilo precej prekinitev zaradi žogic, ki so se prikotalile iz sosednjih igrišč. To pa ni pretirano oviralo Urha Krajnca Domitra (TK Terme Ptuj), ki je bil na turnirju 7. nosilec (Urh je trenutno 3. na mladinski lestvici TZS).
V 1. krogu je igralcem delo oteževalo izjemno vroče vreme, zato so bili dvoboji fizično izjemno naporni. Urh je najprej ugnal leto starejšega tekmeca iz Kamnika, nato pa še sovrstnika iz Laškega. Najboljši dvoboj je član ptujskega kluba odigral v četrtfinalu, ko je Okornu prepustil le tri igre.
»Po zares dobro odigranem četrtfinalu sem se v polfinalu srečal z Žibratom, ki je zelo izkušen igralec, zato pred dvobojem nisem imel velikih pričakovanj. Po uspešno odigranih začetnih igrah sem videl, da se lahko z njim enakovredno kosam, kar mi je dalo nekaj dodatnih moči. Takrat sem poskušal nekoliko bolj agresivno, a je nekaj odločilnih žogic za malenkost končalo izven igri-
šča. Škoda, saj sem bil v prvem nizu vsaj enakovreden tekmec. V drugem sem poskušal nekaj spremeniti v igri, kar pa se ni obneslo in tekmec je povedel 5:1. V naslednjih igrah sem odigral dobro in se približal na 5:4, a je Janoš odlično odigral naslednjo igro in zaključil dvoboj. Sicer sem kljub temu s celotnim turnirjem zelo zadovoljen,« je povedal Urh Krajnc Domiter, ki občasno igra tudi v Mariboru. »Res je, enkrat na teden treniram z igralci Branika, ki ima izredno kakovostno zasedbo, tako da imam na treningu kakovostne tekmece. To se v moji igri že sedaj pozna. Ob tem se moram zahvaliti družini in trenerjem v TK Terme Ptuj, ki so me pripeljali do tega nivoja, da lahko uspešno igram z vsemi na članskem državnem prvenstvu.«
V kvalifikacijah je na Bledu nastopil tudi Samo Vršič. V prvem krogu je bil prost, v drugem je ugnal Staša Križaja (Radovljica), v zadnjem krogu pa je tesno, 7:9, izgubil z Andražem Krajncem (Jaki sport).
Pri članicah je zmagala Manca Pislak, ki je pred tedni na Ptuju osvojila naslov državne prvakinje v konkurenci U-16. S tem je postala druga najmlajša zmagovalka DP (mlajša je bila le Maša Marc).
Jože Mohorič
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Domjanova in Brlek na čelu mladinske atletike v Sloveniji
Domjanova in Brlek ter člani štafet so na državnem prvenstvu za mlajše mladince skupno osvojili šest kolajn.
Člansko DP, Bled, rezultati:
1.	krog: Krajnc Domiter - Nejc Lemič (Kamnik) 6:4, 6:2
2.	krog: Krajnc Domiter - Marko Juričič (Laško) 6:1, 6:1 četrtfinale: Krajnc Domiter - Matija Okorn (MAX LJ) 6:1, 6:2 polfinale: Krajnc Domiter - Janoš Žibrat (Branik MB, 3) 3:6, 4:6 finale: Ternar (Branik MB) - Žibrat 6:2, 6:2
Šport iz Prlekije
Na 15. poletnih mladinskih igrah Alpe Jadran, ki sta jih v Gradcu gostili avstrijski pokrajini Gradiščanska in Štajerska, sta pod vodstvom trenerja Aleša Vrbančiča sodelovala tudi judoista ljutomerskega kluba Narsej Lackovič in Betina Ivanjšič. Lackovič je v kategoriji do 81 kilogramov osvojil drugo mesto, Ivajnšičeva pa je bila v kategoriji nad 63 kilogramov sedma.
Na kasaških dirkah v Budimpešti je nastopila kobila Lady Luna, ki je v lasti Reneja Hanžekoviča (KK Ljutomer) iz Veržeja. Na 1900 metrov dolgi stezi je s časom 1:16,5 osvojila 1. mesto.
NŠ
Atletika • 9. ormoški tek
Za prave ljubitelje teka
Atletski klub Ormož je po ulicah mesta Ormož (Kerenči-čev trg) izpeljal že 9. ormoški ulični nočni tek. V idealnih vremenskih razmerah se je na proge različnih kategorij podalo okrog 90 nastopajočih. Letos je bila udeležba nekoliko slabša kot v preteklosti, saj se je AK Ormož odločil, da za razliko od minulih let tek izpelje brez denarnih nagrad. Tako so se letos prireditve udeležili pravi rekreativci in ljubitelji teka: »Cilj teka je druženje in gibanje ljudi, zato smo letos zadevo popestrili s štafetnimi teki gasilskih društev, ki so bili izjemno zanimivi. Kljub slabši udeležbi smo organizatorji zadovoljni, saj so v Ormož prišli resnični zaljubljenci teka,« je
Foto: proviprlek.si
Najboljši v teku moških na 4800 metrov ...
? OWAOSKt UL-f^NI riOCNf T
REZULTATI:
tek na 4800 m - moški: 1.
Mario Vračič 15:20, 2. Leon Bedrač 15:28, 3. Danilo Mag-dič 15:31; rekord proge: Philip Kipkurgat Yiego 13:23 (leta 2010);
tek na 4000 m - ženske:
1. Tina Čačilo 14:32, 2. Vesna Pliberšek 15:30, 3. Bernarda Ivančič 15:58; rekord proge: Lisa Stublič 13:10 (leta 2009);
tek na 550 m - deklice (2001 in mlajše): 1. Zala Cunk, 2. Maša Baum, 3. Maja Kostanjevec;
tek na 550 m - dečki (2001 in mlajši): 1. Luka Mer-tuk, 2. Vito Levstik, 3. Žiga Kostanjevec;
tek na 1100 m - deklice (1997 in mlajše): 1. Eva Šan-tič Zadravec;
tek na 1100 m - dečki (1997 in mlajši): 1. Primož Ozmec, 2. Martin Hebar, 3. Aljoša Munda;
družinski teki: 1. družina Brumen (Sara, Branko), 2. družina Kostanjevec (Brigita, Maja, Danilo, Žiga), 3. družina Antolič (Ajda, Vanesa, Jan, Marko);
gasilski tek - 3 x 550 m: 1. PGD Ključarovci 1, 2. PGD Ivanjkovci, 3. PGD Ormož.
Foto: proviprlek.si
... in v ženskem teku na 4000 metrov.
po prireditvi povedal predsednik AK Ormož Ivan Golob.
Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju in zelo tekoče, za kar gre zahvala marljivim organizatorjem: AK Ormož, ormoškim policistom in gasilcem.
UK
Foto: proviprlek.si
Na startu družinskega teka
Šahovski kotiček
Mladinsko državno prvenstvo: ^ od Ptujčanov najboljši Andraž Šuta
V	Kamniku se je končalo 15. absolutno mladinsko šahovsko državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 68 mladincev in 30 mladink iz 24 slovenskih klubov in društev. Šahovsko društvo Te-hcenter Ptuj so zastopali samo trije mladinci šahovske šole MM Danila Polajžerja.
V	sedmih kolih se je najbolje odrezal Andraž Šuta, ki je štirikrat zmagal in bil trikrat poražen, kar kaže na njegovo izredno borbeno igro. David Zagoršek je dvema zmagama dodal tri remije in dva poraza, medtem ko je David Murko dvakrat zmagal in enkrat remi-ziral, kar je glede na tekmece morda nekoliko manj od pričakovanj. Po pričakovanju je zmagal prvi favorit Aljoša Tomazini iz Slovenske Bistrice, pri mladinkah pa nekoliko presenetljivo mlada Laura Unuk iz Komende.
Slednja si je kot mladinska državna prvakinja priborila tudi pravico nastopa na članskem državnem prvenstvu, ki se bo pričelo jutri, 30. junija, ob 15. uri v Ljubljani in na katerem bomo imeli tudi Ptuj-čani svojo predstavnico. Po daljšem premoru se bo državnega prvenstva udeležila MM Anita Vrabič (Ličina), ki je leta 1991 osvojila prvi naslov članske državne prvakinje v samostojni Sloveniji.
Vrstni red - mladinci: 1. Aljoša Tomazini (Sl. Bistrica) 5,5 točke, 2. Tim Janželj (Ig) 5,5 točke, 3. Boris Markoja (Radenska Pomgrad) 5,5 točke, ... 25. Andraž Šuta (Tehcenter Ptuj) 4 točke, ... 37. David Zagoršek 3,5 točke, ... 57. David Murko 2,5 točke itd.
Vrstni red - mladinke: 1. Laura Unuk (Komenda) 5,5 točke, 2. Špela Kolarič (Kočevje) 5, 3. Caterina Leonardi (Komenda) 5 itd.
Silva Razlag
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Sagadin in Serdinšek državna prvaka
Potem ko so se v preteklem letu v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj odločili, da v letošnji sezoni ne bodo imeli članske ekipe, je med mnogimi pristaši njihove ekipe završalo. Bolj kot za ukinitev članske zasedbe so se zbali za podmladek in ni jih bilo malo, ki so bili mnenja, da je to začetek konca. Slabo leto zatem je sivino oblakov pregnalo močno sonce. Mlajše selekcije kluba iz Spodnjega Po-dravja letos enostavno blestijo, kar še bolj govori v prid tistim, ki so bili mnenja, da je treba še bolj zavzeto delati z mladimi domačimi fanti. Ti jim zaenkrat vračajo na najboljši možen način, številnih zmag v tej sezoni praktično nihče ne šteje več, krona pa je nedvomno prišla minuli vikend, ko je v Mirni Peči na Dolenjskem za člane, U-23, ženske in mladince, ter na Trsteniku za dečke potekalo državno cestno prvenstvo. Pri dečkih je namreč izjemni Luka Sagadin postal državni prvak, pri starejših vrstnikih, mladincih, pa je njegovo vajo ponovil Mitja Serdinšek, ob tem, da je le mesto za njim končal Manuel Bedenik.
Na Trsteniku na Gorenjskem so se 23. 6. za državne naslove merili dečki in deklice. Pri dečkih je bila dirka dolga slabih 28 km (9 krogov). Razgibana trasa je bila kriva, da nismo videli sprinta za končno zmago. Že
mœkn ^ ~ fiRT
I* ^ la
«t' l£*KRI<f»
KOY<K'_'TEHNA
. mi ,
FIRT
KOVINC'TEHNA
nlbO
Foto: Marjan Kelner
Mitja Serdinšek (v sredini) in Manuel Bedenik (levo, oba Perutnina Ptuj) sta zasedla prvi dve mesti na državnem prvenstvu med mladinci.
v prvem krogu so se v pobegu znašli štirje kolesarji, med katerima sta bila tudi Renato Grušovnik in Žan Medved (oba Perutnina Ptuj). Kmalu so bili kolesarji ujeti in že se je formirala nova ubežna skupina, h kateri se je priključil Luka Sa-gadin in dva kroga vozil z njimi. V petem krogu se je otresel zasledovalcev in nadaljeval v solo vožnji. Prednost pred zasledovalci je samo še povečeval in v cilj pripeljal v slogu leto-
Foto: Marjan Kelner
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj), državni prvak med dečki
Karting
Prvi mesti za Pšajda in Ploja
Novi Marof je bil prizorišče četrte dirke za državno prvenstvo ter pokal Sportstil. Udeležili so se ga vozniki in voznica iz AMD Hajdina in AMD Ptuj. Na najvišjo stopničko v razredu R-4 je stopil Vid Pšajd (AMD Hajdina, na fotografiji,), ki je dvakrat prepričljivo osvojil 1. mesto ter tako samo potrdil vodstvo v skupnem seštevku. Doslej je zbral 69 točk in ima pred prvim zasledovalcem 24 točk prednosti. Pšajd je 1. mesto osvojil tudi v pokal-
šnje sezone - z gladko zmago. Sicer je to že njegova 11. zmaga letos, kar nedvomno priča, da se v mladeniču skriva velik potencial. Sagadinov uspeh je dopolnil Blaž Furjan z 9. mestom, Jernej Paj je bil 11, Žan Leljak pa 12. Pri starejših dečkih se ni ravno izšlo po željah ptujskih kolesarjev, saj je Luka Kramberger zasedel 9. mesto, Tim Roškar 11. in Blaž Leljak 14. mesto. V kategoriji najmlajših je bil član Perutnine Ptruj Žan Ljubec 18.
Na predpraznično nedeljo so se za državne naslove med seboj merili tudi mladinci. Kot pri dečkih so tudi v tej kategoriji mladi Ptujčani dokazali, da gre na njih še kako računati. V konkurenci mlajših mladincev sta namreč brez težav slavila Mitja Serdinšek in Manuel Bedenik. Sama dirka je bila dolga slabih 72 km in je potekala v šestih krogih. V uvodu je bila dolgočasna, v 3. krogu pa je napadel Mitja Mohorko (Perutnina Ptuj), ki pa je bil ujet. V predzadnjem krogu se je za napad odločil Serdinšek, na vrhu klanca pa se mu je pridružila še skupina kolesarjev s klubskim kolegom Manuelom Bedenikom. V zadnjem krogu so tekmeci počasi odpadali, tako da sta člana Perutnine Ptuj brez težav slavila. Bedenik je zmago »gentlemansko« prepustil Serdinšku. Vsekakor gre za nov sijajen uspeh mladincev Perutnine Ptuj, ki so potrdili odlično pripravljenost, obenem pa so izidi iz Mirne Peči odlična popotnica pred balkanskim prvenstvom. Mitja Serdinšek in Manuel Bedenik sta namreč člana slovenske izbrane vrste, v kateri igrata vi-
dno vlogo. Pri starejših mladincih je bila Aleks Kurnik 15.
