Poštnina plačana v gotovini.
Cm« 23.— lir
DEMOKRACIJA
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11, - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anas-tasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25	— Naročnina:
mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno JI. 170, letno L 2.000. •— Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 15
Trst - Gorica, 12. aprila 1957
Izhaja vsak petek
Popravljanje zmot
V predavanju o problemu deželnih avtonomij v Italiji, bi ga je imel preteklo nedeljo v ■Trstu, je predsednik goriške SDZ, pokrajinski in občinski svetovalec dr. Avgust Sfiligoj, dejal da je bila zadostitev manjšinskim pravicam eden izmed glavnih razlogov, ki so po drugi svetovni vojni pripravili italijansko ustavodajno skupščino do tega, da je vnesla v ustavo določila o posebnih deželnih avtonomijah, v dolini Aoste, Poadižju in Julijski krajini ter Furlaniji. Medtem ko so tvorci italijanske ustave s priznavanjem posebnih avtonomij obema glavnima otokoma, Siciliji in Sardiniji, ugodili tamkajšnjim avtonomističnim stremljenjem, ki so v nekaterih trenutkih nastopala že kar separatistično, so pa posebne, ustavno zajamčene deželne avtonomije za narodnostno mešana obmejna področja imele namen, da se v bodoče prepreči, da bi se v teh krajih, v postopanju z narodnostnimi manjšinami, ponavljale napake preteklosti. Tako v enem, kakor v drugem primeru so namreč nekaj desetletne izkušnje pokazale, da se centralne oblasti niso znale vedno vživeti v izredno kočljiv položaj in razmere teh krajev ter so nastale probleme dostikrat reševale na način, ki je bil vse prej kot pravilen. Posledica je bilo nezadovoljstvo, pri pripadnikih tuje narodnosti celo stremljenje po odcepitvi od države, katerih predstavniki itn oblasti jih niso hoteli priznavati kot ena-, kapravne vseh pravic in tudi lastne etnične individualnosti vredne državljane, Prav zato, da bi se to ne ponovilo, da bi posebne razmere teh narodnostno mešanih in povrhu tega še obmejnih pokrajin dobile sebi ustrezno upravo, v kateri bi lahko prišle do polnega izraza in uveljavljanja, so bile torej za takšna področja predvidene v ustavi posebej dioločene avtonomne dežele, med katerimi je tudi Julijska krajina - Furlanija.
To je priznano. Tako izhaja iz zaphsni-kotv sej in zasedanj, na katerih so sestavljali ter izglasovali republiško ustavo. Na to se sklicujejo tudi vsi, ki v zadnjem času zahtevajo, da se tako in tako že dovolj dolgo odlašana avtonomna dežela Julijska Benečija - Furlanija uresniči. Zanjo ne govore torej samo gospodarski in drugi splošni razlogi, temveč tudi dejstvo, da gre za narodnostno mešano ozemlje, ki mora biti temu ustrezno urejeno in u-prraivljana.
Demokratična Italija je torej v svojem osnovnem zakonu, v ustavi, na kateri temelji repmblika, potegnila pravilne zaključke iz preteklosti in je ustvarila vse pogoje, da bi se stare napake čimprej odpravile in bi se več ne ponavljale. Ali bodo pn izvrševalci teh ustavnih določil kos svoji zgodovinski nalogi, ali bodo ta določila uresničili v obliki, ki bo odgovarjala duhu, v katerem so bila zamišljena?
Za to gre zdaj, ko se bije bitka okrog zakonskih osnutkov, ki naj bi parlamentu služili kot temelj za zakon, s katerim bi naša dežela stopala v življenje. Slovenci, ki živimo v mejah Italije, oprti na razloge, ki so dovedli do predvidevanja posebne deželne avtonomije za našo deželo v sami ustavi, odločno zahtevamo, da se duh te ustave spoštuje in se njene zamisli čim vestnejše izvedejo.
Ne moremo pa biti gotovi, da bodo isto stališče zastopale in uveljavljale tudi italijanske stranke in gibanja, torej predstavniki večine, katere volja bo pač pri sestavljanju statuta večine največ zalegla in vagala.
Tako vidimo, da se vsi osnutki, ki so bili doslej predloženi pxirlamentu in objavljeni v časopisju, nekako dosledno izogibljejo, da bi natančneje opredelili pravice, ki naj bi bile zajamčene slovenski manjšini. Skušajo jih odpraviti z več ali manj podobnim členom, kakor ga vsebuje že ustava. Nekateri se celo samo sklicujejo na odgovarjajoča določila ustave.
Kakor da ne bi hoteli vedeti in razumeti, da je tako splošno načelo razumljivo in na mestu pni ustavi, ne more prn zadostovati v primeru posebnih zakonov, s katerimi se tisto splošno ustavno načelo pravzaprav izvaja in uresničuje! Tu je potrebna večja jasnost in natančnost, kajti sicer v ustavi izražena načela nikdar ne bodo dobila otipljive vsebine, Ostrilo bo pri lepih besedah in obljubah, dejstva bodo pa v marsičem prav nasprotna.
Prav tako opažamo tudi, da je mnogim
Predsednik senata i Trsti
V nedeljo zjutraj ob 9.40 je 7. milanskim ibrzovlakom prispel v Trst predsednik senata, Merzagora. Na postaji so ga sprejeli predstavniki -najvišjih krajevnih oblasti a generalnim vladnim komisarjem na čelu.
Obisk predsednika senata je bil zasebnega značaja, zato <nii imel nobenih političnih razgovorov in ni dal nobenih političnih izjav. Takoj po prihodu, je prisostvoval sveti maši v cerkvi sv. Antona Novega, nakar si je ogledal mesto. V ladjedelnici sv. Marka je prisostvoval splovitvi petrolejske ladje »Adriana. Avguste«, kar je bit glavni razlog njegovega prihoda. 'Zvečer je Merzagora odpotoval nazaj v Rim.
pri srcu tak volilni red v deželni svet, po katerem' bi Slovenci v njem ostali po možnosti brez vsakega mandata, torej brez predstavnika, ki bi v tem deželnem parlamentu zagovarjal njihove pravice. Kaj pomeni to, občutimo že sedaj, ko nimamo v rimskem parlamentu nobenega, svojega človeka, ki bi tam dvignil svoj glas -n svojim italijanskim kolegom obrazložil naše želje in potrebe.
Tudi glede tega mislimo Slovenci, da bi zdrave težnje morale biti prav nasprotne: postaviti je treba tak volilni red in predpisati takšno razdelitev mandatov, da bodo Slovenci v deželnem svetu sigurno imeli svoje zastopstvo: pa naj bo že te ali one politične barve. Kako naj se to uredi, je stvar uvidevnosti in sporazuma, toda vsekakor je treba tej potrebi ugoditi, če se noče, da bi se slovenska manjšina čutila potisnjena ab stran. To bi vendar imelo za posledico zagrenjenost in nezadovoljstva, ki se slabo skladata z možnostjo tvornega sožitja obeh narodnosti, ki od nekdaj živita na tej zemlji.
Torej: v deželnem statutu natančno določene manjšinske pravice, ki naj bodo v skladu s tem, kar predpisuje repmbli-ška ustava in priznava Listina človečanskih pravic, poleg tega pa takšen volilni red za deželni svet, da Slovenci iz njega ne bodo izrinjeni, to sta dve osnovni zahtevi, ki ju mora deželni statut uresničiti, če naj doseže to, za kar so ga tvorci republiške ustave in demokratične Italije predvideli, t. j., da popravi napake preteklosti in obenem tudi prepreči, da bi se še kdaj ponovile. To je v skupnem interesu prebivalcev teh krajev in v interes]u države kot take.
* * *
Sovjetske grožnje Zahodu
Atomska krepitev Zahoda kvari sovjetske zavojevalne načrte
Ce kdaj, potem, je pretekli teden pokazal, da živimo res v atomskem vetru, da stopamo v čas atomskih armad, obenem pa tudi, da se tekma v oboroževanju neusmiljeno nadaljuje. K temu prispevajo nova spoznanja, po katerih je ob novih, strašnih orožjih nemogoče misliti .samo na- obrambo. Kdor hoče biti varen, mora biti v vsakem trenutku pripravljen na povračilni napad. V atomskem veku je povračilni napad prevzel vlogo- nekdanje defenzive, ko so čete neke države samo branile svoje postojanke in niso silile na sovražno ozemlje. Danes pa mora morebitni napadalec vedeti, da se bo v primeru rušenja miru vojno uničevanje preneslo tudi na njegovo ozemlje.
Ta dejstva, ki so prvič realno prišla do izraza, ko je na vrhuncu sueške krize Sovjetska zveza zagrozila Franciji in Veliki Britaniji, da ju bo obstreljevala z radijsko vodenimi izstrelki in. ti dve državi nista imeli enakovrednega orožja, s katerim bi lahko vrnili milo za drago, so vzrok razvoju, kateremu prisostvujemo.