Mitja Serdinšek (Perutnina Ptuj), državni prvak v Mirni Peči, mlajši mladinci: »Seveda sem zelo zadovoljen, saj je to za vsakega kolesarja največji uspeh, za katerega se pripravlja vse leto. Dirka je bila dolga in naporna, toda to nam ustreza. Praktično ni bilo nič ravnine, le vzponi in spusti in take etape preživijo le najboljši. Brez pomoči ekipe mi nedvomno ne bi uspelo, še posebej hvala Manuelu (Bedeniku, op. a.), prav tako pa zahvala tudi trenerju in serviserju.«
Manuel Bedenik (Perutnina Ptuj), 2. mesto v Mirni Peči, mlajši mladinci: »Ustrezajo mi predvsem težje dirke, kar se je poznalo tudi tokrat, ko sem lahko pomagal moštvenemu kolegu. Iz državnega prvenstva v kronometru že imam medaljo, obenem pa sem bolj 'hri-bolazec', zato sva se z Mitjem dogovorila, da mu tokrat pomagam jaz, on pa bo, če bo do take situacije prišlo, pomagal meni na gorskem državnem prvenstvu. Upamo, da bomo uspešni tudi v nadaljevanju sezone.«
Luka Sagadin (Perutnina Ptuj), državni prvak na Trste-niku, dečki: »Naslov državnega prvaka mi res veliko pomeni. Slo je za zelo težko dirko, saj je bilo zelo vroče. Tudi taktično smo dirkali odlično, saj sta takoj napadla dva naša kolesarja (Jan Medved in Renato Grušov-nik, op. a.), ki sta pospešila, kar meni odgovarja. Tudi v nadaljevanju sezone želim nadaljevati z dobrimi predstavami, veliko pa bo odvisno od treninga.«
Tadej Podvršek
nem tekmovanju.
V razredu R-6 je bila dvakrat druga Anja Vodušek iz AMD Ptuj tako v tekmah za državno prvenstvo kot v pokalnem tekmovanju. Uspeh voznikov AMD Ptuj sta v R-7 dopolnila Luka Ploj, ki je v skupnem seštevku osvojil 1. mesto na obeh tekmovanjih, in Matjaž Do-minko, ki je osvojil skupno 3. mesto v vožnjah za državno in pokalno tekmovanje. V R-9 je Maks Mlakar (AMD Hajdina) osvojil drugo, Zlatko Oman
(AMD Ptuj) pa 3. mesto.
V skupnem seštevku ekip je AMD Šlander osvojil 53 točk,
sledita pa AMD Hajdina (41) in AMD Ptuj (31).
Danilo Klajnšek
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj	.
Mladi ptujski nogometaši napredovali v višje lige
Zaključek tekmovalne sezone je ekipam Nogometne šole Poli Drava Ptuj prinesel odločilne tekme v sezoni za napredovanje v višji razred tekmovanja.
Ekipa U-14 je nastopila v kvalifikacijah za popolnitev vzhodnega elitnega dela tekmovanj a za sezono 2012/13. Ptujčani so se pomerili z Ljutomerom, ki so ga doma z zadetki Domna Baumana, Žana Susmana in Jureta Kovačiča premagali s 3:2. Tudi na povratni tekmi so varovanci Roberta Hojnika zmagali z rezultatom 2:1; strelca sta bila Jure Kovačič in Domen Bauman. Z dvema zmagama so mladi igralci NŠ Poli Drava Ptuj napredovali v višji rang tekmo-
vanja, kar je bil osnovni cilj ekipe v tej sezoni.
Podobno nalogo so izpolnili tudi ptujski kadeti in mladinci, ki so prav tako uspešno odigrali kvalifikacije za preboj v 2. slovensko mladinsko in kadetsko ligo vzhod. V kvalifikacijah sta bila njihova tekmeca Zreče in Miklavž/Dobrovce. Slednje so Ptujčani in Zrečani ugnali, zato sta o napredovanju odločali njihovi sredini medsebojni srečanji (kadeti in mladinci). Kadeti so pokazali svojo kvaliteto in so po pričakovanjih visoko zmagali z rezultatom 6:1, medtem ko je mladinska ekipa odigrala nekoliko slabše od pričakovanj in izgubila 2:3. Zaradi boljše razlike v zadetkih si je
napredovanje v 2. ligo vzhod priigrala ptujska ekipa.
S tem so vse tri mlade ptujske ekipe napredovale v ligo višje in uresničile glavni tekmovalni cilj za sezono 2011/2012.
Kvalifikacije za popolnitev lige U-14 vzhod:
1.	tekma: NŠ Poli Drava - Ljutomer 3:2
2.	tekma: Ljutomer - NŠ Poli Drava 1:2
NŠ Poli Drava Ptuj (U-14): Pun-garšek, Cesar, Belšak, Grager, Potočnik, Vajda N., Murko, Bauman, Susman. Zemljarič, Kovačič, Majcen Kostič, Toplak, Vajda J., Love-njak, Irgl, Šoštarič. Trener: Robert Hojnik.
Ekipa NS Poli Drava U-14
Kvalifikacije za uvrstitev v 2. SML / 2. SKL vzhod:
kadeti: NK Miklavž/Dobrovce -NŠ Poli Drava 0:8
mladinci: NK Miklavž/Dobrovce - NŠ Poli Drava 1:5 kadeti: NŠ Poli Drava - Zreče 6:1 mladinci NŠ Poli Drava - Zreče 2:3
Končni vrstni red:
1.	NŠ POLI DRAVA 4 3 0	1	21:5	9
2.	ZREČE 4 3 0	1	10:10	9
3.	MIKLAVŽ/DOB. 4 0 0	4	3:19	0
NŠ Poli Drava Ptuj (kadeti): Her-cog, Jaušovec, Zamuda Horvat, Bela, Habith, Šoštarič, Zupanič, Krajnc, Pajnkiher, Vrbanec, Zupanič, Vajda N., Megla, Hercog, Fleten, Merc, Grager, Potočnik, Ba-
uman, Zemljarič, Kovačič. Trener: Damjan Vogrinec.
NŠ Poli Drava Ptuj (mladinci):
Zorko, Pukšič, Goričan, Rakovec, Leskovar, Klajderič, Zupanič, Kajzer, Furh, Pihler, Golubic, Megla, Merc, Čeh, Grah, Gomilšak, Šešo, Hercog. Trener: Damjan Vogrinec.
David Breznik
Nogomet • Mednarodni turnir U-12 na Hrvaškem
Mladi Kidričani najboljši v Samoboru
Mladi nogometaši Aluminija v kategoriji U-12 so ponovno nastopali na mednarodnem turnirju, tokrat na Hrvaškem. Kljub začetim počitnicam so še naprej aktivni, za uspehe pa jim je treba čestitati. Ob tem gredo čestitke tudi klubu, strokovnemu vodstvu in staršem, ki vse to spremljajo. Da bodo počitnice res prave, so v Samo-boru poskrbeli kar nogometaši sami: prva ekipa je osvojila 1. mesto, druga ekipa pa je bila četrta. O finalistu je odločala njuna medsebojna tekma v polfinalni skupini. Mladi nogometaši v rdeče-belih dresih so imeli ob tem v svojih vrstah še najboljšega strelca (Žan Medved) in najboljšega nogometaša turnirja (Jure Perger).
Rezultati ekipe Aluminij I.:
predtekmovalna skupina: Aluminij I. - Samobor 0:0, Aluminij I. - Rijeka 3:0, Aluminij I. - ONŠ
Ekipi Aluminija U-12, ki sta nastopali na turnirju v Samoboru
Jure Perger - najboljši igralec turnirja
Bihač 4:0, Aluminij I. - Virovitica 2:0. Polfinale: Aluminij I. - Dječji nogomet 0:0, Aluminij I. - Aluminij II. 3:0, Aluminij I. - Korotan 6:0. Finale: Aluminij I. - Borac 1:0;
rezultati ekipe Aluminij II.:
predtekmovalna skupina: Aluminij II. - ONŠ Talent 2:1, Aluminij II. - Došk 5:0, Aluminij II. - Zelina
1:0. Polfinale: Aluminij II. - Vino-gradar 0:0, Aluminij II. - Aluminij I. 0:3, Aluminij II. - Korotan 2:2. Tekma za 3. mesto: Aluminij II. -Garič 1:3.
Aluminij I.: Marko Pernat, Jure Perger, Žan Medved, Rok Mohor-ko, Miha Pšajd, Tilen Šmigoc, Luka Kovačič, Teo Milič. Trener: Dejan Žolek.
Aluminij II: Rene Plajnšek, Rok
Pišek Markež, Žiga Ramšak, Uroš Krajnc, Gregor Predikaka, Teo Glažar, Jani Elšnik, Urban Toma-nič, Niko Klinc. Trener: Dejan Žolek.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
V končni uvrstitvi na skupnem 9. mestu
Zadnji so s tekmovanjem v slovenskih ligah končali mladinci in kadeti v njihovih prvih ligah. V Kidričevem so lahko zadovoljni z uvrstitvami v obeh kategorijah: mladinci so osvojili deveto, kadeti pa četrto mesto. V skupnem seštevku obeh ekip so tako končali na sedmem mestu. Vse uvrstitve pome-
nijo potrditev dobrega dela z mladimi. Premočno so slavili mladi nogometaši Kopra, ki so si odločilno prednost priigrali pri kadetih. Najboljši mladinski pogon v Sloveniji imajo Goričani. Iz prvoliga-ških tekmovanj sta izpadli ekipi NŠ Robert Koren Dravograd in Krško, čeprav je bilo do konca napeto.
1. SML				
1. HIT GORICA	3O 22	6	2 81:29	72
2. OLIMPIJA	3O 17	8	5 63:35	59
3. DOMŽALE	3O 16	9	5 75:4O	57
4. FC KOPER	3O 16	6	8 61:4O	54
5. IB INTERBLOCK	3O 14	7	9 52:46	49
6. MARIBOR	3O 14	5	11 58:41	47
7. ŠAMPION CELJE 30 11		6	13 54:64	39
8. RUDAR VELENJE 30 11		6	13 39:48	39
9. ALUMINIJ	3O 11	5	14 41:48	38
1O. MURA O5	3O 1O 4		16 43:72	34
11. NOGA TRIGLAV 30		8 9	13 47:51	33
12. B. PUBLIKUM	3O	9 6	15 42:62	33
13. KRKA	3O	7 1O	13 51:61	31
14.DRAVOGRAD	3O	7 8	15 39:58	29
15. KRŠKO	3O	6 9	15 5O:79	27
16. CELJE	3O	4 1O	16 37:59	22
1. SKL
1.	FC KOPER	30 27	0
2.	MARIBOR	30 21	2
3.	IB INTERBLOCK	30 18	3
4.	ALUMINIJ	30 16	7
5.	NOGA TRIGLAV	30 15	7
3 1OO:31	81
7 89:29	65
9 61:44	57
7	6O:43	55
8	57:3O	52
7.	DOMŽALE
8.	B. PUBLIKUM
9.	CELJE
10.	KRKA
11.	RUDAR
12.	DRAVOGRAD
13.	HIT GORICA
14.	MURA 05
15.	KRŠKO
16.	ŠAM. CELJE
3O 13		6	11 5O:56	45
3O 13		4	13 28:34	43
3O 13		3	14 41:49	42
3O 1O		4	16 38:56	34
3O	7	9	14 37:51	3O
3O	7	9	14 4O:68	3O
3O	7	5	18 23:4O	26
3O	7	4	19 33:6O	25
3O	7	4	19 26:71	25
3O	6	5	19 22:7O	23
3.	OLIMPIJA 6O 33 1O
4.	IB INTERBLOCK 6O 32 1O
SKUPNA LESTVICA 1.SML IN 1.SKL
6. OLIMPIJA
3O 16 2 12 59:32 5O
1.	FC KOPER
2.	MARIBOR
6O 43 6 11 161:71 135 6O 35 7 18 147:7O 112
5.	DOMŽALE
6.	HIT GORICA
7.	ALUMINIJ
8.	NOGA TRIGLAV
9.	B. PUBLIKUM
10.	RUDAR
11.	KRKA
12.	CELJE
13.	ŠAM. CELJE
14.	MURA 05
15.	DRAVOGRAD
16.	KRŠKO
6O 29 15 6O 29 11 6O 27 11 6O 23 16 6O 22 1O 6O 18 15 6O 17 14 6O 17 13 6O 17 11 6O 17 8 6O 14 17 6O 13 13
Danilo
17	122:67 1O9
18	113:9O 1O6 16 125:96 1O2 201O4:69 98 201O1:91 93 21 1O4:81 85
28	7O:69 76 27 76:99 69
29	89:117 65
30	78:1O8 64 32 76:134 62 35 76:132 59 29 79:126 59 34 76:15O 52
Klajnšek
Mladinska ekipa Aluminija
Kadetska ekipa Aluminija
Zlati jubilej ŠD Rogoznica
Za razvoj športa skupaj naredili veliko
V soboto, 23. junija, so člani ŠD Rogoznica svečano proslavili 50-letnico uspešnega delovanja. V tem obdobju je društvo veliko naredilo na tekmovalnem področju in na področju posodabljanja športne infrastrukture. Praznične trenutke so delili s športnimi prijatelji, krajani ČS Rogo-znica in drugimi ljubitelji športa. Ob tej priložnosti
jim je za dolgoletno uspešno delo čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan, v imenu MNZ Ptuj in NZ Slovenije jim je čestital Stanko Glažar, na slovesnosti pa so govorili tudi predsednik ŠD Rogo-znica Drago Zorko, predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh in Vlado Hvalec, aktualni princ ptujskega karnevala. Zaslužnim članom so podelili jubilejna
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljski tekmi
V	soboto, 30. 6., bodo nogometaši Aluminija iz Kidričevega ob 18.00 gostili ekipo beograjskega Partizana.
V	ponedeljek, 1. 7., bodo nogometaši Zavrča ob 20.00 gostili ekipo državnih in pokalnih prvakov iz Maribora.
Mali nogomet
Liga ŠD As
PARI 9. KROGA (petek, 29. 6.): 19.30: Mix Team - ŠD Tržec Bar Osmica, 20.05: ŠD AS Evroavto - ŠD Pobrežje, 20.40: ŠD Majski Vrh - FC Optimisti, 21.15: Mix Team - ŠD Pobrežje, 21.50: KMN Majolka - ŠD AS Evroavto, 22.25: UŠR Višnjica - ŠD AS, 23.00: Koranti Demoni - KMN Majolka, 23.45: KMN Draženci - Joe Fer-nandes
RLMN Haloze
PARI 9. KROGA - PTUJSKA GORA (petek, 29. 6.): 20.30: ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora II., 21.05: ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Stoperce, 21.40: Plajnsko - ŠD Stopno, 22.15: ŠD Cirkovce - ŠD Žetale
Boks • Poletna revija na Ptuju
Boks klub Ring s Ptuja nadaljuje z organizacijo poletnih boksarskih revij, ki potekajo pred njihovimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici. Druga letošnja revija bo na sporedu ta petek, 29. 6., od 17. ure naprej. Organizatorji pričakujejo več kot deset dvobojev, saj so prijavljeni tekmovalci in tekmovalke iz kar devetih slovenskih klubov.