Britanska Bela knjiga
Samo naštejmo gla-vne dogodke:
Na Bermudih so Združene države obljubile Veliki Britaniji ,da ji bodo dale na razpolago določeno število svojih radijsko vodenih izstrelkov, ki imajo akcijski radij 2400 kilometrov. Oprta na to je britanska vlada objavila Belo knjigo o temeljiti preosnovi svojih oboroženih sil. Številčno stanje vojakov 'bodo v petih le-
tih predvidoma znižali od sedanjih 700 tisoč na 370 tisoč mož. Britanska mornarica, hrbtenica stare britanske slave in moči, to šla v pokoj. Imela bo le nekaj letalonosilk, manjših spremljevalnih ladij in lahkih križark za spuščanje radijsko vodenih izstrelkov. Britanska moč v zraku ne bo več slonela na letalih, temveč na u-smerjevanih raketnih izstrelkih. To gre tako daleč, da so ustavili projektiranje novih hitrih letal in težkih bombnikov.
Temu bo sledila seveda tudi popolna reorganizacija razporeda britanskih čet. Število svojih čet v Nemčiji bo Velike Britanija znižala od sedanjih 77 tisoč na 64 tisoč, kasneje, po posvetovanju z ostalimi članicami atlantskega zavezništva, pa na 50.000. Ohranila bo suhozemn« čete, mornariško in letalsko oporišče v A-den-u, nekaj, britanskih čet pa bo nastanjenih tudi v Vzhodni Afriki. C e pride do komunističnega napada na Bližnjem vzhodu, potem .bo Velika Britanija posegla vanj tudi z letalskimi silami s Cipra ter tako podprla Bagdadski pakt. Na Cipru bodo namreč nameščeni bombniki, opremljeni tudi za prenos in odmet atomskih bomb. V jugovzhodni Aziji bo Velika Britanija držala posadko dveh bataljonov v Ho-ng - Kongu in pomorsko oporišče v -Singapuru. Vse sile, razmeščene v tujini, bodo torej občutno skrčene, novo pa je, da- bo vedno pripravljena in izredno gibljiva glavnina britanskih oboroženih sil, nekakšna centralna rezerva, v bodoče koncentrirana v domovini, na samih
Urenie p urstah italijanske leuice
Turinski delavci odklanjajo komunizem - Nennijevci plačujejo račun za svojo nedoločnost
Pretekli teden so bile v tovarnah podjetja FIAT v Torinu volitve članov notranjih komisij, Te volitve veljajo za najvažnejše sindikalne volitve v Italiji in zato je treba s tem večjim zadovoljstvom pozdraviti, da so na njih zmagali demokratični, ne pa -skrajni, komunistično u-smerjeni sindikati. Tako so -turinski delavci -ki predstavljajo najnaprednejši proletariat Italije, že tretjič zapovrstjo odklonili komunistične kandidate in v vedno večjem številu podpirajo svobodne sindikate. Skupni poraz Nemnijevega -in Togliattijevega sindikata je toliko, hujši, ker ga tokrat po številu glasov ni presegla samo -Zveza italijanskih delavskih sindikatov (CISL), temveč .tudi Italijanska delavska- zveza (UIL), ki je tako druga najvažnejša sindikalna organizacija- delavcev in nameščencev podjetja FIAT.
Tako -so prišli komunisti -na zadnje mesto. Ko se je pred leti prvič zgodilo, da so komunisti nazadovali pri sindikalnih volitvah v FIAT ju -na drugo mesto, je tq izzvalo pravo krizo Togliattijeve stranke. Toliko večji vpliv pa mora zdaj imeti padec na .zadnje mesto. Vkljub vsem priča-
kovanjem, po katerih bi morali izključiti, da bo po ptorazih v zadnjih letih število 'komunističnih glasov -med -uslužbenci te naj večje turinske_ tovarne- sploh še.J&hko nazadovalo, se je to vendarle zgodilo. Število glasov, oddanih ,za- liste nennije-vsko-komunističnega sindikata, se je vt-retjič zmanjšalo. Odpadle glasove pa sta pobrali CISL in UIL. Računajo, da so k tema dvema sindikatoma praktično prešli glasovi socialistov, ki so tako nekako vnaprej izvedli -socialistično združitev, čeprav drugače kot si to želi levo krilo Italijanske -socialistične stranke. Položaj svobodnih sindikatov je zdaj. v FIAT-ovih tovarnah še .bolj utrjen kot -je bil prej, -saj je sama Zveza italijanskih delavskih -sindikatov (CISL) dobila- absolutno večino vseh glasov, komunisti pat niti eno četrtino.
(Pri tem za razvoj na -italijanski levici tako značilnem dogodku- pa je treba omeniti -tudi izide -zadnjih -upravnih volitev v nekaterih -italijanskih občinah. Na teh volitvah opažamo nekaj drugega. Stevi-lo glasov za Nennije-vo socialistično stranko pada. Pristaši in nekdanji volivci te stran-
Sk
upno tržišče
2. Naravni prirastek prebivalstva
Zadnjič smo si ogledali število in gostoto prebivalstva šestih evropskih držav, ki so sklenile, da bodo združile svoja gospodarstva v tako imenovanem Skupnem tržišču-. To So Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. 'Rekli -s-mo. da živi daines na ozemlju teh držav, -ki obsega 1,161.000 kvadratnih kilometrov, okrog 162 milijonov -ljudi, leta 1971 pa jih bo predvidoma že 173 milijonov. 'Povprečna gostota, naseljenosti znaša 140 oseb na kvadratni kilometer, medtem ko je znašala v -začetku našega stoletja samo 100 ose-b na .kvadratni kilometer. .Seveda ie ta gostota različna. Najbolj naseljeni so visoko razviti industrijski predeli posameznih držav, naj-redkeje pia kraji, -kjer prevladuje kmetijstvo.
Ali bo prebivalstvo tudi v bodočnosti naraščalo z istim temf»m kot v preteklosti?
Odgovor na to vprašanje je važen, saj je od njega v veliki meri odvisen .bodoči gospodarski -razvoj, z njim morajo raču-' nati sestavljalci gospodarskih načrtov. Pogled na .zadnja desetletja kaže, da se je število rojstev od konca 19. stoletja dalje občutno zmanjšalo. Tedaj se je na 1.000 prebivalcev vsako -leto rodilo 21,0 (Francija) do 35,1 (Nemčija) otrok. (Danes pa se jih rodi, prav tako na 1.000 prebivalcev, od 15,7 (Zahodna Nemčija) do 21,6 (Nizozemska). Vkljub povečenj-u števila prebivalstva obravnavanih šestih držav, se je skupno število vsakoletnih rojstev' zmanjšalo -od 3,3 milijona ob koncu preteklega stoletja na 2,8 milijona v sredi našega stoletja.
Toda kako to, da se je prebivalstvo še-
stih članic Skupnega tržišča, pri manjšem številu rojstev, v prvi polovici tega stoletja tako povečalo? Tu je treba upoštevati, da je, medtem ko je upadalo število rojstev, -upadalo tudi število -smrti. Vsako leto -umira 1» manj in manj -ljudi. Medtem ko je bilo leta 1900 na 1.000 prebivalcev po 16,3 (Nizozemska) do 22,00 (Italija) smrtnih slučajev, tak-ša. povprečje za petletje 1950-55 od 7,5 (Nizozemska) do
12,00	(Francija) smrtnih primerov na tisoč prebivalcev. V primerjavi ,z -letom 1900 se torej danes rodi v šestih državah, ki so članice Skupnega tržišča, v-sa-ko leto 500.000 otrok manj, toda zato jih- pa umre vsako leto kar 650.000 manj in zaradi tega se je presežek rojstev nad smrtmi, vkljub zmanjšanju absolutnega števila rojstev, povečal od 1,000.000 na- 1 milijon 200.000. Z drugimi -besedami: vsakoletni naravni prirastek prebivalstva članic Skupnega tržišča je danes -za 200.000 večji kot je bil ob koncu preteklega, oziroma- začetku .tega stoletja. To pa je izključna posledica podaljšane življenjske dobe, ne pa večje rodovitnosti. Ljudje žive delj kot so živeli prej.
Edem m gre na boljSe
V nedeljo je prispel v Boston, v Združene države, bivši britanski predsednik ministrskega .sveta, Sir Eden. -Prišel je z Nove Zelandije, kamor je odpotoavl po svojem umi-ku i-z političnega- življenja, da si popravi .zrahljano zdravje. Namesto da bi se mu stanje poboljšalo, se mu je pa poslabšalo. In tako je zdaj v -Združenih državah, kjer ga pregledujejo znani specialisti.
ke se nekako delijo: tisti, ki so že tako in -tako bili' komunistični sopotniki, so ; -podprli 'komunistično stranko, tisti, ki i-; majo aiperne in dgm^ratične nazore, očitno prenašajo svoje- zaupanje na so-
- cialne demokrate in druge socialno -u-! smerjene skupine. Tako- čutita zda-j Nenni
- -in njegova stranka posledice .neodločno-. sti, v kateri se je PSI znašla po svojem
beneškem kongresu-, ko .se njeno vodstvo -ni upalo ali hotelo odločiti .za jasno in nedvoumno politiko socialistične združitve na osnovi demokratičnega .socializma. Na neodločneža se nihče ne more zanesti in zato število glasov za .PSI upada.