DK, DB
Tenis
Hanželič pred Pelclom
Teniški center Kidričevo je tudi letos izvedel teniški turnir za moške in ženske. Tekmovanje je potekalo v okviru praznovanja občine Kidričevo. Videli smo zanimive teniške dvoboje, osnovno pa je bilo druženje med igralci. Pravico nastopanja so imeli vsi člani teniškega centra Kidričevo in vsi občani občine Kidričevo.
Rezultati: moški - polfinale:
Matjaž Hanželič - Vojko Draškovič 9:6, Jože Pelcl - Blaž Slaček 9:4. Finale: Matjaž Hanželič - Jože Pelcl 9:3. V tolažilni skupini je Robi Kosi s 6:1 premagal Žigo Kraigerja (fotografija zgoraj).
V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Nina Kozoderc, druga je bila Nika Kozoderc, tretja pa Pia Knaus (fotografija spodaj).
Danilo Klajnšek
priznanja. Svečane trenutke so s petjem olepšali člani MoPZ KD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna.
ŠD Rogoznica je bilo ustanovljeno leta 1962 na pobudo takratne ZSMS Rogoznica. V tistem času so se krajani Rogo-znice udejstvovali v različnih športih, to udejstvovanje pa je kmalu preraslo zmožnosti mladinske organizacije, zato so ustanovili športno društvo. Že od vsega začetka so v društvu gojili nogomet, ob tem pa so bili zelo aktivni in uspešni v atletiki, še zlasti pa v skoku v višino, daljino, tekih na kratke proge in krosu. V vseh teh disciplinah so se praviloma uvrščali na najboljša mesta v občinskem merilu, s čimer so si pridobili pravico sodelovanja na republiških prvenstvih. Leta 1968 so ustanovili tudi hokejsko sekcijo, s katero so uspešno nastopali v slovenski ligi, najboljši rezultat, ki so ga dosegli, je bilo 2. mesto v slovenski ligi. Kasneje se je hokejska sekcija preoblikovala v samostojno društvo. Stalnica delovanja društva pa je bil
Prejemniki priznanj ob zlatem jubileju SD Rogoznica
Priznanja so prejeli: Dušan Polanec, Martin Potočnik, Maks Potočnik, Marko Potočnik, Boris Žlender, Jože Zelenko, Janko Završnik, Vlado Gašljevič, Bojan Polanec, Marko Perger, Mitja Lah, Srečko Selinšek, Milan Bezjak in Drago Zorko
Priznanje za SD Rogoznica je prinesel tudi ptujski župan Stefan Čelan, v imenu društva ga je prevzel predsednik Drago Zorko.
in ostaja nogomet; aktivno so ga igrali že pred ustanovitvijo društva, ko še tudi niso imeli igrišča, in so igrali na travnikih in pašnikih. Trenutno imajo 153 registriranih članov, v najboljših časih jih je bilo 256. Na porušeni opekarni so zgradili igrišče, ob travnati površini jamo za skok v daljino in višino, zelena površina pa je služila tudi za met diska, kladiva in kopja. Nekaj časa so imeli tudi igrišče za košarko, ki pa je bilo ob širitvi nogometnega igrišča porušeno. Za tekmovanje v ligah pa so morali zgraditi prvo igrišče v merah 90 krat 45. Vsa
dela so izvedli ročno, opravljenih je bilo veliko prostovoljnih ur. Igrišče so v teh letih dvakrat obnovili in povečali. Trenutno je v dimenzijah 100 krat 58 metrov, obdaja ga dvometrska ograja, ponosni pa so tudi na svoje klubske prostore. Razpolagajo še z asfaltnim igriščem, ki ga uporabljajo za različne namene. Delo ŠD Rogoznica temelji na prostovoljstvu. Kot je na slovesnosti ob zlatem jubileju povedal predsednik Drago Zorko, so po razpadu NK Drava Ptuj najstarejše nogometno moštvo v MO Ptuj. Njihova želja je, da bi podobno kot druga društva v MO Ptuj tudi njihovo igrišče kmalu dobilo tribune. Članska ekipa ŠD
Prejemniki priznanj ob 50-letnici uspešnega delovanja SD Rogoznica
Padalstvo • Svetovni pokal
V Lescah preizkušnja za močne živce
Rogoznica nastopa v 1. razredu MNZ Ptuj, v MNZ Ptuj nastopata tudi kadetska in mladinska ekipa. Najvidnejši rezultat, ki so ga dosegli, je uvrstitev v 1/16 finala slovenskega pokala. V času največje društvene ekspanzije so imeli tudi tri članske nogometne ekipe; ob Rogo-znici tudi Kicar in Podvince, dokler v Podvincih in Kicarju niso ustanovili samostojnih društev. V petih desetletjih delovanja ŠD Rogoznica so ga vodili: Franc Irgl, Maks Potočnik, Boris Žlender, Jože Dokl, Jože Zelenko, Janko Završnik, Vlado Gašljevič, Marko Perger, Bojan Polanec, Mitja Lah in Drago Zorko. Svet ČS Rogoznica je na zadnji seji ŠD Rogoznica predlagal, da se društvu ob zlatem jubileju podelili plaketa MO Ptuj.
Ptujski župan Štefan Čelan je ob čestitkah za dosedanje delo ŠD Rogoznica tudi povedal, da so želene tribune že vrisane na območju nekdanjega športnega parka Luka, kjer naj bi bila bodoča lokacija športnih igrišč, zdajšnjo lokacijo pa bi prepustili drugim namenom - izgradnji stanovanjske soseske. Prepričan je, da kjer je volja, je tudi pot, in da se bodo finančne razmere izboljšale ter omogočile realizacijo tudi tega projekta, ki pomeni višjo kakovost življenja krajanov tega območja MO Ptuj.
MG
Kljub temu da je za padalci že tretja tekma za svetovni pokal v skokih na cilj, pa lahko šele po tekmi v Lescah poročamo o priznani in v celoti izpeljani tekmi. Prejšnji dve tekmi sta namreč zaradi izredno slabega vremena ostali pod doseženim minimumom štirih izpeljanih serij ali če nekoliko parafraziram komentatorja tekme Zorana Račiča, je tekmo v Grobniku odpihnila burja, tekmo v avstrijskem Thalgauu pa je odplaknil dež.
Tokrat smo si navijači grizli nohte v Lescah. Kljub občasnim prekinitvam zaradi premočnega vetra in že tradicionalno zelo velikemu številu tekmovalcev, ki se očitno radi vračajo na gorenjsko tekmo, je organizatorjem uspelo izpeljati prav vse serije. Prav osma je bila - tako kot vedno - odločilna. Še več: prav zadnji doskoki so odločali o stopničkah, čeprav je po navadi že najmanjši spodrsljaj lahko preveč. A tokrat so tekmovalci delali prav v tej seriji največje napake, obenem pa so nekateri največ pridobivali.
Dokler ni doskočil zadnji mož zadnje ekipe, še ni bilo nič določenega. Po napetem preri-
Ekipa AK Ptuj 2 (od leve proti desni): Sergej Pukšič, Matevž Cestnik, Tonček Gregorič, Marko Veselič in Igor Vidovič
vanju pred stopničkami, se je domačemu Elanu izmuznilo zlato in na prvo stopničko je namesto njih stopila češka ekipa (Czech Republic Military Team), tretje mesto pa so osvojili Francozi.
Ptujčanom ta tekma nekako ni bila pisana na kožo, sploh prve serije so povzročile kar nekaj sivih las predvsem članom prve postave (Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vin-diš, Matej Kostanjevec in Aleksander Čuš). Kljub temu se
jim je uspelo ponovno zbrati, umiriti živce, noge in padala in si ponovno priboriti solidno 8. mesto. Z uspešnim nastopom so lahko zadovoljni tudi mladi fantje iz druge ekipe Aeroklu-ba Ptuj (Matevž Cestnik, Marko Veselič, Sergej Pukšič, Igor Vidovič in Tonček Gregorič), saj so osvojili 31. mesto. Na tej tekmi je bil kot gostujoči med Ptujčani najboljši Tonček Gre-gorič z doseženim odličnim 17. mestom.
Med posamezniki sta bila
najboljša Giuseppe Tresoldi (Italija) in Ronan Henaf iz druge francoske ekipe, na 3. mestu pa so se gnetli kar trije: Stefan Wiesner (Nemčija), Thomas Je-annerot in Philippe Valois (oba Francija).
Pred Ptujčani je ta konec tedna prijateljska tekma v Pri-jedorju (BiH), malce oddiha, nato pa spet s polno paro v boj v nemški Altenstadt na naslednjo tekmo za svetovni pokal.
Vesna Osterc
Foto: MG
Foto: MG
Kuharski nasveti
Gobe
Te dni nas v gozdovih razveseljujejo rastoče užitne gobe, ki so zelo cenjene. Od hranilnih snovi vsebujejo nekoliko več beljakovin, glede ostalih hranilnih snovi pa gobe niso preveč hranljive, so pa cenjene zaradi prijetnega okusa in po večini rahlo čvrsti konsistenci. Cenjene so kot okusni dodatek k jedem ali kot samostojne jedi. Sveže gobe naj bi bile čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Suhi konci betov pomenijo, da so gobe že nekaj dni nabrane. Pravi goban ima tudi izrazit vonj, ki nam prav tako pove o svežosti gobe.
V	naravi nabrane gobe so različno velike in pogosto obdane z listjem, iglicami in zemljo. Če gobe hranimo na vlažnem, se hitro pokvarijo. Zato jih v hladilniku ne hranimo v plastičnih vrečkah, pač pa zavite v prtič ali papirnato vrečko. Tako ostanejo sveže tudi do tri dni. Očistimo in narežemo jih vedno tik pred tem, ko jih uporabimo. Te dni najdemo resnično kraljeve gobe oziroma gobane, ki so v gastronomiji takoj za gomolji-kami in smrčki.
Gobani se ponašajo z debelim betom in mesnatim klobukom. So plemenitega orehaste-ga okusa in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Gobani se vedno prilagodijo barvi zemlje. Tako je zgornja stran klobuka svetlo rjava do temno rdečkasta, podklobučje pa rumene ali bele barve. Med številnimi vrstami gobanov so nekateri, ki so prijetnega okusa, spet drugi so popolnoma medli ali skoraj brez tipičnega okusa. Zardi tega jih nekateri nabiralci in uporabniki raje posušijo in uporabljajo posušene gobane, ki jih lahko zme-ljemo v prah in uporabljamo kot mleto začimbo.
V	kolikor je pri velikih gobanih podklobučje premehko, ga lahko z žlico odstranimo.
Tačke in repki
Zdrav kužek naj ne bi imel nobenega izcedka iz spolovila. Normalno se šteje za izcedek, če se na konici spolovila
Gobe
Večinoma gobe, tako tudi pravi gobani, pri toplotni obdelavi spustijo večjo količino tekočine, ki med obdelavo iz-pari. Gobani vsebujejo toliko vode, da pri večji količini priprave postanejo celo sluzasti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi vrstami gob, ki ne vsebujejo toliko vode. Lahko pa jih tudi pražimo tako, da jih najprej rahlo prepražimo, del tekočine odlijemo in ponovno pražimo.
Najboljši okus pri praženju gobanov dobimo, če jih pražimo na surovem maslu, na dobrem rastlinskem olju ali oljčnem olju. Pri praženju lahko uporabimo tudi slanino, ki jo postrežemo z gobami vred. Vse gobe pražimo v plitvi večji ponvi, ko najprej segreje-mo maščobo, dodamo po želji sesekljano čebulo ali šalotko in jo zadušimo do mehkega, nato dodamo narezane gobane, solimo, dodamo po želji še česen, timijan, muškat in koriander. Vsekakor pa so pražene gobe veliko okusnejše, če jim tik pred serviranjem dodamo sesekljano mešanico svežega peteršilja, mladih listkov česna, šalotke ali narezanega drobnjaka.
Tako kot pogosto gobe pražimo, jih tudi dušimo. Z dušenjem dobimo izdatnejše jedi,
ki jih ponudimo ob glavnih jedeh. Pražene gobe pa ponudimo za zajtrk ali samostojno malico. Gobe dušimo prav tako v večji ponvi, skupaj s čebulo ali česnom, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo, in ko so do polovice prepražene, jim dodamo malo vina ali poljubno mesno juho ter pokrite počasi kuhamo do mehkega. Ob koncu jih poljubno zgostimo. Najbolje je, da jih zalijemo s sladko smetano, rahlo pre-vremo, da se zgostijo in takoj ponudimo. Zgostimo jih lahko tudi z žlico jedilnega škroba, s surovim naribanim krompirjem ali z masleno kocko.
Tako kot je cenjen goban med ostalimi gobami, tako so cenjene tudi jedi, ki jih pripravljamo iz gobana. Tako v Nemčiji pogosto pripravljajo prave gobane s smetano, v Franciji s česnom, drobtinami in peter-šiljem, v Italiji z drobovino od drobnice. Pri nas si radi pripravimo gobovo juho, ki jo lahko pripravimo s krompirjem svetlim prežganjem in smetano, lahko pri pripravi juhe krompir tudi izpustimo, sploh če imamo veliko gobanov. Okusen je tudi gobov golaž, sploh če pri pripravi golaža uporabimo vsaj tri različne vrste gob. Nekoliko zahtevnejša, vendar
cenjena jed je slan gobov puding, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi ali kot toplo uvodno jed. Enostavno lahko pripravimo gobove ocvrtke in še druge jedi.