Elizabeta II. v Parizu
Na stotine Parižanov je v -ponedeljek pozdravljalo prihod britanske -kraljice E-lizaibete II., ko je v. svojem spremstvu prihajala z letališča Orly proti Elizejski palači. Štiridnevni državni obisk kraljice in. njenega- soproga, vojvode Filipa, -je pričel v okolju kipeče prisrčnosti.
Obisk 'britanske kraljevske dvojice Franciji 'bo nedvomno- še bolj poglobil zavezniške stike med obema narodoma in s tem okrepil strnjenost vsega zahodnega sveta, ki je -morda v teh časih prav tako potrebna -kot v -tragičnih dneh pred izbruhom druge svetovne vojne. Takrat je svetovni mir in zlasti mir zahodnoevropskega sveta vznemirjal pobesneli diktator Hitler. Grozil je z -uničenjem zahodnih demokracij in z barbarsko silo dosegel tudi -začasne uspehe prav zaradi šibkosti in popustljivosti razcepljenega Zahoda. Danes grozi sovjetski diktator Bulganin s podobnimi pretnjami.
Prav zato ie amalga-m-iranje političnih, gospodarskih in, vojaških -sil -Zahoda v e-no .samo celoto nujno in neizogibno. -Samo taka krepitev ie lahko odločen odgovor na sovjetsko zavojeva-lnost.
vedno begi ie Jugoslavije
-Odraz notranjih razmer v Jugoslaviji im, 'nezadovoljstva prebivalstva so še vedno številni begi, ki nikakor nočejo ponehati, čeprav je danes že vsakemu beguncu znano, da ga v tujini, posebno v začetku, ne pričakujejo z odprtimi rokami in da bo moral veliko prenesti, predno si bo lahko ustvaril novo življenje.
Tako so preteklo nedeljo poročali, da je neka motorna ribiške- ladja izkrcala pri Fanu 16 jugoslovanskih državljanov, sedem mož, sedem žen in dva, otroka, ki -so vsi pobegnili z Velikega Lošinja. .Zaprosili so za politično zatočišče.
V Trst so po morju prispeli štirje jugoslovanski begunci iz Hrvatske in Bosne.
Na soškem odseku meje z Jugoslavijo pa- je v marcu pribežalo v Italijo 34 Jugoslovanov, ki so prav -tako .zaprosili za politično zavetišče .ter .so jih poslali v razna zbirna taborišča, v Srednji Italiji.
O teh neprestanih prilivih -beguncev iz, Jugoslavije titovski -tisk molči, ljubljanski komunistični listi pa poskušajo celo ,ta -beganja zatajiti. Taki napori pa so brezplodni tudi za domačo uporabo.
britanskih otokih. Od tam bodo posamezne oddelke lahko v najkrajšem času poslali tja, kjer bi bila potrebna njihova-prisotnost.
Britanska Bela knjiga pravi, da- je to največja mirnodobska sprememba vojaške politike, ki je bila kdajkoli podvzeta. Velika Britanija si obeta od nje: 1) večjo udarnost svojih oboroženih sil, 2) ob istočasnem zmanjšanju izdatkov za oboroževanje (prihranek -bo .znašal že za prihodnje leto 280.000 milijonov funtov, kar je -skoro eno petino letošnjega vojaškega proračuna) in 3) bo-doči ukinitvi obvezne vojaške službe (do česar bi moralo priti leta 1960). Slednje velja seveda- samo za primer, če bo d-ov-o-lj prostovoljcev, sicer bodo že posegli po potrebnih zakonih, da dobijo dovolj vojakov.
Modernizacija ostalih armad
Britanska Bela knjiga, katere objava je -tako rekoč sovpadala iz obletnico ustanovitve atlantskega .zavezništva, je seveda vzbudila- veliko pozornost. Tudi druge države si želijo, da bi la-hko modernizirale svojo obrambo. Vse privlačijo ugodnosti, ki si jih od tega obeta Velika Britanija, saj nima nihče preveč denarja, da bi mu -bilo vseeno, ali izda za oboroževanje več ali manj. V Washingtonu je že -bil -sestanek načelnikov glavnih stanov atlantskih držav, na katerem so proučili položaj, ki je .nastal s sklepom Velike Britanije. Združene države so pa že pred tem izjavile, da so pripravljene deti vsem članicam atlantskega- zavezništva na razpolago radijsko vodene izstrelke in 'topove, ki strel-ja-jo lahko atomske, kakor -tudi navadne izstrelke. Radijsko vodene izstrelke za zaščito velikih mest bo prejela tudi Italija. Novi ameriški atomski -leteči oddelki bodo razmeščeni v raznih delih sveta. Prvi tak oddelek je že v Severini Italiji, ostali pa bodo na Okinavvi, Alaski, v Japonski, Turčiji in Perziji. V Evropi so torej dali prednost sredozemskemu področju, kateremu pripisujejo zelo veliko strateško važnost.
Grožnje Sovjetske zveze
Sovjetska zveza, ki je s -svojimi postopki v -zadnjem času sama povzročila ta prehod iz obdobja pomirjevanja -v obdobje večje čuječnosti 'in pripravljenosti, seveda pri tem ni ostala neaktivna. Državam, -ki bi na svojem ozemlju gradile o-porišča -za radijsko vodene izstrelke ali pa celo dopustile nastanitev ameriških a-tomskih- oddelkov, je zagrozila 2 represalijami. 'Posebno ostro se je spravila nad' Dansko in Norveško, ki s.ta članici atlantskega- zavezništva, Švedski, ki se v svoji nevtralnosti že začenja čutiti manj varno, pa je svetovala, naj se v lastnem interesu ne priključi nobenemu -bloku. Jasno je, da -bi Sovjetska zveza- rada imela- o-krog -sebe same nepripravljene in nezavarovane sosede, s katerimi bi v primeru potrebe napravila, kar bi bilo po njeni volj-i. V ostalem pa sama vneto nadaljuje v oboroževanju. Vrstijo se nove atomske eksplozije, preizkuša nova orožja in v odgovor na zahodna oporišča za atomska orožja je sama -začela postavljati, v s-rou Evrope, pri Blatnem je-zenu, oporišče za radijsko vodene izstrelke in tudi njeni oddelki atomskega -topništva -se razmeščajo bolj proti zahodu ter prihajajo ha Madžarsko.
Tako doživljamo atomski vek na področju armad in upanje, da morebitna bodoča vojna ne bi bila atomska vojna, je praktično splahnelo. Želimo si lahko samo nekaj: da ibi nove vojne sploh ne bilo, in temu je treba posvetiti- vse sile. Toda prenaivni bi bili, če -bi si -u-tvarjali, de do nje ne bo prišlo, če .bomo sami. ostali nepripravljeni. Medtem ko se sile, ki so se že nekajkrat izkazale kot nepopravljive rušlteljice miru, izzivalke nemirov, nosilke nasilja- in kršitelj-ice načel ter sklepov .Združenih narodov — kar vse velja za Sovjetsko zvezo in njene satelite — pripravljajo in izpopolnjujejo svojo moč, bo samo premoč nad to močjo svobodnemu svetu lahko zagotovila miren razvoj.
Zb Štiridnevni delovni teden
'Predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije v -Združenih državah, Reuther, je ob koncu preteklega tedna sporočil, da ibo njegov sindikat zahteval, da avtomobilske tovarne -uvedejo štiridnevni delovni teden. Reuther je dejal, da bodo zahtevali tudi višje plače. Istočasno skrajšanje delovnega časa in višje plač? naj bi dovoljevala avtomatizacija, ki je v avtomobilski industriji že tako napredovala, da omogoča veliko večjo storilnost ob manjši: uporabi človeške delovne -sile, ki pa mora biti pri delu veliko bolj pozornejša in 'bolj kvalificirana ter je zato tudi upravičeno, da manj dela in je boljše plačana.
Kaj bi na -take delavske zahteve diktatorji- odgovorili v »ljudskih demokracijah«?
VESTI z GORIŠKEGA
NAŠI SVETOVALCI
o regionalni avtonomiji
Nadaljevanje in konec govora našega svetovalca dr. Kacina v pokrajinskem svetu O regionalnem svetu
S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Proračun za leto 1957
V zvezi z osnutki zakonov in resolucij raznih skupin v tem občinskem svetu bi rad razložil na kratko nekaj misli, ki od tolizu zadevajo slovensko narodnostno' skupino in zastopstvo v bodočem regionalnem svetu.