Gobov golaž pripravimo tako, da na maščobi prepraži-mo večjo količino sesekljane čebule ali šalotke. Pražimo jo toliko časa, da čebula dobro ovene. Na to dodamo fino na-ribano korenje, na kocke narezano svežo papriko, uporabimo lahko rumeno ali rdečo papriko, svež paradižnik, ki ga olupimo in narežemo na kocke, rahlo zalijemo s poljubno mesno juho in dušimo. Ko je zelenjava do polovice zduše-na in sok izpari, prisipamo večjo količino na lističe narezanih gob in jih premešamo, začinimo s soljo, lovorom, ti-mijanom, posodo pokrijemo in dušimo do polovice. Nato dodamo po potrebi surov na-riban krompir, da se jed po želji zgosti in kuhamo do mehkega. Posebej lahko kuhamo na krhlje narezan krompir in ga sipamo v gobov golaž tik preden ponudimo. Na koncu izboljšamo okus še z mešanico sesekljanega peteršilja in narezanega drobnjaka ter po želji dodamo še kislo smetano.
Vlado Pignar
Moteč izcedek iz prepucija pri samčkih
V tej poletni vročini prihaja do izraza pri kužkih zelo pogosta nadloga v obliki rumenega izcedka iz prepucija. Prepu-cij je kožica, ki obdaja spolni ud in izcedek iz njega je pogosto moteč, še posebej pa v teh vročih dneh. Lastniki so pogosto zgroženi nad tem in želijo razlago, zakaj do tega prihaja in kako lahko pomagajo, da moteč izcedek izgine.
nabere manjša količina tako imenovane smegme, rumeno bele snovi, ki pa si jo kužek najpogosteje z lizanjem sam
očisti. O izcedku govorimo takrat, ko se na koncu penisa nabira srednje gosta ali tekoča snov neprijetnega videza in vonja in pogosto kar kaplja po tleh. V vročih dneh, ko so tudi muhe bolj agresivne, jih tak izcedek privablja in zadeva res postane neprijetna tako za lastnika kot za kužka. Pazljivi postanemo, ker si kužek zelo pogosto liže spolovilo in ker opazimo po tleh kapljice, ki med hojo kapljajo iz prepu-cija. Pri nekastriranih kužkih pogosto prihaja do takega obilnejšega izcedka, kar je povezano z zmanjšano odporno-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Nfcr-f
Kmetijska svetovalna služba
Varno ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi
Sezona uporabe fitofarma-cevtskih sredstev je v polni uporabi. Kmetje, ki uporabljate fitofarmacevtska sredstva, morate imeti opravljen tečaj iz FITOMEDICINE oz. si pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz FITOMEDICINE - IZKAZNICA.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je eden od izvajalcev tečajev, s katerimi si pridobite ustrezno izobrazbo za varno delo s FFS, hkrati pa izvajamo tudi obnovitvene tečaje za uporabnike FFS. Obveščamo vse tiste, ki imate pridobljeno izkaznico oz. potrdilo za izvajalce varstva rastlin, da ste pozorni na njeno veljavnost. Z dopolnitvijo Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine, se izvajalcu varstva rastlin veljavnost potrdila podaljša na pet let od datuma izdaje potrdila oz. njegovega zadnjega podaljšanja. Veljavnost potrdila se podaljša z obnovitvenim tečajem vsakih 5 let.
Če se ne udeležite obnovitvenega tečaja, bodisi ne želite obnoviti veljavnosti izkaznice bodisi nas o tem ne obvestite, vam v 1 mesecu po preteku datuma, v primeru, da veljavnosti niste podaljšali, propade, kar pomeni, da ste avtomatsko izbrisani iz baze, ki jo vodi Fitosanitarna uprava RS - FURS. V kolikor želite v takšnem primeru ponovno pridobiti izkaznico za izvajalce varstva rastlin, morate obiskati osnovni tečaj. Enako velja za tiste, ki so si pridobili izkaznice na osnovi izobrazbe. Zato vas pozivamo, da to vzamete resno, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov.
Za obisk osnovnega tečaja se lahko prijavite na sedežu KSS ali pri svojem svetovalcu!
K varnemu delu s FFS sodi tudi brezhibna in testirana naprava za nanašanje FFS.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj bo v torek 3.07.2012 ob 16.30 pričetek tridnevnega začetnega tečaja za izvajalce varstva rastlin - prijave možne do začetka tečaja na sedežu KSS Ptuj (02 749 3 6 37).
Marija KRESNIK, univ. dipl. ing. kmet.
KGZS Zavod Ptuj, Izpostava Slovenska Bistrica
Foto: E. Senear
stjo živali predvsem zaradi go-nitve, bolezni ali katere druge težave, ki prizadene imunski sistem živali. Tak izcedek se ne šteje k bolezenskim znakom in mine sam po sebi. Vnetje prepucija in penisa pa se imenuje balanopostitis in je stanje, ki zahteva pregled pri veterinarju in zdravljenje. Za nastanek vnetja je več vzrokov; najpogostejše so bakterijske okužbe, poškodbe glavice penisa, fimoza ali zoženost odprtine prepucija in na žalost pogosta rakava obolenja. Balanopostitis se lahko pojavi pri samcih ne glede na starost, čeprav je najpogostejši pri starejših samcih. Lastnik opazi rumen do rumeno zelen gnoj-
ni izcedek, prepucij je otečen in kuža si ga intenzivno liže. Zaradi neprestanega lizanja se pogosto pojavi tudi kri. Pes se slabo počuti, neha jesti in lahko dobi temperaturo. V takih primerih je pregled pri veterinarju nujen. Veterinar bo pregledal prepucij in penis in iskal morebitne sledove poškodb, tujkov ali celo sprememb, ki bi lahko nakazovale pri starejših živalih na malignost. Taka preiskava je za psa neprijetna in se izvede v splošni anesteziji. Preiskava se pogosto razširi oziroma dopolni še z laboratorijskim pregledom krvi, ultrazvokom sečnega mehurja, prostate, brisom prepucija in pošiljanjem materiala v mikrobiološki laboratorij, kjer se izolira povzročitelj bolezni in določi ustrezen antibiotik, ki bo učinkovit v zdravljenju.
V blažjih primerih izcedka iz prepucija lahko učinkovito pomagamo z izpiranjem in večjo higieno prepucija, za kar obstajajo posebni pripravki za tuširanje oziroma izpiranje. Učinkovit je že močnejši ka-milični čaj, s katerim izpiramo oziroma tuširamo prepucij. V hujših primerih pa je treba poseči po antibiotikih, ki jih kužek uživa dalj časa. Pogosto svetujemo tudi kastracijo psa. Zelo pomembna je skrb za čim močnejši imunski sistem, saj pri njegovem normalnem delovanju izcedka praktično ni. Lastnikom psov, ki imajo izcedek iz prepucija, ki traja dalj časa, tudi s kapljicami gnoja, ki kar kapljajo po tleh, vsekakor svetujem čim prejšnji obisk pri veterinarju. Kužku bo predpisal terapijo z antibiotiki in moteča neprijetnost bo pozabljena. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: SM
Iščete svoj stil	^
Mirjana v barvah sonca in življenja pred novimi izzivi
Mirjana Drumlič je 28-letno dekle, doma iz Biša v občini Trnovska vas, po poklicu mode-larka, ki dela v trgovini Tuš kot pomočnica prodajalca. V teh dneh jo čaka velika preizkušnja, saj se bo kot mis gluhih Slovenije v Pragi udeležila evropskega in svetovnega izbora za najlepše gluho dekle, na katerem organizatorji pričakujejo okrog 50 deklet.
Mirjano že od nekdaj privlačijo lepotni in manekenski odri, v Pragi jo čaka izziv življenja, nekaj malega izziva na tej poti pa je bila deležna tudi v naši akciji Iščete svoj stil.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Mirjani ugotovili mešano kožo. Po površinskem čiščenju in oblikovanju obrvi so ji podrobneje predstavili postopek nege kože, ki ga bo poskušala čim bolj dosledno upoštevati tudi pri negi kože doma, saj je kozmetični salon obiskala prvič.
V	Frizerskem salonu Stanka sta se za Mirjanine dvobarvne pšenično blond in medene pramene potrudili frizerki Stanka Peršuh in Danica Zorčič. Postrigli so ji tudi konice, nato pa lase gladko posušili.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana prej ...
... in pozneje
KOLEKTIV SALONA
ídosko m zensKo
FíUH£RSCVO ^
Slomškova 22 10 % popust v juliju
Vizažistka Minka Feguš je na obraz najprej nežno nanesla puder v kremi in ga nato utrdila s pudrom v prahu. Veke je poudarila z bež in rjavimi toni, z rahlo rjavimi toni pa še obrvi, s čimer je zaokrožila ličenje za vsakodnevno uporabo. Za bolj poudarjen videz pa je nato s temnim črtalom obrobila spodnji in zgornji del vek, na trepalnice nanesla črno maskaro in ličnice poudarila v mareličnem tonu. V tem tonu je obrobila
tudi ustnice, na katere je nanesla še svetleči glos v rožnatem tonu.
„Poletna oblačila za vročinski val so vse, kar mi lahko pade na misel v tem času. Mirjano bi najraje oblekla v kopalke in jo poslala vsaj na bazen, če že ne na morje. Oseba, kot je Mirjana, ki nima s svojo postavo prav nobenih težav, in ni treba paziti na to, da bi kaj prekrili ali skrili, pa ima lahko težave zaradi tega, ker težko dobi primerna obla-
Akademski prekrški
Če se še prav spominjam, sem o univerzi nekaj reči že zapisal, nisem pa se toliko osredotočil na sam študij. Prvo, kar se mi zdi omembe vredno, so sami študijski programi. Ti so velikokrat do neke mere interdisciplinarni, in sicer v smislu, da se lahko več smeri prepleta v enem programu. Velikokrat niti ne povsem, ampak bolj v smislu „inženiring s francoščino" ali kaj podobnega. Tako kakšnim študentom v dilemi ni treba izbirati ali pa lahko v prvem letniku poskusijo oboje. Spet drugim takšni programi omogočajo, da se preprosto nauči-
jo še česa drugega in razširijo svoje znanje. Menda se nekaj v tej smeri dogaja tudi na mariborski univerzi, upam le, da ne na račun kvalitete.
Druga zelo uporabna zadeva je ta, da so vsa predavanja v obliki predstavitev na voljo na spletnem portalu, na večini predavanj pa je prav tako poskrbljeno za kopijo učnih listov oziroma izvlečkov predavanja. Sicer tega ne morem trditi za čisto vsako predavanje, je pa tako zagotovo v veliki večini.
Ker je v tem času ravno izpitno obdobje, se mi zdi primerno omeniti tudi nekaj
procedur v zvezi z ocenjevanjem. Pojma nimam, kako to poteka na domačih naravoslovnih fakultetah, tako da bi bila vsakršna primerjava neprimerna. Vem le, da so na tukajšnji univerzi mnogo bolj striktni pri izpitih. Pa niti ne samo pri izpitih. Pri vsakem ocenjevanju, pa naj si bo to esej, seminarska naloga ali pa samo delovni list. Prva zadeva je točnost. Če je nekaj treba oddati do določene ure, je tista ura ena in edina. Ob oddaji se na vse natisne datum in ura oddaje s posebno elektronsko štampiljko in običajno je tako, da se za vsa-
čila za svoje mere. Tako sem se tudi sama odločila za lahkotno oblekico - tuniko, ki je v tej vročini več kot primerna, saj omogoča, da zrak kroži in tudi pod obleko zapiha kakšna sapica, čeprav vroča. Barva je letošnja aktualna rumena z detajli v modri barvi. K temu sem izbrala še sončna očala z rumenim okvirjem, ki nas s svojim dizajnom popeljejo nazaj v petdeseta. Ker hoditi v visokih petah po tej vročini ni humano, sem se tudi pri izbiri obutve odločila za ležerno, nizko in odprto obutev. Seveda pa sem barve zbrala k barvam obleke, tako da so tudi sandali ali napol gladiatorke prav v barvah, ki jih najdemo v obleki, rumeni in modri. Obleko, obutev in očala sem tokrat izbrala v trgovini Nje-gač, v trgovini Two Way pa rumeno torbo, ki pa je dovolj velika, da se vanjo skrije tudi brisača in kopalke, tako da se Mirjana lahko sprehodi po ptujskih ulicah, čez peš most in naravnost v toplice. Želim ji, da ji rumena barva, barva, ki žari in greje, ki nas spominja na sonce in življenje, pokaže svetlobo, ji da moč, da po še naprej tako pozitivna in še bolj polna energije kot do sedaj. Naj zažari kamorkoli jo bo poneslo življenje, najprej pa v Pragi na evropskem in svetovnem odru za najlepše gluho dekle," je o Mirjanini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je Mirjana opravila osnovno nego telesa za pripravo in nastop na velikem tekmovanju v Pragi, ki bo potekalo od 1. do 10. julija.
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (17.)
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana po preobrazbi: poletna oblekica, poletni sandali in očala so iz butika Silve Njegač, torbica iz trgovine Two Way.
Za osnovni barvni kožni ten je obiskovala solarij, za volj-nost in gladko kožo pa so ji opravili piling telesa. Nežen piling je iz vrhnjih plasti kože odstranil drobne luskinice, s svojimi sestavinami pa kožo dodatno nahranil. Kot je povedala kozmetičarka Silva Čuš, piling priporočajo pred kozmetičnimi postopki, saj očiščena koža veliko lažje vsrka učinkovine kozmetičnih
preparatov, pred obiski sola-rija pa omogoča enakomerno porjavitev. Ob dejstvu, da se telo dobro počuti v svoji koži, začutimo svoje telo v čisto drugem sijaju, vpliva na večjo samozavest, ki jo bo Mirjana na nastopu v Pragi potrebovala, je še povedala kozmetičarka Silva Čuš, ki je z Mirja-no vadila tudi hojo.
MG
ko zamudo avtomatsko, brez pogajanj, odbije določeno število točk. Ponavadi deset odstotkov na dan.
Druga zadeva je plagiator-stvo (to uvrščajo v kategorijo academic offence ali akademski prekršek), ki ni v nobenem primeru tolerirano. Vsi eseji se morajo ob natisnjeni kopiji oddati tudi prek spleta, pri čemer jih program avtomatsko preveri za morebitno neavtorsko vsebino. Primerja jih z več deset milijoni knjigami, članki, eseji in tako naprej, zaradi česar je dosledno citiranje vsega zelo pomembno. Kazen je ponavadi razveljavitev ocene, ki ji lahko sledijo tudi disciplinski ukrepi. V isto kategorijo (akademski prekršek) se uvršča tudi kakršnakoli oblika goljufanja na izpitu. Kazen je seveda jasna: avtomatski padec, brez
diskusije ali opravičila. Zaradi tega je tudi treba na vsak izpit prinesti študentsko izkaznico in podpisati dokument o prisotnosti.
In ko ravno govorim o izpitih ... na teh vlada jasen red. Začne se ob določeni uri, na določenem mestu (ki se tri tedne pred začetkom izpitnega obdobja pod nobenim pogojem več ne spreminja), prisotni ocenjevalci pa so „bog i batina". Izpit se začne pisati, ko oni to oznanijo, vsakršno predčasno odpiranje vprašalnikov pa se prav tako lahko šteje kot akademski prekršek, ki mu lahko sledi razveljavitev. Ko se reče „konec", je treba nemudoma odložiti vsa pisala in pri miru obsede-ti, dokler se ne reče drugače. Tudi pisanju po koncu lahko sledi razveljavitev. Obsedi se, dokler se ne pobere vso potrebno gradivo in dokler določen ocenjevalec vsaki vrsti posebej ne nakaže, da lahko vstane. Tako se izognejo kakšnemu nepotrebnemu kaosu, nemiru in zmedi.
Če na izpitu padeš, novih možnosti ni neskončno, kakor bi tega lahko bil vajen slovenski študent. Možnost je samo še ena, pa še za to je treba plačati približno sto evrov (za vsak izpit). Če izpita tudi takrat ne opraviš, padeš in to je tvoj problem. Tak skoraj militanten sistem se mi osebno zdi na univerzi zelo dober, pravzaprav nujen. Red preprosto mora biti. Kar pa se mi zdi še pomembneje, je to, da so pravila jasna. Tako je in pika. Brez nepotrebnega argumentiranja. Prav tako so nam bila vsa pravila in posledice kršenja teh jasno obrazložena prvi teden študijskega leta na nekaj predavanjih, posvečenih izključno temu, pri čemer smo morali tudi podpisati soglasje, da smo bili z vsem navedenim seznanjeni. Tako ni nobene dvoumnosti in še pomembneje - neumnosti. V tem smislu bi se slovenske fakultete vsekakor lahko naučile marsikaj. A kot sem že zapisal, ne poznam dejanskega stanja...
Univerza v Nottinghamu
Univerza v Nottinghamu - kampus
Slo glasbene novice
Skupino LeeLooJamais to poletje čaka prav poseben koncert. 14. julija bodo kot predskupina nastopili na koncertu Duran Duran v ljubljanskih Križankah. Nastop na istem odru s tako velikim imenom svetovne glasbe si LeeLooJamais štejejo v veliko čast in hkrati obljubljajo, da bodo pripravili energičen pop uvod za Duran Duran, sestavljen tako iz svežih skladb kot starejših uspešnic.
•k-k-k
Skupina Ultra po skladbah Dan za dva, Igra ljudi, Višje in Sam(a) predstavlja novo pesem z naslovom Napaka. Skladba, za katero je besedilo napisala pevka Marjeta Hvala, je bila posneta v Idriji, kjer se zaključuje snemanje njihovega novega albuma. V Slovenskem Trylobyte Mix Room studiu je za dodatno produkcijo in mix skladbe poskrbel priznani producent, glasbeni urednik in novinar Andrea F. Mastering pa so zaupali italijanskim mojstrom iz studia Velvet Room.
•kick
Pevec in glasbenik Samo Budna te dni predstavlja svojo novo skladbo, naslovljeno Da si ob meni. Po pesmih Dnevu se slabo piše in Sončna hiša, s katero je pevec lansko leto osvojil strokovno nagrado Slovenske popevke, je to tretja skladba s prihajajoče zgoščenke. Ta naj bi še letos izšla pri založbi Celinka.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. . ANDRAŽ HRIBAR - NI RES 9,; LANGA - MALA ODI NAZAJ 8. JERNEJ DERMOTA - NIKOLI NI PROV
7. ALIENS - ; NA DRUGI STRANI 6. ORLEK - ŽIVLJENJE GRE NAPREJ 5. ČUKI - Z NOGO OB TLA 4. ZLATKO - VEČ OD LAJFA 3. REGINA - TEBE NI 2. KATARINA MALA - BOMBON 1. SAŠA LENDERO - KAJ MI DELAŠ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Ralčeva 6, 2250 Ptuj.
V Sloveniji promocijski koncert 2. julija
Te dni je izšel nov album legendarne in priljubljene srbske skupine Bajaga i Instruktori. Ploščo so naslovili Daljina, dim i prašina. V Sloveniji bo ekskluzivno predstavljena 2. julija na promocijskem koncertu v ljubljanskem Orto baru.
Na plošči je osem novih skladb in dva dodatna posnetka - pesem Bežiš od mene ljubavi iz serije Vra-tice se rode in več kot osem minut trajajoča Još jednom. Album so naslovili po pesmi, ki je nastala kot zadnja. »Gre za preprosto skladbo, ki govori o potovanju in življenju ter dobro povzema poanto zgoščenke - daljina, dim in prah,« je povedal Ba-jaga in pojasnil, da album spremlja tudi zbirka pesmi, naslovljena Vodič kroz sno-ve. V zbirki je okrog sedemdeset pesmi, ki jih je Bajaga ustvarjal zadnjih trideset let. Sestavljena je iz treh sklopov: iz pesmi, napisanih za skupino, tistih, napisanih za prijatelje, in pesmi, ustvarjenih za novo ploščo.
Oba izdelka, album in zbirka pesmi, se bosta v Sr-
biji prodajala kar v trafikah. »Glasbena industrija doživlja krizo, prodaja zgoščenk upada, izid plošče pa je v takšnih okoliščinah velik uspeh. Prodaja plošče in knjige v trafikah je po mojem mnenju odličen način, da oba izdelka prideta tudi
v najmanjša mesta in vasi,« je način distribucije in prodaje obeh svojih avtorskih izdelkov pojasnil legendarni Bajaga, ki je svojo glasbeno kariero kot pevec zasedbe TNT začel leta 1974. Štiri leta kasneje je bil povabljen v Ribljo Čorbo in tam kot
Foto: Aleksandar Zec
Bajaga se predstavlja z novim albumom Daljina, dim i prašina.
kitarist deloval do leta 1984. S skupino je izdal šest albumov in bil soavtor nekaterih njihovih hitov. Od leta 1984 je vodja zasedbe Bajaga i In-struktori, ene najuspešnejših rock skupin nekdanje Jugoslavije in srbske rock scene. Skupina je doslej posnela osem albumov: Pozitivna geografija (1984), Sa druge strane jastuka (1985), Jahači magle (1986), Prodav-nica tajni (1988), Muzika na struju (1993), Od bižuterije do čilibara (1997), Zmaj od Nočaja (2000), Šou počinje u ponoč (2005) in Daljina, dim i prašina (2012).
Momčilo Bajagič - Bajaga je izdal tudi dva solo albuma, in sicer Ni na nebu ni na zemlji (1994) ter Profe-sionalac - Muzika iz filma (2003).
MZ
Filmski kotiček
Sneguljčica in lovec
Pred nekaj desetletji so se pojavile teorije, da so klasične pravljice (zlasti Anderse-nove in bratov Grimm) pravzaprav v službi patriarhata, ker s svojimi arhetipi nezavedno tlačijo ženske in njeno vlogo v družbi zreducirajo na pasivno žensko, ki se ji stvari dogajajo, kadar pa le aktivno poseže v svojo usodo, poseže tako, da se odreče delu sebe v korist moškemu (princu). Zato ne preseneča, da je letošnji film Sneguljčica in lovec bilo nujno potrebno posodobiti in iz glavne protagonistke narediti dejavno feministko,
Snow White and the Huntsman
Igrajo: Kristen Stewart, Chris Hemsworth, Charlize Theron, Ian McShane, Toby Jones, Ray Winstone, Nick Frost, Bob Hoskins Režija: Rupert Sanders Scenarij: Evan Daugherty, John Lee Hancock in Hossein Amini Žanr: pravljica Dolžina: 127 minut Leto: 2012 Država: ZDA
ki ne čaka na milost in nemilost moških akterjev v zgodbi. Film kljub temu v popolnosti ne preseka s pripovednimi metodami pravljice. Glavni junakinji se stvari še vedno dogajajo takrat, ko zgodba zahteva določen dogodek, vse po metodi deus ex machina. Ko, recimo, hitro potrebuje prevoz, naleti na konja, ki komaj čaka, da ga zajaha. Ko odsluži svoje, priročno odide iz filma. Ko film po daljši stagnaciji zahteva poživitev z akcijo, se pojavi trol in sledi bitka, ki na zgodbo nima prav nobenega vpliva itd. Tovrstni popreproščeni prijemi so seveda značilnost pravljic, zato jih filmu ne moremo šteti v slabo. A tovrstno skakanje z enega prizorišča na drugega se zdi kot nekoliko predolg turistični izlet po sicer vizualno osupljivo lepi izmišljeni deželi, kajti zgodba v osrednjem delu filma predolgo obstoji na mestu, nadalje pa je pa lepota filma v naših kinematografih skaljena s četr-torazredno kopijo filmskega traku, ki je povrh vsega od začetka do konca spraskan.
V Slovenijo očitno dobivamo kopije, ki jih zavrnejo povsod drugod po svetu.
Režiserju se vidi, da je nekoč režiral TV-reklame, saj je film mestoma vizualno vrhunski, toda škoda za prehitro montažo (ki je prav tako značilnost reklam), da v teh prizorih ne moremo uživati vsaj nekaj sekund dlje. Charlize Theron je ustvarila sijajen igralski dosežek, saj je nesporno najbolj zanimiv lik v filmu, za pravljico morda celo malce preveč večplasten. Sijajno se je izognila nevarnosti, da bi bila njena kraljica zgolj nekakšna karikatura zlobne čarovnice, ki bi izvabljala zgolj posmeh. Charlize ima dovolj karizme, da pomete z vsemi drugimi igralci v filmu, vključno z glavno igralko. Slednja naj bi sicer bila najlepša, a ker imajo vsake oči svojega malarja,
recimo le, da punca (še) ni dosegla tiste izmuzljive sposobnosti, da bi s svojo kariz-mo vsaj zadovoljivo napolnila kader, kaj šele film. Zaradi njene mlačnosti je zato pravo olajšanje, da se film izogne ljubezenski zgodbi, ki pa je prav gotovo načrtovana za morebitno nadaljevanje (sodeč po velikanskem proračunu in razmeroma slabih blagajniških izkupičkih, ga najbrž ne bo). Film je poskus studia, da bi s posodabljanjem klasičnih pravljic ustvaril nekakšno novo tržno franšizo, a ta hip je rezultat nekoliko zmeden, predvsem zaradi maskulini-zacije pravljice za punčke in želje po starejšem občinstvu. Ker je film tako razpet na vse strani, ne ve(mo), kateremu ciljnemu občinstvu je sploh namenjen.
Matej Frece
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
S	Sanjarili boste o dopustu, ampak
'g	boste morali nanj še malo počaka-
.g	ti. Aktivnosti se bodo nadaljevale
%	v pogledu doma in v tem primeru
-a	boste počeli tisto, s čimer ste odla-
"s	šali. Ljubezen bo splet prijetnih
1	dogodkov, harmonije in povečane
1	romantike. Vezani ovni bodo uživali v partnerjevem objemu.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Zaključevali boste določeno obdobje in tako boste zbrali še poslednjo moč. Po sedmem juliju boste ugotovili, kaj vas osrečuje. Pred vami je teden, ki bo zaznamovan s komunikacijo in prejeli boste pomembno pismo. V ljubezni bo več časa za poletne romance in harmonična doživetja v dvoje.
m
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Če ste rojeni v mesecu maju, se vam obeta neka čarobna energija v ljubezni. Na splošno bo to čas priložnosti za uspeh in dobre iztočnice v pogledu poslovnosti. Kljub vsem obveznostim, ki jih pravzaprav ne bo malo, si boste znali vzeti čas zase. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri zdravju.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Sledili boste svoji intuiciji in tako ugotovili, kaj je tisto, kar vam pričara neko čarobnost. Več časa boste namenili tudi pogovoru in izmenjavi mnenj. Nakazano je, da se boste družili z ljudmi, ki vas osrečijo. Odzovite se klicu narave in se odpravite na dolg sprehod. S seboj vzemite ljubljeno osebo.

im
LEV
(23.7. - 22.8.)
V ljubezni boste usodo vzeli v svoje roke. Pravzaprav ne boste nič več prepuščali naključju, ampak odločno stopali naprej po svoji poti. Če imate svojo družino, vam ne bo dolgčas. Teden, ki je pred vami, bo tudi radoveden in poln navdiha. Izkazali se boste v dobrodelnem delu in pomagali drugim.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Na delovnem mestu se vam odpira cela paleta možnosti in priložnosti. Naklonjena vam bo neka oseba nasprotnega spola. Če imate službo, v kateri ste veliko na poti in ste samski, imate velike možnosti, da se boste zaljubili. Tisti, ki ste rojeni po 18. septembru, boste imeli kontakt s tujino.