Osnutek, ki so ga dne 26. februarja predložili poslanski zbornici nekateri de-mokrščanski poslanci goriške in videmske pokrajine, pravi v 17. členu: »Na vsakih 25.000 prebivalcev ali na ulomek, ki je večji kot 12.500 prebivalcev po uradnih podatkih zadnjega ljudskega štetja, pride en regionalni svetovalec.«
V 18. členu pa pravi: »Dežel®' je razdeljena ' v volilna okrožja, ki odgovarjajo provincam. Število regionalnih svetovalcev, ki jih dobi vsako volilno okrožje, ne more ibiti manjše kot deset svetovalcev.«
To reč sem malo preračunal. Po tej določbi bi tri province, ki naj bi sestavljale deželo (Gorica, Trst, Videm), imele:
Gorica	10 svetovalcev
Trst z 292.000 prebivalci 12	»
Videm z 800,000 prebiv. 32	»
Skupaj 54 svetovalcev
To število se mi zdi prenizko za deželo, ki ima 1,230.000 prebivalcev.
V štirih deželah, ki že poslujejo, je slika taka:
Sicilija ima 4,624.000 prebivalcev in 90 regionalnih svetovalcev; to število je stalno. — Sardinija ima 1,343.438 prebivalcev, torej malo več kot naša dežela, in voli enega regionalnega svetovalca na vsakih
20.000	prebivalcev; .trenutno jih ima 65, — Val d'Aosta ima 96.974 prebivalcev ter 35 regionalnih svetovalcev (stalno število). — Pcodižje (Južna Tirolska) ima 750 tisoč prebivalcev ter voli enega regionalnega svetovalca na vsakih 15.000 duš; trenutno ima 48 regionalnih svetovalcev.
Štiri dežele — štiri različne norme! Ustava v teh primerih ne določa nobene norme, ki bi veljale za vse dežele. Zato lahko postavimo račun na drugo osnovo, namesto da bi se držali stalnega količnika toliko in toliko prebivalcev. Nič ne brani dodeliti stalno število regionalnih svetovalskih mandatov posameznim provincam, to je volilnim okrožjem. To o-pravičuje tudi različni gospodarski ustroj provinc, ki bodo tvorile deželo. Trst bi z, vsem svojim industrijskim in trgovskim aparatom imel v regionalnem svetu samo 12 sedežev, medtem ko bi jih Videm s svojim pretežno kmetijskim gospodarstvom imel 32, to se pravi nepremagljivo večino, to pa samo zaradi visokega števila svojih prebivalcev. Pri razdelitvi regionalnih svetovalskih mest je treba upoštevati tudi gospodarsko moč kake province; svetovalska mesta je treba razdeliti tako, da regionalna zakonodaja ne 'bo mogla ovirati nobene gospodarske pobude ali delovanje. Zato se nagibam k misli, da bi dodelili stalna števila regionalnih svetovalcev posameznim pokrajinam, na primer: Gorici 15, Trstu 15 ali 20, Vidmu 30 in Pordenonu, če bo tamkajšnja provinca ustanovljena, tudi 15. To bi dalo od 60 do 75 svetovalcev, pa bi jih ne bilo preveč.
Za glavno mesto dežele se mi zdi Trst najprimernejši.
Slovenske jezikovne pravice
Končno se moram dotakniti zelo važne točke. Iz razprav v ustavodajni skupščini izhaja jasno, da je bila Furlaniji in Julijski krajini dovoljena regionalna avtonomija s posebnim statutom morda ne v glavnem, gotovo pa tudi zaradi dejstva, ker tu živi narodnostna skupina, ki je različna od večine.
Takoj izjavljam, da se mi zdi zelo čudno, ker v demokrščanskem zakonskem o-snutku slovenska narodnostna skupina sploh ni omenjena. Rečeno je bilo, zdi se mi, da v provincialnem svetu, da v regionalni statut pe sme priti nobena določba glede jezikovnih manjšin, ker obstajata že 6. člen in X. prehodna določba ustave. Dobro, res je, da sta, toda .poglejmo, kaj pravita. Clen 6. pravi: »Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine.« 'S tem hoče reči, da jezikovne manjšine so, da je republika voljna jih ščititi in da je treba izdati posebne norme. Ce pa so bile za Iranoosko, nemško in ladinsko malnjšino nekatere zaščitne norme že izdane, in sicer vse v okviru ustavniji zakonov o regionalni avtonomiji, ali zakonov, ki kakorkoli zadevajo dežele, za slovensko narodnostno skupino še ni bilo nič storjenega.
Nasprotno! V semci 6. člena se dogajajo čudne reči. Ali želite nekaj primerov? V goriški provinci je okoli dvajset slovenskih osnovnih šoi. Vsak izmed gospodov svetovalcev ve, da so za redno poslovanje šol razen učiteljev potrebni tudi didaktični ravnatelji in šolski nadzorniki, Za te slovenske osnovne šole pa je bil imenovan inšpektor, ki ne razume niti ene slovenske besede. Vprašujem se, kako 'bo ta nesrečni inšpektor, o čigar strokovni sposobnosti ne dvomim, mogel izvrševati svoje nadzorniške funkcije, če, tne pozna učnega jezika? Zdi se mi podoben kirurgu 'brez rok ali kolesarskemu prvaku brez nog. To je enostavno nesmi-
sel. — Drugi primer: V razpravi v tej dvorani je nekdo namignil 'tudi na slovensko šolsko avtonomijo kot na nekakšno strašilo. Toda za kaj gre v resnici? Takoj hočem razložiti, da se pojmi razjasnijo. Danes so v Gorici štiri slovenske srednje šole, katere vodita dva slovenska poverjena ravnatelja. Sedaj pa kaže, da prosvetno ministrstvo namerava ukiniti te štiri šole kot samostojne zavode in jih priključiti kot vzporednice italijanskim šolam istega tipa in stopnje. Ce se bo ta izpeljalo, se bo ponovil primer inšpektorja, ki ne pozna, učnega jezika. Italijanski ravnatelji .bi teh vzporednih tečajev zaradi neznanja učnega jezika ne mogli u,-spešno voditi. Nasprotno, zanemarjali bi jih v veliko škodo slovenskih učencev. A-li se vam to zdi prav? — In še nekaj! Ce bi jaz sedaj izgovoril dve slovenski besedi, kakšen bi bi! odziv?
In danes, ko se nudi zares ugodna prilika, da bi lahko vnesli v zakonodajo nekaj določb v zaščito Slovencev, pa pravijo: 'Ne, v regionalnem statutu .ni prostora za take paragrafe. Treba je napraviti poseben zakon. Ce pa pojde dalje tako počasi s posebnim zakonom za zaščito slovenske narodnostne skupine, kdo ve kdaj ga bomo dobili! Na misel mi prihaja stara avstrijska ustava z dne 21. decembra 1867, ki je v svojem XXI. členu slovesno razglasila znamenito »Gleichberechti-gung«, enakopravnost vseh narodov, ki so sestavljali staro monarhijo. Ta enakopravnost pa se nikoli in.i izpeljala, nikoli je niso .zajamčili s kakim zakonom. Začeli so se dolgi ustavni boji, ki so .se končali šele, ko je bila monarhija razrušena. Bojim se, da bo tudi 6. člen ostal mrtva črka.
Da 'zakonodajni stroj v vprašanju urejevanja 'Z zakoni dela počasi, dokazuje primer zakona za slovenske šole. Poseči mpram malo nazaj. 'Slovenske osnovne in srednje šole so obstajale v Gorici že v času stare Avstrije. (Ukinjene so bile leta 1923 z Gentilejevim zakonom. Slovenci v Italiji so dvajset let ostali brez šol. Ko so prišli Anglo-Americani, so bile slovenske osnovne in srednje šole spet odprte; nekatere pa so bile po potrebah novih časov na novo ustanovljene. V septembru 1947, ko se je v Gorico vrnila italijanska •uprava, je našla okoli dvajset slovenskih osnovnih in štiri srednje šole (enotno Oižjo srednjo šolo, klasično gimnazijo in licej, učiteljišče in nižjo trgovsko strokovno šolo). Te šole obstajajo še danes;
JUGOSLOVANSKA ZUNANJA TRGOVINA
V letu 1956 je jugoslovanska zunanja trgovina dosegla do sedaj najvišjo raven; njena vrednost v obeh smereh je dosegla 238,2 milijarde din. (Gre za. devizne dinarje, ki imajo vrednost 300 za en dolar.) Od te vsote odpade 96,4 milijarde za izvoz, 141,7 pa za uvoz. Jugoslovanska zunanja trgovina je tako še vedno pasivna, vendar kaže njen razvoj občutne znake, izboljšanja. Izvoz .se je namreč povečal več kakor uvoz. Uvoz se je povečal za 9 milijard, izvoz pa za 20 milijard. Ce odbijemo uvoz, ki ga je Jugoslavija plačala s 1 tostransko ptomočjo Združenih ameriških držav. Vel. Britanije in Francije, to je približno 35 milijard, znaša čisti primanjkljaj samo 10 milijard.
Glede izvoza je po celinah na prvem mestu Evropa s 75,4 milijardami, na drugem mestu pa je Azija s 7,2 milijardami itd. Po državah je na prvem mestu Zah. Nemčija, na drugem Italija, na tretjem Sovjetska zveza in šele na četrtem mestu ZDA.
Glede uvoza pa je Jugoslavija uvozila lani največ iz ZiDA, nadalje iz Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije.