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
IZBIREK, ODPADEK
FRANCOSKI
ŠAHIST (FRANCOIS-ANDRE)
KRAJ PRI LENARTU Z RIBNIKOM
IZRAELSKI POLITIK (ABBA)
NOČNO ZABAVIŠČE
IGRAČKA
IVO KLARIČ
REKORDER
RASTLINA KRANJSKA KOZJA ČEŠNJA
NAŠA OPERNA PEVKA (MARUŠA)
GRŠKA KOLONIJA NA HALKIDIKI
RANOCELNIK
ARMENSKA SVETA GORA
ROMUNSKA SKAKALKA V DALJAVO CUSMIR
FRANCOSKI NOGOMETAŠ THURAM
PIKAJOČA ŽUŽELKA
VLADO TAUZES
ŠPORTNIK POD KOŠI
POVEST FRANCA KOLENCA
FIRDUZIJEV EP
URŠKA NADIŽAR
VRSTA GNOJILA
MEČEVALEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOTEL NA MARIBORSKEM POHORJU
ENKA, CVEK
IGRALKA (JENNIFER)
MITOLOŠKO PODZEMLJE
SESEKANA SLANINA
NORVEŠKI PISATELJ LIND
SUROVA SVILENA NIT
STEFAN JUG
ERIZIPEL
VNETJE SKLEPOV
LENOBA
FILMSKI KRITIK
EKSPLOZIVNO TELO
ITALIJANSKI
FILMSKI SCENARIST (ROBERTO)
MESTO V KANADI
IRENA HLEDE
KOZJI GLAS
TRATA, RUŠA
RAVNA SABLJA
VULKAN NA MINDANAU
LOJZE SLAK
OLGA AVBELJ
FIZ. ENOTA ZA DELO
TOYOTIN TERENEC
RIM. BAJESL. PODZEMLJE
PREBIVALKA JERANOVEGA
LIDIJA PAK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAŠA BALETNA PLESALKA
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
VAS PRI DOBU
OKREPČILO
OSTRA ZAČIMBA, CURRY
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANISOARA = romunska skakalka v daljavo Cusmir, BESSI = italijanski filmski scenarist (Roberto, Modigliani), KARI = ostra začimba, curry, PATIK = slovenska operna sopranistka (Maruša, 1920-2004), PHILIDOR = francoski šahist in teoretik (Francois-Andre, 1726-1795), SMRDIK = rastlina kranjska kozja češnja, ŠAHNAME = Firduzijev ep, TRIKTRAK = vrsta igre s kockami na deski.
ue>i 'BAegdej^o 'eoey 'ueuu
'je^eiiAi ey 'ueAO 'e^Aouejep 'ejueujwop 'äie 'vo 'ST 'UJP '9UJ 'HI '9ed '!SS9a '^eJds 'ue| 'rs 'e||AS euejoiu 'jepj 'uojsjuv 'sns '^n^eqen 'e^A0|eui 'ijanqaid '^ejpiu} 'jeujp 'eurp 'je|eiu 'ejods :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 30. junij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 1. julij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 2. julij:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00
in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. ODPRTI TELEFON. 9.00 Odmevi iz športa z Jankom Bezjakom. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 3. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 4. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 5. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med
ljudskimi pevci in godci (ponovitev). 19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 6. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). Vrtičkarije z Mišo Pušenjak. V sredo med 18. in 19. uro ter v nedeljo med 10. in 11. uro.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Življenje boste morali spraviti v ravnovesje in omenjeno bo prava umetnost. Najbolj boste uživali od srede dalje in se prepuščali vetru življenja. Le kaj omenjeno pomeni, bo odvisno od vsakegapo-sameznika. Naredili boste prerez v pogledu financ. Duhovno se boste prebudili. Zapisujte si občutke.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Kljub povečani delavnosti si boste znali vzeti čas zase in se sprostiti.
V	vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Tako se boste od časa do časa počutili kot na avtobusni postaji. Nakazani so tudi zaključki in s tem možnost novih začetkov.
V	ljubezni bo zelo harmonično in polno navdiha.
Teden pustolovskih dogodivščin. Odkrivali boste svoje novosti in odšli pogumno in samoiniciativno naprej. Označevala vas bo ljubezen, most romantike in harmonije bo tista oaza, ki bo trdna. Delovne obveznosti boste morali izpolnjevati vestno in dopust bo moral še malo počakati.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Sledili boste svojim sanjam in v partnerju dobili navdih za ustvarjanje. Zanimivo je, da boste lahko spoznali, da se sreča ne skriva izven vas, ampak globoko v vašem srcu. Ljudje, ki bodo v tem tednu prihajali k vam, vam bodo pokazali pravo pot in dodali neko svežo energijo. Vsi za enega, eden za vse.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Borili se boste proti sebi in želeli biti drugačni. Poanta tedna se bo skrivala v tem, da boste negovali svojega notranjega otroka. Daleč v ospredju bo želja po kreativnosti in ustvarjalnosti. V želji po drugačnosti vas bo pot usode zanesla do zanimive osebe, ki vam bo podari-lapogum. Služba: več odločnosti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Začetek meseca julija prinaša paleto priložnosti, ki jih boste morali sprejemati postopoma, korak za korakom. Pravzaprav ne bo dobro, da pretirano nihate, ampak si postavite svojo pot in tako odločno stopajte po njej. Dom bo oaza sreče in možnost za učenje. Pogovori bodo ključ do uspeha v ljubezni.
Sveti Tomaž • Osrednja proslava ob 6. občinskem prazniku
Prvič podelili občinska priznanja
Osrednja prireditev ob 6. občinskem prazniku občine Sv. Tomaž je sovpadala z državnim praznikom dnevom državnosti. Med gosti v tomaževski dvorani je bil tudi župan Jurij Borko iz občine Središče ob Dravi, ki z občino Sveti Tomaž deli podobno usodo, saj sta obe občini nastali iz ormoške.
Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko je spomnil na trenutke, ko so se skupaj veselili nastanka nove občine in presenečen ugotovil, da čas beži, saj je od takrat minilo že precej časa. Občinski praznik tako letos praznujejo že šestič, sestavljen pa je iz več prireditev, ki jih organizirajo društva z željo pritegniti k praznovanju čim več občanov. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo s farnim praznikom župnije, ki ga vedno spremlja druženje in pogostitev, ki jo pripravi domače društvo gospodinj.
Foto: Viki Ivanuša
Najvišje priznanje občine - plaketo občine Sveti Tomaž je prejel Marjan Goričan, izročil pa mu jo je župan Mirko Cvetko.
Ptuj • Zgodba o Tangu se uspešno nadaljuje
Zgodba najboljših
Zgodba o Tangu je nastala po obisku Stefana Milenkoviča na Art festivalu 2010. Takrat so ga v Arsani povabili k sodelovanju, da bi že obstoječa zasedba ArsTanga, v kateri je sodeloval znan slovenski harmonikar Marko Hatlak, skupaj s Stefanom naredila nov projekt za EPK 2012 - Ptuj partner, ki bi bil projekt za svetovne odre.
Začelo se je zelo hitro, pomagala je tudi Štefanova me-nedžerka iz Zagreba. K sodelovanju so povabili zelo dobra plesalca, pri režiji cele zgodbe pa jim je pomagal tudi Matjaž Latin, saj ne gre za tipični koncert, temveč za neke vrste glasbeno-scensko predstavo, obuja začetke sodelovanja s Stefanom Milenkovičem Mla-den Delin, predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana, ki je tudi producent te predstave. Izdelati so dali kostume, iz Argentine pridobili nekaj potrebnega gradiva, nekaj glasbe pa je nastalo na novo, po naročilu. V predstavi se glasbeniki sprehodijo od starega tanga, ki ga je danes zelo težko slišati in so ga vključili na željo Stefana Milenko-viča, do novejšega (Piazzolla), nekaj skladb pa je takih, ki niso tipični tango, gre bolj za filmsko glasbo. Tudi zato je ta projekt nekaj posebnega,
pa tudi zato, ker sta na odru resnična virtuoza skupaj z odličnimi domačimi glasbeniki, kar se po navadi ne dogaja. Premiera je bila lani v Kastavu na Hrvaškem, zatem so gostovali v Banja Luki. Povsod, kjer so nastopili, jih je kritika izjemno dobro sprejela, nastopili so tudi na hrvaški televiziji. Letos so imeli že krajšo turnejo po Sloveniji, nato jih je čakal veliki nastop v Sarajevu, kjer so prav tako nastopili na državni televiziji. Čakajo pa jih še nastopi v partnerskih mestih projekta EPK 2012 v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in nekaterih drugih slovenskih mestih, Šibeniku, turnejo pa bodo zaključili na Ptuju, 28. julija, v času letošnjega festivala Arsana. Jeseni jih čaka turneja po ZDA, Milenkovič jih je povabil na enega zelo pomembnih festivalov v In-dianapolisu, ob koncu leta pa jih čaka še turneja po Srbiji.
V Arsani si želijo, da bi projekt Tango ostal projekt vsaj za naslednjih pet let, da bi z njim osvojili čim več občinstva. Želja je, da bi z Zgodbo o Tangu obiskali tudi Italijo in Španijo. Štefan Milenko-vič koncertira na največjih odrih sveta. Gre za projekt, ki še zori, ko bo dozorel pa ga bodo zagotovo videli številni ljubitelji dobre glasbe, še posebej pa tanga po svetu. Tango je tudi sicer v tem trenutku zelo popularen v svetu, vzdržuje nek temperament, naboj, ima elemente klasične glasbe, džeza, etno glasbe, resnično združuje vse najboljše, zraven pa mu je dodan še ples, pove Mladen Delin. Stefan Milenkoviča na Ptuju ponovno pričakujejo 4. julija. V zadnjih dveh letih se je zelo navezal na svoje glasbene prijatelje tukaj in tudi na mesto.
MG
Na ponedeljkovi proslavi, ki so jo skupaj pripravili člani različnih društev in je zajemala recitacije, petje, folkloro in glasbo, so bila prvič bila podeljena priznanja in plaketa občine najzaslužnejšim občanom. Župan je bil ob tem mnenja, da je izbor nagrajencev dober in da bodo prejemniki priznanja in plaketo nosili v srcu kot delček zahvale, saj njihovega dela ni mogoče poplačati z denarjem. Za prispevek na področju javnega družbenega življenja so plaketo Občine Sveti Tomaž podelili Marjanu Go-ričanu iz Savcev. S plaketo so se mu želeli zahvaliti za delo v PGD Savci, za brezštevilne podarjene ure pri izgradnji in delovanju smučišča pri Sv. Tomažu ter za mnoge aktivnosti in pokončno držo pri ustanavljanju nove občine. Marjan Goričan je kmetovalec, ki se je ob svojem delu izklesal v osebo, ki se je vedno zavzemala za ljudi. Očitno so to ljudje tudi začutili, saj so ga od samostojnosti države naprej vsakič ponovno izvolili v organe lokalne skupnosti, smo slišali v utemeljitvi. Odigral je aktivno vlogo v različnih društvih in
skupnostih ter pustil pečat in vzgled, ki ga je s svojim delovanjem dajal vsem občanom.
Za neomajno in aktivno vlogo na področju prostovoljnega in humanitarnega dela je priznanje prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Trnovci, ki letos praznuje 60 let. Pri razvoju društva je bilo od njegovih začetkov pa vse do danes opravljenega veliko zastonj-skega in prostovoljnega dela. Tudi pri gradnji in obnovi gasilskega doma so se gasilci izkazali, kakor tudi pri operativnem delu, brez katerega ni gasilstva. Še posebej pa so se s priznanjem PGD Trnovci želeli zahvaliti za pomoč ljudem v stiski in nesrečah.
Za veliko prizadevnost, marljivost in nesebičnost pri razvoju lokalne skupnosti so podelili priznanje Stanku Za-goršku iz Rucmancev, ki je kot občinski delavec 15 let delal na zelo občutljivem področju. S svojim ljubečim in spoštljivim
odnosom do rajnih je postal nepogrešljiv in v času njegovega delovanja je bila zgrajena nova mrliška vežica, urejeno pokopališče in kulturni dom, smo slišali na proslavi.
Priznanje za promocijo občine so podelili Andreji Obran, medicinski sestri iz Pršetincev. Andreja Obran je v zadnjem času prejela več priznanj - srebrni znak Društva medicinskih sester Ptuj -Ormož, lani pa je postala tudi najsrčnejša sestra po izboru bralcev revije Zdravje. S priznanji je ponesla ime svojega kraja in svoj poklic po vsej Sloveniji, kar je v ponos celotni občini Sveti Tomaž, smo slišali v obrazložitvi.
Za ohranjanje slovenske pesmi in ljudskega petja pa so ljudskim pevkam Svetega Tomaža ob njihovi 25-letnici delovanja podelili zahvalo, saj brez njih ne mine noben pomemben dogodek v občini.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Skozi proslavo so se prepletale različne točke, ki so jih pripravili recitatorji, pevci in folkloristi, vse skupaj pa so spremljali še glasbeniki.
Ormož • Literarno-glasbeno-fotografski večer
Obrazi mladosti
Na Gimnaziji Ormož so konec šolskega leta obeležili z izdajo literarnega zbornika ustvarjalnih dijakov z naslovom Obrazi mladosti. V Domu kulture so ga predstavili javnosti, v preddverju pa so obiskovalce pozdravile tudi fotografije Jane Ploh. Šolski bend in pevski zbor gimnazije pod vodstvom Darje Horvat Žganec sta popestrila prireditev z mladostnim glasbenim programom.
Foto: Črtomir Goznik
V Zgodbi o Tangu nastopajo Stefan Milenkovič (violina), Marko Hatlak (harmonika), Marko Korošec (kitara), Luka Herman Gaiser (kontrabas), Mladen Delin (klavir), Ana Delin (sopran), Primož Vidovič (tenor) ter plesalca Uroš Andič in Mateja Juvan.
Zbornik zajema dela osmih sedanjih in bivši dijakov Gimnazije Ormož, ki so predstavljeni z izborom svojega ustvarjalnega dela, fotografijo in kratko osebno predstavitvijo. Mentorici zbornika sta Aleksandra Štih in Blanka Er-hartič, ki sta tudi mentorici li-terarno-recitatorskega krožka in sta pri svojem delu odkrili veliko literarno nadarjenih dijakov. Njihova dela sta odbi-rali deset let, vidnejše sledi pa so zapustili bivši dijaki Tadeja Jurinec, Valentina Pšak, Božo Lalic in Katarina Majdič ter sedanji dijaki Denis Žuran, Lea Rajh, Sara Munda in Kaja Rukav, ki so obrazi literarnega zbornika. Njihove pesmi in proza so si na videz zelo različni, a vendar dovolj blizu, da so jih lahko povezali v zbornik, saj izražajo temeljna, bistvena vprašanja mladostnika v iskanju prostora za svoje svobodno življenje in svobodno misel, je v nagovoru povedala ravnateljica Blanka Erhartič in spomnila še na bivšo dijakinjo Heleno Srnec, ki jo je leta 2001 spodbudila,
da je svoje pesmi izdala v samozaložbi. Izdajo zbornika so finančno omogočile vse tri občine - Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ter Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Oblikovanje zbornika je delo profesorice informatike Renate Pučko in v teh dneh bo zbornik izšel poleg knjižne še v elektronski obliki.
Delček literarnega zbornika so predstavili bivši dijaki
in dijakinje Gimnazije Ormož, ki so v svojih gimnazijskih letih veliko nastopali na šolskih proslavah in javnih prireditvah. Nastopili so Jasmina Dovnik, Simon Zore, Tamara Lubec, Lea Majcen, Nina Kralj, Žaklina Vidovič, Violeta Vido-vič in Andrej Munda. Tako so se na nek način zvrstile skoraj vse generacije dijakov, ki so kdaj obiskovali gimnazijo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V literarno-glasbenem večeru so predstavili prerez literarnega ustvarjanja več generacij dijakov Gimnazije Ormož, ki so jih pospremili z glasbo šolskega benda in pevskega zbora ter obogatili še z razstavo fotografij.
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
POLAGANJE KERAMIKE in vsa sliko-pleskarska dela. Tadej Murko, s. p., Zidanškova ul. 21, Ptuj. Tel. 040 468 828.
KMETIJSTVO
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
muumec
dumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
[UJM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka cenejča kot pri koncesionaiju.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
Prireditvenik
Prodam bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepanice, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035.
KUPIM nakladalno prikolico za seno, lahko starejšo ali slabše ohranjeno. Telefon 041 856 442.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11/a. Tel. 041 206 444 in 758 10 21.
V OKOLICI JURŠINCEV prodam okrog 2 ha košnje. Telefon 030 652 905.
PRODAM odojke in kupim 100-kilo-gramskega črno-belega teleta. Tel. 041 368 437.
KUPIM jalovo kravo in telico. Telefon 040 727 779._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
UGODNO prodamo les za ostrešje, letve, deske, opaž, bruna ter lepljen les do dolžine 11 m, možna dostava. Tel. 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM slamo in pšenico z njive. Tel. 02 818 19 91 ali 041 590 403, Slovenska Bistrica.
NEPREMIČNINE
PTUJ - MESTNI VRH na lepi lokaciji prodamo parcelo v izmeri 1500 m2. Pogled na Ptuj z jezerom in Pohorje. Voda, elektrika, asfalt ob parceli. Telefon 070 303 634.
PTUJ - CENTER: PRODAMO večjo poslovno-stanovanjsko hišo z dvori-
ščem, večji del obnovljen, možne vse dejavnosti, ugodno. Telefon 070 350 853.
PTUJ - NOVA VAS: PRODAMO hišo z lepo ohišnico v izmeri cca 900 m2, je delno obnovljena, lepa lokacija, cena 75.000 evrov. Telefon 070 270 130.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM VZAMEM dvosobno stanovanje na Ptuju, lahko tudi v hiši. Telefon 070 255 056.
MOTORNA VOZILA
Brezplačno odpeljem vaš dotrajan avto, na naše stroške. Tel. 041 635 840
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00-nedelja ob 10:00: Reportaže iz Dežele miru Mednarodni Gabrielin sklad za vse kulture sveta; Saamlinsko delo ljubezni za človeka, naravo in živali; Človek in mati zemlja; Slovenija brez lova; Reportaža iz Slovenije; Nova čebelja družina.
RAZNO
ZELO lepo prosim dobre ljudi, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko, frajtonarico, diatonično ali klavirsko in gobeline. Tel. 051 236 302.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
IBbmiIIIIBIBIIBBIBHI^IHIIBIBII^IIIBHI
# rt # # Če # # Š)fn U . pik. i«gEH DVORIŠČU V ORMOŽU /ji[
datum		PRIREDITEV	vstopnina
nedelja, !• julij		Grajska pristava Ormož, ob 21. uri GLASBENI VEČER DOMAČIH GLASBENIKOV Ana Nuša Juričinec, Barbara Kovačič, Domen Obilčnik, Lara Petek	-
sreda, 4. julij		Grajsko dvorišče, ob 18. uri OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA KŠD Štumf: RDEČA KAPICA	-
petek, 6. julij		Grajsko dvorišče, ob 21. uri KOMEDIJA: SiTi Teater MOJA DEŽELA Režija: Marko Bratuš Igrajo: Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik.	5 €
nedelja, 8. julij		Grajsko dvorišče, ob 21. uri Koncert TADEJ VESENJAK	-
petek, 13. julij		Grajsko dvorišče, ob 21. uri VESELOIGRA: Kulturno umetniško društvo REPORTER MILAN SI ALI NISI Igrajo: Dejan Vedlin, Tine Križanič in Matjaž Šalamun - Šalca.	5 €
sobota, 14. julij		Grajska pristava Ormož, ob 18. uri POLETNA ŠOLA ZA FLAVTO Koncert: LISETE DA SILVA (specialistka flavtistka) dr. RICARDO BARROS (čembalo in baročni ples) (organizacija: Glasbena šola Ormož)	-
nedelja, 15. julij		Grajsko dvorišče, ob 21. uri So najlepše pesmi že napisane KONCERT ZIMZELENIH MELODIJ ALENKE GODEC	5 €
sobot 11. av	a, gust	Grajsko dvorišče, ob 21. uri Koncert glasbene skupine CONNECT (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 € (predprodaja) 7 € (na dan koncerta)
Prodaja vstopnic poteka na enoti Turističnoinformacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 9. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru.
V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož, razen koncerta Bilbi, Tadeja Vesen-
jaka, Alenke Godec in glasbene skupine Connect, ki bodo v primeru slabega vremena v prostorih Unterhunda v gradu. Tekmovanje godb bo v primeru slabega vremena v Športni dvorani na Hard-eku, tamburaški koncert pa v Športni dvorani pri Veliki Nedelji.
MEDIJSKI POKROVITELJ:
Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04;3
Oddajamo že 50 let
Petek, 29. junij
09:00 Sv. Tomaž: 6. občinski praznik, športno-družabne igre za
predšolske otroke, DPM Sv.Tomaž 11:30 Ptuj, Minoritski samostan: 14. otroški Folkart skupin iz
Ukrajine, Madžarske, Bosne in Hercegovine in Litve 18:00 Ptuj, dvorišče Jadranske ul. 2: odprtje razstave slikarjev s
Ptuja, KPD 2012, kulturo na ptujska dvorišča 19:00 Destrnik, Volkmerjev dom: koncert pesmi Vlada Kreslina,
MePZ sv. Martina 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predstavitev ponatisa
monografije o Janezu Puhu 20:00 Majšperk, osnovna šola: koncert tamburaškega orkestra Majšperk; gostje: pevka Ana Karneža, operna pevca Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht, pevski zbor KUD Črešnjevec 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka 2 20:00 Vurberk, letni oder na gradu: predstava Gospodična Mici v
izvedbi Gledališkega društva Vurberk 21:00 Kidričevo, Talum, Hala B: predstava MG Ptuj, V samoti
bombaževih polj Bernarda Marie Koltesa 21:00 Lenart, športna dvorana: poletje v Lenartu - LenArt, nastop
folklornih skupin iz Peruja in Italije 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, koncert Bilbi
Sobota, 30. junij
09:00 Ptuj, Ljudski vrt in mestne ulice: Aye festival in mavrična
poslikava ulic Ptuja, KUD Čar griča 10:00 Juršinci in Sakušak: dan odprtih vrat muzeja Janeza Puha in
12. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob 150-letnici 15:00 Selce pri Dolgih njivah v Slovenskih goricah: zaključek
popotniškega društva Potuj 17:00 Mezgovci: 17. občinski praznik občine Dornava; gasilsko
tekmovanje, PGD Mezgovci 18:00 Ormož: odprtje veteranske razstave o vojni v Ormožu 19:00 Korena, kulturna dvorana: koncert pesmi Vlada Kreslina,
MePZ sv. Martina 19:00 Leskovec, nogometno igrišče:modna revija Sanje Veličkovič in zabava
20:00 Vurberk, grad: predstava F. Milčinskega Gospodična Mici v
izvedbi Gledališkega društva Vurberk 21:00 Kidričevo, Talum: predstava V samoti bombaževih polj
Nedelja, 1. julij
14:00 Dornava: 17. občinski praznik občine Dornava, strelsko
tekmovanje s serijsko zračno puško ŠRD Dornava 14:00 Šikole: odprtje obnovljene ceste Šikole-Stražgonjca in
srečanje z občani v športnem parku Stražgonjca 19:00 Makole, dvorec Štatenberg: koncert MPZ iz ZDA Harvard Din and Tonics
19:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: Šentvoršca, praznik gorske Matere božje, blagoslov dvigala, maša s procesijo in polnočna maša
20:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: prva slovenska
izvedba Monteverdijeve opere Orfej 21:00 Ormož, Grajska pristava: festival Ormoško poletje, glasbeni večer domačih glasbenikov
Ponedeljek, 2. julij
09:00 Slovenska Bistrica, grad: grajsko ustvarjalno poletje - učna ura v stari učilnici, pravljice, slikanje portretov, risanje na steklo, kuhanje in oblikovanje gline, do 6. julija, med 9. in 11. uro
10:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: Šentvoršca, praznik
gorske Matere božje, maša nadškofa dr. Marjana Turnška 19:30 Maribor, Alojzijeva cerkev: prva slovenska izvedba Monteverdijeve opere Orfej
Mestni kino Ptuj
Petek, 29., sobota, 30. 6., in nedelja, 1. 7.: 17:00 Pobalinka; 19:00 Sol življenja, 21:00 Habemus Papam: Imamo papeža.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
(^¿J) AVTOMOBILI P.R.
Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
1 ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 3251AVTOMATIK	2005	14.990,00	XENON ŽAROMETI	KOV. ČRNA
CITROEN SAX01.0	1999	980,00	2.LASTNIK	RDEČA
FIAT PUNI01,2 ACTUAL	2008	5.190,00	SAMO 42.000 KM	KOV. ČRNA
FORD FIESTA 1,3 ICE PAK+	2005	3.890,00	POTRJENA SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FORD FUSION 1,4 TDCI COMFORT 2003		3.999,00	OPRAVLJEN VELIK SERVIS	KOV, T0NIC SV. MODRA
FORD FOCUS EBONY 1,6	2010	10.980,00	TREND PLUS PAKET	KOV. SREBNA
FORD MONDEO 2,0 TDCI GHIA	2006	6.890,00	6. STOP. MENJALNIK	TEMNO MODRA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	2000	1.990,00	SONČNA STREHA	ZLATA KOVINSKA
MGF1.8WC	1997	2.999,00	KUMA	RDEČA
OPEL ASTRA 1,4 GTC COUPE	2008	7.780,00	1. LASTNIK	SREBRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	5.490,00	POTRJENA SERV. KNJIGA	KOV. PARIŠKO MODRA
NISSAN NOTE 1,416V	2008	6.990,00	1. LASTNIK	KOV. SVETLO MODRA
RENAULT LAGUNA I.B 1	1998	1.780,00	1. LASTNIK	TEMNO MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI II	2004	4.390,00	ELEKTRIČNI PAKET	KOV. SIVA
VW GOLF 2,0 SOI	2007	8.490,00	AVTOMATSKA KUMA	KOV. TEMNO MODRA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA:			www.avto.net/ avtomobilipr	
00:00 8:00 9:00 10:00 11:30 12:30 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30
Video strani Gorišnica - Iz naših krajev Glasbena oddaja Koncert godb glasbenih šol Utrip iz Ormoža Polka in Majoll Ujemi ' Video Otvoi Glasbi Gorišr Utrip Glasb Vidi
00:00 Video strani 8:00 Jubilejni koncert Tamburašev iz Gorišnice 10:00 Otvoritev kulturnega doma v Lenartu 11:30 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti 8 prijatelji 19:30 Of^^^^^^^fttajid !0:00 Valeta Oš Markovci 2012
§
NEDELJA 1.7.
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Košnja v Gerečji vasi 10:40 Ptujska kronika 11:00 Kronika iz Občine Videm 12:15 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Zaključna prireditev Vrtca Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Pevci KD Bud i na z gosti se predstavijo "¿30 Otvoritev kulturnega doma v Lenartu 100 H®nrort tamburašev iz Velike Nedelje :00 vraeo strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Donava
Z vami že 15 Jat!
ŠOTORI!
IZPOSOJA od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnik.informacga.net
O pMckLavi I.C.C.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0TDIKARAVAN	2008	15.690,00	NAVIGACIJA	ČRNA
BMW 318 D TOURING	2008	12.790,00	USNJE	K0V.ČRNA
BMW 318 D CONFORT	2009	15.390,00	ALU. PLATIŠČA	SREBRN
BMW 320 DUMUZINA	2005	12.590,00	NAVIGACIJA	K0V.ČRNA
CHEVROLET LACFTT11.416 V	2006/12	4.280,00	KLIMA	ČRNA
FIATCROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2009	8.580,00	ALU. PLATIŠČA	ČRNA
FORD FIESTA 1.4	2008	5.680,00	AVT.KUMA	SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCIGHIA	2008	13.950,00	ALU. PLATIŠČA	K0V.SIVA
PEUGEOT 4007 2.2 HDI	2009	17.980,00	USNJE	K0V.ČRNA
RENAULT ESPACE1.9DCI	2006	8.200,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY 2002		2.700,00	ALU. PLATIŠČA	K0V.SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCIEXPRESS0	2010	9.280,00	KLIMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.0 TOI	2010	15.780,00	ALU. PLATIŠČA	K0V.ČRNA
VOLVO S 80 2.4 T05AIJTOM.	2005	7.580,00	XSEN0N	mm
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN	2006	8.450,00	AVT.KUMA	K0V.ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN	2007	9.770,00	NAVIGACIJA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDIKARAVANTRENDUNE	2009	11.680,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW SHARAN 2.0 TDI	2009	15.680,00	WEBAST0	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
www. radio-ted ni k. s i
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
rolete, senčila
ABA
IPT U J|
pvc okna, vrata
Smer Grajana
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
CHEVROLET LACEni 1.416VSE	2009	6.350,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.2 TREME	2005	4.930,00 €	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE	1997	1.350,00«	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
PEUGEOT 106 ENAENA	2002	1.380,00«	PRVI LASTNIK	KOV. ZLATA
RENAULT DYNAMIQUE MEGANE 1.616V COUPE	2009	10.200,00«	DELJENA AVT. KLIMA	K0V.B0RD0
AUDI A31.8	1997	1.790, ooe	SERVOVOLAN	VIOLA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	12.900,00i	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2005	3.690,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V AIÏÏH.	2006	5.250,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	2002	2.630,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1.4 HDI SX PACK	2007	5.250,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE	1997	1.150,00«	SERVOVOLAN	K0V.B0RD0
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.650,00«	PRVI LASTNIK	RDEČA
FORD F0CUS 1.416V AMBIENTE	2005	3.690,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. SV.MODRA
RENAULT SCENIC 1.6 E RT	1998	1.350,00«	KLIMA	KOV.TEMOZELENA
CHEVROLET KALOS 1.2 SE	2004	2.990,00«	PRVA REGISTRACIJA 05	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ 320 CLK ADVANGARDE	2003	12.500,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRES-	2003	3.950,00«	AVT. KLIMA	KOV. SV.MODRA
TOYOTA CELICA 1.816VWT-I	2002	6.500,00«	PRVA REGISTRACIJA 03	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY2.0 HDI CON.	2008	9.700,00«	PRVI LASTNIK	BELA
BMW 530DAVT. LIMUZINA	2004	10.990,00«	SERVISNA KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01.2 SX	2002	1.990,00«	KLIMA	KOV. OLIVNA
HYUNDAI TUCSON 2.0CWTGLS2WD	2009	9.990,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SIVA
ŠKODA FABIA1.2 CLASSIC	2010	6.890,00«	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NA1
ROCnMCA7A Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SONČNE
MMMsnrnim
GSM: 031 500 598 GSM: 040 460 886
www.hercog.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......„isf;
Z glasbo do srca Z	d O
na radiu Ptuj z Marjanom
W	u».. pnjln t.
www.radio-tednik.si
fCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCDTV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PIUJSKA TELEVIZIJA
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Pstfik 29 6
9:00 Dnevnik TV Maribor-pori, 9:25 Kuhinjica - por. 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Modro-m. 12:00 ReiiTV Ormož 15:35 Kumrjica - pon. 16:00 Duhovna oaza-pon. 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Moto scena-pon. 13:00 Cista umetnost - pon. 18:3E Ptujske odrske deske 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 21:05 Sportfno) - pon.