NARODNI DOHODEK V JUGOSLAVIJI
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu je jugoslovanski narodni dohodek dosegel lani 1.433 milijard din ali 35 milijard več kot leta 1955.
Ce razdelimo narodni dohodek po vrstah dejavnosti, vidimo, da je v industriji dosegel 680 milijard, v poljedelstvu 391, v trgovini in gostinstvu 126 milijard itd, ‘Po ljudskih republikah pa je na prvem mestu Srbija s 493 milijardami, na drugem Hrvatska s 397, na tretjem Slovenija z 245 itd.
POSKUSNO GOJENJE POPROVE METE
Ljubljansko barje je razsežna ravnina, ki pa ni v popolnosti izkoriščana. Ze nad 180 let skušajo izsušiti in obdelovati 'barje. Šestnajst tisoč ha 'barjanske zemlje še vedno ne daja tiste sadove, ki bi jih lahko dajalo. Od vse površine je še vedr.ip 68 odstotkov travnikov, 7 odstotkov pašnikov in komaj 19 odstotkov njiv. Vzrok za tako stanje je predvsem v posebnosti .talnih razmer Ljubljanskega barja.
Za barje je značilnih nekaj zdravilnih rastlin, kot so baldrijan (Valeriana offic.) in pa razne vrste mete (Mentha accjuati-
rniso pa še urejene z zakonom. Vse visi v zraku: učni načrti, profesorji in drugo o-sebje in celo sam njihov obstoj. In vendar bi bilo 'treba tako malo: droben zakon, ki bi go kak strokovnjak prosvetnega ministrstva lahko vrgel na papir prej kot v eni uri. Toda nič! In preteklo je že deset let.
Naši predlogi za zaščito jezikovnih pravic
Tudi zaradi te počasnosti osrednje o-blasti zahtevamo, da pridejo v osnutek za regionalni statut določbe, ki se tičejo slovenske etnične skupine; to želimo tud; ca, osnovi pravic, katere nam daje ustava v svojem 2., 3. in 6. členu, kjer pravi: »Republika priznava in jamči nedotakljive pravice človeka, pa naj bo posameznik ali pa v družbenih tvorbah, v katerih se razvija njegova osebnost.   — Vsi državljani imajo enako družbeno dostojanstvo. ----------Naloga	republike	je, da od-
stranjuje ovire gospodarskega in družbenega reda, 'ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanov in s tem ovirajo polni razvoj človeške osebe.-----------
Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine.« — 'Na osnovi vseh teh pravic in načel zahtevamo torej, da se vključijo v regionalni statut jamstva, dana že drugim jezikovnim manjšinam (francoski, nemški, ladinski) v regionalnih statutih iza Val d’Aosta in Poadižje. in nič več, na primer:
zaščita narodnostnih in kulturnih značilnosti slovenske jezikovne skupine;
pouk v materinem jeziku učencev v o-troških vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah; poučujejo naj učitelji in profesorji istega materinega jezika kot učenci;
primerno zastopstvo v provincialnih .šolskih uradih, v šolskih svetih in v disciplinskih svetih za učitelje;
prosto rabo slovenskega jezika v ustnem in pismenem občevanju z vsemi o-blastmi v občinah, kjer se govori slovenski jezik;
pravico dajati otrokom slovenska imena; to pravico so nam doslej odrekali; spoštovanje slovenskih krajevnih imen. Te želje se mi zdijo pravične in zato vas prosim, gospodje svetovalci, da usmerite svojo pozornost v tem smislu in da podprete upravičene težnje slovenske narodnostne skupine, kajti če boste to sto-•rili, 'boste opravili modro delo konsolida-cijske politike na meji države.
na meta). Ti dve zadnji meti kažeta, da bi se na barju dalo gojiti še druge kulture teh rastlin in v večjem obsegu. Zaradi tega so že začeli s poskusnim sajenjem raznih vrst mete. Poskusna saditev je dobro •uspela in to daje upanje, da bo končno uspelo gojenje s kulturo, ki daje ne vsak hektar 1.000 kg suhih listov mete. Kg takih suhih listov doseže na mednarodnem ■trgu vrednost približno 200.000 din na hektar. Obe rastlini mete bi dajali skupno, na površini 100 hektarjev, 54 milijonov din vrednosti na leto.
POVIŠANJE CEN ELEKTRIKE
iZ .novimi predpisi se bodo cene elektrike po vsej državi zvišale, in sicer za 12 odstotkov povprečno. V metalurški im, kemični industriji se bo cena elektriki povišala za 11-12 odstotkov, v predelovalni industriji pa za več kot 16 odstotkov. Kljub povišanju cen elektrike bodo ostale cene industrijskih izdelkov neizpreme-njene.
ZALOGE FEROBOKSITA PRI PECI Geološka skupina rudnika Trepče je odkrila v vasi Grebnikui v bližini Peči velike sklade feroboksita v globini samo 20 metrov. Rezerve rude cenijo na približno pol milijona ton. Analize so pokazale, da, nasprotno kot v dalmatinskih rudnikih, vsebuje to novo nahajališče feroboksita največ aluminija, in sicer 48 odstotkov, železa je od 3 do 4 odstotke, silicijevega oksida pa je samo 3 odstotke. Takoj po odkritju so se začele priprave za otvoritev novega rudnika, za kar bi potrošili 165 milijonov dinarjev.
ZBOLJŠANJE LETALSKEGA PROMETA
Letos se bodo v Jugoslaviji zboljšale razne letalske zveze bodisi v notranjosti države, bodisi s tujino. Do sedaj je Jugoslavija imela letalske zveze na mednarodnih progah s Parizom, Frankfurtom, Dunajem, Zuerichom, Rimom. Kairom, Atenami, Istambulom, Sofijo in Tirano. Letos bodo ustanovili še zvezi z Londonom in Amsterdamom. Pričakujejo, da se bo letalski promet povečal med turistično sezono.
Ker je število sodobnih letališč v Jugoslaviji. omejeno, se notranji letalski promet ne more vršiti skozi celo leto. Vse leto se opravlja promet le na progah, ki vežejo Beograd s Titogradom, Zagrebom
■Goriški občinski svet je v ponedeljek 8. t. m. zaključil razpravo o izenačenju proračuna za tekoče leto 1957. Stari občinski svet je namreč sprejel proračun, ki je izkazoval 48,500.000 lir primanjkljaja.
Toda pristojna osrednja komisija v Rimu se s takim proračunom ni strinjala in, goriški provincialni upravni odbor (Grunta Provineiale Amministrativa) je po pregledu raznih postavk in skrčenju predvidenega primanjkljaja na 28,500.000 lir proračun vrnil občini z nasvetom, naj občinski svet izravna izdatke s prejemki z raznimi dokladami. Sprva so se te doklade nanašale tudi na zemljišča in zemljiške dohodke, toda občinski odbor je ti dve postavki izpustil in raje predlagal spremembo nekaterih postavk dohodkov in izdatkov. Ostalo pa bi še vedno 14 milijonov 802.500 lir nekritih izdatkov, in tu je odbor predlagal povečati davek na potrošnjo za 25 odstotkov, vendar z izjemo vina in goriva.
'Opozicija se je predlogu močno upirala in tudi marsikateri izmed demokri-stjanske večine ni bil z njim zadovoljen. 'Naš svetovalec dr. Sfiligoj je v imenu svoje skupine predlagal znižanje nekaterih postavk v izdatkih, komunisti so predlagali utok na pristojno mesto v Rim, monarhisti pa znižanje določenih postavk izdatkov.
•Pri glasovanju je opozicija, ostala kompaktna, toda kljub zadržanju enega de-mekristjanskega svetovalca, ki se je glasovanja vzdržal, je bil predlog odbora za povečanje davka na potrošnjo sprejet z 18 glasovi proti 15-im opozicije.
Občinski proračun v Doberdobu
Tudi x Doberdobu so razpravljali o proračunu za tekoče leto 1957. Proračun izkazuje 36,407.630 lir izdatkov in 32 milijonov 129.131 lir dohodkov. To pomeni, da izkazuje proračun polne 4,278.399 lir primanjkljaja. Ta primanjkljaj pa mislijo kriti za 1,030.500 lir s povišanjem raznih davkov in 3,247.999 lir pa s posojilom.
2e prvo leto svojega upravljanja nastopa tore j levičarska komunistično - socialistična im titovska večina s primanjkljajem 4,278.399 lir in bo naložila' občanom nova bremena!
Res skrbna i»ljudskax< uprava!...
Namestitve šolnikov
Didaktična ravnatelja za šole s slovenskim učnim jezikom obveščata učiteljstvo, da je na deski ravnateljstva v ul. Oroce 3 na vpogled ministrska odredba štev. 945-28 e dne 16. 3. 1957 vsebujoča
in Skopljem; od aprila do' oktobra se vrši zveza med Ljubljano in, Sarajevom, poleti pa vozijo letala do Dubrovnika, Her-cegnovega, Splita, Ohrida in Bleda. Z zgraditvijo letališča v Tivtu pa bo vzpostavljena letalska zveza med Beogradom in južnim Primorjem, ki je do sedaj bilo najslabše povezano z drugimi mesti v državi.
RUŠENJE HRIBA GRADOT
Ker se je lani v mesecu septembru zrušilo s hriba Gradot zaradi usadov in podzemskih vod 12 milijonov kub. metrov zemlje, ki je zasula reko Ludo Maro, 'So s,e oblasti odločile, da bodo hrib zrušili z eksplozijo. V ta namen bodo porabili 45.000 kilogramov razstreliva, ki ga bodo nastavili v galerije, globoke do 200 metrov. To bo največja eksplozija, ki je kdajkoli bila v Jugoslaviji.
JUGOSLAVIJA NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Jugoslavija se 'bo tudi letos udeležila tržaškega velesejma. Jugoslovansko udeležbo bo organizirala Trgovinska zbornica m Slovenijo, skupno s Trgovinsko zbornico za Hrvatsko. 'Klar se tiče sejemskega kontingente je Jugoslavija1 zahtevala kontingent 250 milijonov.
Tržaškega velesejma pa se nameravajo 'udeležiti, naslednja jugoslovanska podjetja: Slovenija - vino, Vino - Koper, Slovenijales, Ekspert - drvo, Jugoriba', Delamaris in dr.
..Hlessaggero VBnBto“ in bEgunci
V torek 9. t. m. je »iMessaggero Venelo« poročal o nekem uradnem poročilu jugoslovanskih oblasti glede beguncev iz Jugoslavije na področju tržaške province.
Jugoslovansko poročilo, kot ga »Mes-saggero Veneto« priobčuje, pravi, da slovenski tisk o pobegih iz Jugoslavije ne •poroča, in »Messaggero Veneto« se s poročilom v tem oziru strinja.
Resnica pa je, da naš list pogostokrat poroča o takih pobegih. Ne samo to, pač pa je g. Marijan Komjanc iz Gorice celo vložil tožbo proti nam prav v zadevi beguncev.
Tudi italijanski tisk je pod fašistično vladavino molčal o beguncih, ki so se takrat izlivali y nasprotno smer. To so sadovi diktatur in eden izmed znakov nasilja nad človeškim dostojanstvom.
navodila glede začasnih namestitev in &u-plenc za šolsko leto 1957-58.
Rok za vlaganje prošenj zapade dne 31. maja 1.1.
Didaktična -ravnatelja:
F. Lebani in A. Višini
Obvestilo beguncem
V sredo 17. aprila ob 8.30 'bo delitev živeža za begunce, in sicer od abecedne črke A do 'L vključene. Ostali bodo prejeli živež v četrtek 18. aprila, ob 14.30. Vsi naj se oglasijo naravnost v skladišču v ulici S. Gabriele.
Marijan Komjanc
GOSPODARSTVO
SETEV KORUZE
V furlanski nižini, kjer je zemlja bolj topla, ob sedanjem lepem vremenu že sejejo koruzo. V mrzlejših legah, kako so briške paliude in sploh, kjer je zemlja bolj mrzla, pa moramo s setvijo koruze počakati do konca meseca in tudi do desetega maja. Koruza je namreč rastlina, ki rabi precejšnjo toploto — poleg vlage — da hitro vzklije. Ce sejemo koruzo v pozne mrzle zemlje prezgodaj i:n da nato nastopi še mrzlo deževno vreme, koruza v zemlji deloma segnije, kar je pa vzklije, ibo ostala bleda in ne dobro razvita. Ce bomo primorani zaradi vremenskih razmer sejati koruzo y prvih desetih dneh maja, je prav, da sejemo zgodnje vrste.
V zadnjih letih se seje čim več križane ali hibridne koruze (mais ibrido). Dokazano je, da križana koruza daje pri enakih pogojih več pridelka kot pa domače vrste. Svoječaisno se je govorilo, da križana koruza ni užitna za človeka, kar pa ni res, saj je vendar proizvod križanja koruze ,s koruzo.
Zemljo, kamor bomo sejali koruzo, smo gotovo že globoko- preorali pred zimskim časom in po možnosti pognojili s hlevskim gnojem. Ce tega nismo še opravili, bomo sedaj preorali. Pred oranjem potrosimo po površini hlevski gnoj in ga podorjemo. Kjer gnojimo s hlevskim gnojem, dodamo kakih 40 kg superfosfata na 1.000 kvadr. metrov, ker je hlevski gnoj reven na fosforju. Ce zemljo sedaj orjemo, jo takoj pobranamo in posejemo s sejalnim strojem, ne da bi še enkrat orali v leiho. Le-he bomo potem napravili, ko bomo koruzo osipali. Lehe naj bodo v razdalji 80-85 cm ena od druge. Večja razdalja velja za bolj težke -zemlje. Ce zemlje nismo gnojili s hlevskim gnojem, bomo seveda gnojili iz umetnimi gnojili, ker komza sicer bogato obrodi, toda zahteva mnogo hrane. Kot gnojilo ibomo rabili fosfor v obliki superfosfata 50-60 kg na 1.000 kvadr. metrov, kalij (sale potassioo ali solfato potassico) po 15-20 kg na 1.000 kvadr. metrov ter dušik v obliki žveplenokislega amoniaka po 25-30 kg na 1.000 kvadr. metrov. V težkih zemljah pa bomo namesto emniaka gnojili z enako količino apnenega dušika (calcio cianamide). Omeniti hočemo, da je apneni dušik sedaj v prodaji v 'zrnčasti obliki in ,zato ne povzroča nevšečnosti kakor prej, ko je bil samo v prahu. Namesto 'teh gnojil, pa lahko rabimo, in je tudi priporočljivo, tako imenovana celovita gnojila (concimi comples-si), kakor so PKN, 'Ternape, Caffaro, S. Gobam. Ta gnojila imajo prednost, ker vsebujejo tudi razne mikroelemente. To so snovi, ki so poleg treh glavnih prej navedenih, rastlinam prepotrebna za dobro raščo. Na 1.000 kv. metrov bomo teh gnojil rabili 60-70 kg na 1.000 kv. metrov površine.
C e bomo sejali križano seme, ga dobimo v kmetijskih konzorcijih. Tam nam povedo, kakšna vrsta je za gotovo zemljo prmerna in koliko časa potrebuje za do-zoritev. Da obvarujemo koruzo pred raznimi škodljivci, kakor so, koruzna snet (črn prah, podoben tobaku), koruzni molj (črv, ki razjeda koruzno steblo in koruzni storž (panolo), -bomo koruzno seme pred setvijo razkužili s prahom Caffaro proti sneti in s prahom Aldrin ali s kakim podobnim sredstvom proti črvu. Za 2 Okg koruznega semena mam bo zadostovalo pol kg Caffaro prahu. Koliko prahu Aldrin ali temu podobnega je potrebno za eno njivo, povedo pri nakupu, oziroma je napisano na ovitku. S tem slednjim prahom ne štediti! Raje več kot manj, ker se tako 'bolj gotovo uniči koruzni molj in drugi živalski škodljivci.
Ce sejemo koruzo s sejalnim strojem, porabimo 12-13 kg n§ c,rjo njivo (3659 m). Ce nam koruza pomanjkljivo raste, to je, da ostanejo prazna mesta, bomo nadomestili ta prazna mesta s presaditvijo koruznih stebel, ki jih vzamemo, kjer so bolj gosta. To opravimo na ta način: na praznem mestu izkopljemo z motiko jamico, nato z motiko izkopljemo steblo skupaj z zemljo ter ge položimo v prej izkopano jamico ter dobro potlačimo,' da se korenine oprimejo izemlje, in nato dobro zakrijemo z zemljo. Ce je zemlja količkaj vlažna, bo rastlina takoj rastla, če pa je zemlja suha, je prav, da nekoliko zalijemo.
Ko koruza doraste približno 15-20 cm, jo oplejemo. Ko doraste približno do 40 cm, jo osujemo. Pred osiipavanjem potrosimo — ob suhem vremenu — amoniakov nitrat (nitrafo ammonico) v količini 30 kg na 1.000 kvadratnih metrov.
ca - vodna meta in Mentha viridds - zele-
»Industrija beraških otrok"
Končno bodo morda le zaprli trgovino s člooeškim blagom, ki je oelika nadloga
V teh dneh je italijanska policija po vseh večjih mestih izvršila obsežne racije proti zločincem posebne vrste. 'Nujno potrebno je bilo obračunati z modernimi trgovci sužnjev, ki vsako leto izvlečejo iz gorskih vasic v Abruzzih na tisoče in tisoče otrok od 7. do 13. leta starosti in jih nato v velikih severnoitalijanskih mestih iztirijo za berače. Ko so odslužili svojo suženjsko dobo, jih -brezvestneži prepuščajo ulici in kriminalnosti.
Moderna trgovina a človeškim blagom se je izkazala kot zelo dono3na »industrija beraških otrok«. Ta »industrija* izkorišča namreč tisto človeško lastnost, ki tudi skopemu človeku potegne denarnico iz žepa: sočutje z ubogimi in lačnimi o-troki!