Nese lia 1.7.
T Ptlijs 9:2.0. Kuninjica
9:00 Ptuiska kronika-pon.
21:35 Ptujske odrske deske - pon. 22:05 Ep« napovednik-pon. 22:35 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 30.6.
9:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Smeha polna skleda 10:00 Duhovna oaza-pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13,00 pregled tsdns 13:20 Smerta polna skleda - pon. 13:45 Res TV Ormož-pen. 15:15 Prleki-Med Muro in Dravo -
2. oddaja pon. 16:00 Ptujska kronika - pon.
Ptujska kronika -pon. 18:20 Ptujske odrske deske-pon. 18:50 Pregled tedna-pon. 19:5010. Poli maraton-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zemlja in mi-pon. 20:50 Poslanski utrip - pon. 21:35 Epk najrovednik-pon. 22:05 Sportfno} - pon. 22:35X1. regataPmjtanka-pon.
10J5 Duhovna oaza-pon. 11:15 Epk napovednik - pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 3:25 Zemlja in mi-pon. 3:55 Polka in majelka 5:15 Glasbeni pred ah 17:00 Poslanski utrip-pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Ptujske odrske deske -po 18:50 Pregled tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Kultura na dlani - pon. 21:1510. Poli maraton -pon. 21:30 Sport(noj - pon. 22:00 Moto scena- pon.
Ponedoljek 2.7.
9:00 Dnevnik TVMarihor-pon. 9:25 Kuhinjica poti. 9:50 Modra-pon. 10:20 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povahilo na kavo -pon. 17:35 Pregled tedna - pon. 18:00 Sport(no) - pon. 18:30 Kultura na dlani 13:5010. Poli maraton-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Epk napovednik-pon. 20:50.Moto scena-pon. 21:15 Sport(no)-pon. 21:45 Kultura na dlani - pon.
www.petv.tv
OMtj «s liM> ifrtniljati Mi ib 13 in SIOI Tt
Nič več ne bo, kot je bilo, le jutri bo in veter bo, ki pel bo pesem žalostno in jokal, jokal v slovo ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, brata, dedka, pradedka, strica, sorodnika in prijatelja
Stanislava Mlakarja
IZ TRŽCA 53 a
18. 2. 1933 + 18. 6. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se vsem duhovnikom, p. Jožetu Petku, p. Tarziciju Kolenku, p. Martinu Gašpariču, p. Janezu Kmetcu, p. Alojzu Klemenčiču, p. Benjaminu Mlakarju in p. Damjanu Tikviču, članom Karitas pri sv. Trojici, društvu TD Podlehnik, Društvu podeželskih žena občine Podlehnik, DU Videm, sodelavcem OŠ Podlehnik, staršem in učencem OŠ Podlehnik, vsem lovcem, pevcem, rogi-stom, godbeniku za odigrano Tišino, vsem nosilcem simbolov ter zastavonošem. Hvala za ganljive besede slovesa ge. Marici Repinc in g. Ivu Rajhu ter za molitve ge. Ivanki Šel. Posebej hvala LD Leskovec za opravljen lovski pogreb. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu.
Žalujoči: žena Katarina, sin Slavko z družino, hči Zdenka z družino
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je kot svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Mami, neizmerno te pogrešamo!
V SPOMIN
Tiha bolečina nas spremlja že peto leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši zlati mamici, najdražji ženi in ljubeči hčerki
Kristini Požegar
IZ DOLIČA 1961-2007
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo preranem grobu, se spominjate njenega nasmeha, ji prinašate svečke in rožice.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji: otroci Anita, Stanka, Boštjan, mož Jože ter ata in mama
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
www.tednik.si
Oko zapremo,
v spominu vedno znova tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, a v naših srcih večno boš živela.
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, babice in tašče
Anice Lozinšek, roj. Šosterič
IZ PODLEHNIKA 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali cvetje in svete maše.
Žalujoči: tvoji najdražji
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok -ostal je le spomin na skupne dni. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni.
V SPOMIN
26. junija so minila tri leta, odkar nas je zapustil
Jožef Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš.
Tvoji najdražji
avto A SEJEM
ORMOŽ d.o.o.	^^^ ^^ ^^ ^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 1.7.2012 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BITO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
Slovenija • Previdno: draga mobilna gostovanja
Račun za mobilni telefon, da te kap!
Čas dopustov je obdobje, ko se vam prav lahko zgodi, da vas bo račun za vaš mobilni telefon stal več kot cel dopust. Previdno: 10-minutno poslušanje radia ali 1 minuta gledanja filma preko mobilnika v tujini vas lahko stane tudi 100 evrov. In pasti: sploh ni nujno, da kličete oziroma na telefonu karkoli počnete, določeni modeli telefonov se namreč posodabljajo avtomatsko, vse dokler ne izklopite paketnega prenosa.
Pred časom je bil moj račun za mobilni telefon bistveno višji kot sicer. Upajoč, da gre za napako, sem se obrnila na svojega operaterja. A zaman: nov mobilni telefon, ki sem ga kupila, se namreč posodablja avtomatsko, ne glede na to, da sama z njim nisem prav nič počela. Vse dokler mi niso pojasnili, da je treba izključiti paketni prenos. S tremi kliki po tipkovnici sem mu onemogočila, da bi mi samodejno nabijal višje stroške tudi v prihodnje. Marsikdo pa se niti ne zaveda, da ima lahko tudi več deset evrov višji račun povsem po nepotrebnem. To, da se telefon sam posodablja, se namreč po navadi ne po-
zna prav nikjer, razen na položnici.
Posebna težava pa se lahko pojavi pri potovanjih v tujino, ko so stroški mobilnega gostovanja in prenosov še bistveno višji. Zato na Zvezi potrošnikov opozarjajo, da je treba temu nameniti posebno previdnost. Na Hrvaškem na primer vas lahko namreč nepazljivost stane bistveno več kot v domačem omrežju.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da pred odhodom v tujino izklopite prenos podatkov. Ta vas lahko v eni sami sekundi namreč stane tudi 25 evrov. Tudi poslušanje glasbe in gledanje filma preko mobilnega telefona
10 minut poslušanja radia v tujini preko mobilnika lahko stane tudi 100 evrov, prav toliko tudi minuta gledanja filma.
lahko bistveno zviša znesek na vaši položnici.
„Pametni telefoni, ki jih ima v svojem žepu že več kot tretjina Slovencev, so lahko pravi stroškovni trojanski konj. V resnici namreč ne gre več samo za telefon, pač pa za pravi mali računalnik s številnimi aplikacijami, ki izkoriščajo neposredno podatkovno povezavo za posodabljanje podatkov, posodabljanje samih aplikacij pa se lahko
Za kreativno in zabavno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov sta zadolžena brata Malek. Znana animator-ja, ki imata svoje društvo Eleja, delavnice pa tokrat izvajata za organizatorja delavnic: Center interesnih dejavnosti Ptuj. V tem tednu so mladi ustvar-
jalci gostovali v Mestnem parku, od ponedeljka naprej pa se selijo na novo lokacijo, in sicer na Rimsko ploščad.
Obisk je kot ponavadi tudi letos dober, opažajo pa nekoliko manj otrok, saj se vedno več okoliških občin odloča za lastne poletne delavnice.
Da ne bo račun za mobilne storitve najvišji strošek vašega dopusta.
Ptuj • Ulične delavnice
Otroška ustvarjalnost
Poletne ulične delavnice so v Mestni park ponovno privabile veliko malih ustvarjalcev. Sonček, lepo vreme in zabavne delavnice vsakodnevno v samo dveh urah k druženju privabijo več kot 60 malčkov in mladostnikov, starih od le nekaj mesecev pa do srednješolcev.
Otroci so ustvarjali različne izdelke.
Kljub temu pa so vsakodnevno v našem mestu k ustvarjanju privabili več kot 60 otrok. Ti so izdelovali različne zanimive izdelke ter tako preizkušali svoje ročne spretnosti in krepili kreativnost. Poudarek letošnjih delavnic je na ekologiji, saj je tudi večina materialov, ki jih uporabljajo, naravnega izvora. Ustvarjali so lesena letala, zapestnice, risali po tleh ...
Idej mladim kot po navadi ni zmanjkalo, brata Malek pa bosta od 9. julija naprej z mladimi ustvarjalci popestrila dogajanje na še enem prizorišču: v Arbajterjevi ulici. Kot vsako leto se lokacije, tudi z namenom, da bi privabili čim več otrok, spreminjajo. Nespremenjen pa ostaja namen druženja: spodbujanje kreativnosti in kvalitetno preživljanje prostega časa.
Dženana Kmetec
zgodi samodejno," pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kot pravi Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije, lahko 5-minutno poslušanje najbolj priljubljene radijske postaje na dalmatinski plaži stane kar 50 evrov. Opozarja še, da je pri prenosu podatkov glavna težava v tem, da uporabniki ne morejo natančno vedeti, koliko jih bodo pravzaprav prenesli ob obisku izbrane spletne strani, poslušanju glasbe oz. ob ogledu videa.
Po podatkih ZPS bo potrošnik za vsak megabajt izven EU odštel vsaj 4 evre, bolj pogosto 10, lahko pa celo do 25 evrov.
Da vas po dopustih ne bodo pričakali oderuški računi, pa morate poskrbeti sami, in sicer z blokado - prenos podatkov (v tujini) izključite na napravi ali pa pri svojem operaterju, s čimer si zagotovite najbolj zanesljivo zaščito pred visokimi stroški. Pri nekaterih napravah se namreč kljub generalno izključenemu prenosu podatkov še vedno lahko izmuzne kakšna aplikacija, še opozarjajo na Zvezi.
Če pa tudi na dopustu potrebujete dostop do interneta in elektronske pošte, pa uporabite raje brezžična omrežja Wi-Fi oziroma WLAN, ki so pogosto na voljo brezplačno.
Dženana Kmetec
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogoznlška c. 13, Ptuj, tel.: 02 779 7111, e-pošta: lnfo@zasclta-pt14l.sl, www.zasclta-ptuj.sl
tehnični pregled
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
Podrl motorista
27. junija okoli 6.50 je 58-letni moški iz Maribora zapeljal z osebnim avtomobilom Mercedes-Benz C iz avtobusnega postajališča na Cesti XIV. divizije v Mariboru v smeri Ulici Veljka Vlahoviča. Pri tem je odvzel prednost 50-letne-mu vozniku motornega kolesa Kawasaki VN 900 Custom iz Maribora, ki je pripeljal iz smeri Osoj-nikove ceste. Voznik motornega kolesa je trčil v sprednjo levo stran osebnega avtomobila in padel čez avtomobil. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Ukradena avtomobil in tovornjak
26. junija ob 9.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 41-letnega državljana Poljske. Ob kontroli vozila Volkswagen Passat so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno lani v Avstriji. Vozilo so zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Isti dan ob 17.45 pa so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Lormanju ustavili tovorni avtomobil (hruška) italijanskega registrskega območja, ki ga je vozil 31-letni državljan Romunije. Ob kontroli vozila so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno pred dvema tednoma v Italiji. Vozilo so zasegli. Zaradi suma storitve kaznivih so zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Ukradel sef
24. junija je neznani storilec vlomil v stanovanje v Mariboru. Iz notranjosti je odtujil sef, v katerem so se nahajali dve pištoli, nakit in gotovina. Premoženjska škoda znaša okoli 15000 evrov.
Pristala na vrtu
24. junija okoli 10.50 je 52-le-tna ženska iz okolice Ormoža vozila osebni avtomobil Audi A3 iz smeri Ptuja proti Ormožu. V Trgo-višču je v levem ovinku zapeljala naravnost, izven vozišča in preko pločnika na travnato površino, preko cvetlične grede in dovoza k bližnji stanovanjski hiši. Nato je trčila v cvetlično korito, reklamni pano in betonsko ograjo. Vozilo je ograjo prebilo in pristalo na vrtu ob stanovanjski hiši. V prometni nesreči je bila hudo telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Foto: DK
Foto: DK
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slove ni jo
Akoje drugi dan malega srpana (julija) lepo, še štirideset dni bo tako.	17/29
Danes bo sončno, jutri na severu ni povsem izključena kakšna vročinska nevihta. Popoldne bo ponekod pihal jugozaho-dnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne danes od 26 do 31, jutri od 28 do 33 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in še bolj vroče.
{PoíLíajh naí
na íuitounifíL íjiLta!
RADIOPTUJ
ttei ájUetci www.radio-ptuj.si