Te otroke rekrutirajo največkrat po u-božnih vaseh Srednje Itailije, največ pq Abruzzih. Tja prihajajo spomladi »snubci« in obiskujejo družine ter staršem z izbranimi besedami prigovarjajo, naj svoje otroke vendar pustijo izučiti kake koristne obrti. V največ primerih so seveda starši navdušeni ned takimi predlogi. Ob skromni mizi bodo ena usta manj, in fant se bo nekaj naučil.
i&Smubci« nato odpotujejo s svojimi žrtvami. Pot vodi navadno v večja, obljudena industrijska mesta Severne Italije. Tam prične takoj, (»poklicno urjenje« — za berača. Otroke brezvestneži naučijo raznih zvijačnosti, kako se učinkovito vzbuja sočustvovanje pri prebivalcih, kateri lokali in 'ulice so najbolj donosce in kako se je obnašati v primerih policijskih nastopov ter še marsikaj drugega.
Po tej »osnovni pripravi« razpošiljajo otroke -na praktično »poklicno delo«. Ze po kratki preizkusni dobi zahtevajo »šefi« od posameznih beraških otrok minimalni »dnevni inkaso« 3.000 lir. Samo, če otrok to vsoto doseže, mu šef izplačuje »dnino« po 500 lir dnevno. Ce tega otrok ne doseže, 'mu šef enostavno odvzame ■ves inkaso in črta dnevni zaslužek.
Kdor se je pri »delu« dobro izkazal, hitro napreduje. Posebno spretne otroke opremijo šefi a bogato zalogo podobic svetnikov in jih pošiljajo v bolnišnice in hiralnice. 'Z bliskovito hitrostjo drvi o-'trok - 'berač po- bolniških -sobah -im polaga na postelje podobice. (Nato se vrača s stc-lirskim bankovcem v roki.. Kateri -bolnik ne bi obdaroval ubogega in raztrganega otroka, ki »preživlja bolno mater«?
Ce zdravniki ali bolniško osebje mladega berača napodi, se vtihotapi v bolniško sobo tudi skozi odprto okno, če je to mogoče. Po lastnih izkušnjah in navodilih šefa otrok - berač dobro ve, kdaj je odsoten tisti, ki pozna vso zadevo in preganja -namišljene berače.
Na točno označenih mestih in.ob določeni ,url pričakuje šef svojega beraškega-vajenca in mu odvzema »zaslužek«, nato pa ga odpošlje v neko -drugo predmestje. Včasih šefi celo vsako uro pobirajo »beračijo«, da bi policija v slučaj« intervencije ne našla- pri 'beraču večjih zneskov. Seveda so taki šefi motoriziram. da po-
PISMO UREDNIŠTVU
Gospod urednik!
Prijatelj mi je poslal nekaj številk »Demokracije«, v katerih je -bil pod znar čilnim naslovom »Kreposti in vrline komunizma in rdečih- -tiranov« z dokumentarno resničnostjo prikazan križev pot bolgarskega naroda po zvijačni polastitvi obla-siti po komunistih v moji nesrečni domovini. Na-ravnost presenetilo in obenem z uteho napojilo pa me je prikazovanje junaškega lika. nesmrtnega voditelja 'bolgarskega naroda., Nikolaja Petkova. V i-menu nekaj prijateljev iim gotovo tudi v imenu velike, večine -bolgarskega naroda se Vam, gospod urednik, prisrčno, zahvaljujem za veliko uslugo, ki ste nam jo storili s tem, da ste svobodne Slovence -seznanili a tragedijo bolgarskega naroda in njegovih najboljših sinov. Verujem v boljšo 'bodočnost in Vas pozdravljam z bratskimi slovanskimi pozdravi
Dimitrij Vlahov
Rim, 4. aprila 1957.
-teka »poslovanje« brez motenj. Delovna skupina šteje po navadi 12 do 15 bera-ških otrok.
Možne so seveda tudi še drugačne oblike poslovanja. Ssf odhaja na kosilo ali večerjo v posebno luksuzno -restavracijo. Nekaj minut kasneje pride v lokal eden izmed šefovih vajencev. Okolici in -loka-lu primerno uprizorita oba »komedijo soču-stvova-nja«, ki se navadno zaključuj-e teko, -da šef kot '»gost« stisne beraču- v roko tisočak. Z dobro igranim zadoščenjem spremlja šef vajenca., -ki pobira denar od 'mize -do mize.
To sodelovanje med šefom in vajencem traja navadno r^aj-več dve leti. V tem času se je namreč »vajenec« že izučil za »pomočnika« in se poskuša čimprej »osamosvojiti«. Od tega trenutka dalje se seveda šefi ne zanimajo več za. samostojne-ža niti s hrano, niti s stanovanjem v kaki zapuščeni baraki v mestni okolici. »Pomočnik« se kaj kmalu loti -manjših tatvin, nato prihajajo na vrsto drugi zločini, in kariera navadno konča — v pozitivnih primerih — v kaznilnici za mladostnike ali pa sredi “ang s trske g a podzemlja...
Med tem so dospeli v gorske vasice A-br-uzzov novi '»snubci«, da izvršijo novo rekrutacijo. Policija je ugotovila, da po nekaterih vaseh -sploh ni več otrok od 7. do 13. leta starosti. Trgovci s -sužnji so jih odpeljali v mesta, da bi se tam izučili »poštenega poklica«. Le malo je otrok, ki ■se spet vrnejo' v očetovo hišo.
Te otroške tragedije se ponavljajo iz
leta v leto od konca druge svetovne vojne dalje. Z -rafiniranimi »sistemi« se je mnogim izmed brezvestnih »šefov« posrečilo, da. so svoje mesečne dohodke dvignili m 3 milijone lir, (kakor je to ugotovila policija, medtem- ko se »izrabljeni« otroci pogrezajo v -kloako velemest. Policijske ugotovitve so dognale, da posluje v raznih delih Italije nekaj s,to trgovcev ■s človeških blagom in da znaša število otrok - beračev v poletnih mesecih na d-e-settisoče.
Ze dolgo česa vedo oblasti za to nadlogo, ki je nastala’ po drugi svetovni vojni v razdejanem Monte Cassino in se neto -razširila po vsej- deželi. Upajmo, da 'bodo sedanje velikopotezne policijske akcije končno iztrebile početja brezvestnežev.
Izlet ,SDD
Kot vsako leto, tudi, letos priredi SDD v sredo 1. majcu t. I. tradicionalni enodnevni Izlet. Tokrat -si bomo ogledali Barcis s svojo slikovito dolino Valce-lli-no. Ogledali si .bomo 'tudi ogromno umetno jezero in hidrocentralo.
Kdor se hoče pcslužiti tega izleta, .prosimo, da se javi do vključno 24. t. m. v tajništvu SDD v ul, Machiavelli 22-11 (tel. 36-275), kjer lahko dobi potrebna pojasnila.
Tajništvo
Politična jagnjetina
(Kairsko pismo)
Med orientalske čudeže spada verjetno tudi okoliščina, da je Egipt kljub sueški krizi še kar dobro preskrbljen z živili. Mnogi Egipčani- so se morali pač odpovedati -navajenemu evropskemu načinu življenje. Izostale so razne konserve, izbrana svinjina, določene vrste alkoholnih pijač in zlasti čaj. Posebno prizadeti so bili številni grški trgovci delikates. Široke množice pa prehranjevalnemu ministru, gospodu Stinu, niso imele kaj posebnega očitati. Zato tudi z zaupanjem pričakujejo svoj veliki praznik »ramadan«. Ob tej priložnosti zaužijejo Arabci zna.tno več in boljše hrane kot drugače, čeprav je ta praznik po zapovedi Mohameda — najstrožji post.
Prva- dolžnost vsake.ga prehranjevalnega ministra, v katerikoli arabski državi je, da preskrbi ljudstvu za »ifta-r« čimveč-jo i.zbiro tradicionalnih jedi. Vsako -zanemarjenje teh dolžnosti bi i-zzvalo najtežje politične težkoče za- vlado, ki je na krmilu.
Gospod Stšno, ki je edini koptski kristjan v Naserjevi vladi, zatrjuje v teh dneh po časnikih in radiu, da je prebivalstvu za ves čas »ramadana« zagotovljena preskrba- z belo moko. Prav tako, poudarja, je na zalogi dateljnov, smokev, lešnikov in pištačev v izobilju. Rdečijo se paradižniki in -tudi -kumar ne primanjkuje.
Tradicionalna jed pa je za- vsakega A-ra-bca, tudi najubožnejšega, za časa »ra-
Izlet v Ameriko: 26.000 lir
Ze pred časom smo na -te-m mestu poročali o načrtih ameriškega hotelirja F. Hymaoa Cantorja za gradnjo velikih pre-komornikov po 107.000 registrskih ton. Sedaj je bila ustanovljena družba »Trans Atlantic Giants Ltd.«, ki je že naročila dva orjaška prekcmornika,.
Oddaljenosti na naši zemlji se čedalje manjšajo. S hitrim razvojem prometnih sredstev so se celine nekako zbližale. Potovanja v Ameriko so bila nekdaj dogodek iza vso deželo, danes pomenijo -toliko, kolikor je pred petdesetimi leti pomenilo potovanje iz Trsta na Dunaj.
Potovanja v prekomorske -kraje pa so še vedno draga zadeva. Polet iz Pariza v Ne-w Ycrk v turističnem razredu stane okrog 300 -dolarjev ali 195.000 lir. Ladijski prevoz iz francoskega pristanišča Le Havre, prev tako v turističnem razredu, tudi še d-obrih 160 dolarjev ali nekaj nad
100.000	lir. Te številke so za povprečnega srednjega človeka le previsoke za izlete v Ameriko.
Hotelir Cantor pa je prišel na zamisel, -da bi prevažal ameriške in evropske izletnike preko Atlantika po 40 dolarjev za osebo. To je za okrog 26.000 lir. Obe ladji, ki jih' je naročil, bodo ladjedelnice izgotovile že v dveh letih. To -bosta največji ladji sveta na tu-r-boelektrični pogon. Dolžina vsake -ladje bo znašala 360 metrov, visoka pa bo vsaka po 48 metrov. Vozili -bosta s hitrostjo 36 morskih milj na uro. Ladji ne bosta imeli velikih luksuznih dvoran, pač pa turistične kabine za 7 tisoč potnikov.
Tudi po zunanji obliki se bosta- bistveno malikovali od vseh sedanjih preko-momikov. 'Na zunanji strani boste, pre-
vlečeni z umetno snovjo, ki je podobna steklu. ‘Na ravnem gornjem -krovu -ne -bo .nobenih zgradb, niti dimnikov ali kakih drugih vzpetin. Tako bo na krovu lahko pristalo tudi letalo. Rešilni čolni -bodo povsem skriti, vendar jih bo mogoče v nekaj sekundah, spustiti v morje. Vsak čoln bo lahko sprej-el po 300 brodolomcev. Motorji rešilnih čolnov bodo vozili s hitrostjo 30 milj na uro. Opremljeni bodo z radijskimi pripravami in bodo tako v stalni zvezi z reševalnimi postajami.
Cena. voznine bo vsekakor predstavljala izredno privlačnost za te prekomorni-ke. Želeli bi le, da bi se- tudi druge ustanove pridružile napredku tehnike, posebno -tiste dežele, ki se tako baha-vo ponašajo z naprednostjo, im odpravi-le devizne, carinske, vizu-mske in številne druge zapreke. Hitra in cenena prevozna sredstva lahko mnogo pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju- narodov in resnično mirnemu -sožitju-.
Kolesarstvo po - zraku
Družinska aviacija je v zadnjih dvajsetih letih zelo malo napredovala. Res je, da je število majhnih letal precej na-rast-
lo.	Tudi nakupi -takih letal niso ravno redki, posebno v Ameriki, vendar o kakem ljudskem leta-lu še ni- govora. Danes si lahko privoščijo zasebno letalo le zelo redki veliki zaslužkarji, industrijci, trgovci in farmarji na zelo oddaljenih farmah v Severni in Jiužni 'Ameriki ter Avstraliji.
Del letalske industrije pa se živo zanima -tudi za vprašanja ljudskega letala, 'Načrti inženirjev stremijo za tem, da. bi izdelali letalo, ki bi si ,ga lahko nabavil delavec ali -uradnik. Neka ameriška letalska -Industrija imenuje svoje poizkusne konstrukcije »aero-cyele« - letalski bicikel. Smo pa — ta-ko zatrjujejo strokovnjaki — šele na samem začetku razvoja. V Združenih -državah se pet letalskih tovarn,, poleg redne proizvodnje velikih letal, u-kvarja s konstrukcijo malih osebnih letal. Vsako izmed teh podjetij zasleduje svoje lastne zamisli, edino skupno prepričanje vseh teh podjetij pa je, da je malemu letalu zagotovljena velika, bodočnost.
(Po nekaterih ugotovitvah je od vseh konstrukcij še najbolj napredovala zami-
sel tako imenovane Killerjeve ploščadi, s katero se ukvarjajo vojaški krogi in katere konstrukcija ie -stroga vojaška skrivnost. Zlasti pogon tega letala skrbno prikrivajo. Pravijo pa, da go-ni ploščad- dvoje nasproti vrtečih se lopatastih turbin, ki letelo dvigajo. Letalo se dviga- izredno preprosto in krmarjenje je zelo enostavno. Pilot stoji na ploščadi in se poslužuje nekaj priprav, ki jih- upra-vlja z nogo. Izurjenje pilota traja komaj 35 ur. Zasebna industrija je zelo zainteresirana na novi iznajdbi, vendar zaenkrat še ni iz-gledov, da bi ji vojaki odkrili svoje skrivnosti.
Se enostavnejši je helikopter >;a?ro-cyele«. Tudi ta obstoji i,z ploščadi, -na kateri je montiran motor im krmilo. Pod pilotovimi nogami se vrti vijak, ostale naprave so preprosto ogrodje. »Aerocycle« ne doseže posebne višine, vendar se dviga s lahkoto nad drevesa in stavbe.
Vse te iznajdbe pa zasledujejo še en cilj, odpravo dragih letališč, ki so civilnemu letalstvu v veliko napotje. Sele ko bo družinski oče lahko star.tal s svojim letalskim bicikljem na vrtu ali na. strehi svoje hiše, bo kolesarstvo po zraku v resnici popularno.
Zagorelosti s tabletami
Znanstveniki na vseučilišču Oregon v Združenih -državah so odkrili novo sredstvo za obrambo proti svetlobnim žarkom. Sredstvo izdelujejo i-z neke indijske rastline. Preparat, k-i ga izdelujejo v obliki -tablet pospešuje ogorelost 'kože v zelo izdatni meri, obenem pa preprečuje opekline. Tudi zelo občutljivo kožo rdečelascev preparat uspešn-o varuje pred sončnimi opeklinami.
Vsa dosedanja zaščitna sredstva imajo v glavnem namen, da kožo varujejo pred premočnim sončnim ali pa tudi umetnim izžarevanjem s tem, da ustvarjajo na -kožni površini nekako filmsko prevleko, ki absorbira svetlobne žarke. Predvsem pa je potrebno, da ta sredstva uporabljamo zunanje. Nekaterim takim .sredstvom dodajajo določene vitamine, ki pospešujejo pigmentiranje kože.
'Glavna novost novega tabletnega sredstva je v tem, da z uživanjem teh tablet ogorijo -tudi osebe, ki nimajo nagnjenja.
mada-na« jagnjetina. Pod Farukom je kralj sam skrbel, da so vse .revne družine prejele -za ta. praznik primerno jagnje. Jagnje je v sedanjih razmerah v Egiptu politično vprašanje prvega reda. Z jagnjetino pa bo letos E-gipt oskrbela rdeča K! tajska!
Na tisoče in tisoče jančkov je v teh tednih prispelo v obliki zmrznjenega mesa v faraonsko deželo-. Kar pa- je še važnejše, je to, da j-e cena -te jagnjetine naravnost smešno nizka ia ustvarja med prebivalci občutek, da je rdeča- Kitajska, prava obljubljena dežela. Kitajska jagnjetina je za polnih 60 odstotkov cenejša od jagnjetine iz katerekoli druge dežele, ki je prispela- na egiptovska- tržišča, Ta novica se je ka-j hitro razširila po vsej Nilski dolini.
Kljub nizki ceni pa bi rdeči Kitajci gotovo ne preplavili egiptovskih tržišč, če bi tako odločili veliki duhovni ima znamenitem vseučilišču v Kairu. 'Obstojajo namreč zelo strogi religiozni pre-dpi-si, ki bi ka-j lahko vso rdečekita-jsko jagnjetina poslali v morje.
Nastalo je namreč vprašanje, ali je islamskim vernikom sploh dopustno uživanje zmrznjene jagnjetine iz -dailjne dežele, kjer ne poznajo muslimanskih običajev. Najvišji verski pravniški učenjaki so se morali izjasniti skozi u-sta velikega mu-ftija, Ta je tudi izdal i»fa-tvo«, strokovnjaško mnenje, po katerem je muslimanu dovoljeno uživanje mesa živali, ki jo je zaklal »pravičnik« ali tudi »grešnik«. Glavno je, da pripada veri, katere verniki verujejo v »knjigo«, to je v -koran, sv. pismo ali toro.
Rdeči Kitajci so imeli srečo. V njihovem ogromnem carstvu živijo številni muslimani, ki so grešniki ali pravični, vsekakor pa lahko dobavljajo ja-gnjetino Egiptu. Brez teh bi se Mao Tse-tu-ngu gotovo ne posrečilo, da bi svoje jagnjitke pošiljal v Egipt kot '»trojanska žrebeta«.
Fo atomskih podmornicah
V Združenih državah bodo izdelali a-to-msko križarko. To -bo prva površinska, ladja, ki bo imela atomske motorje. Križarka bo opremljena za spuščanje radijsko vodenih izstrelkov. Ladja in atomski reaktor ste že naročena.
V Združenih državah bodo v prihodnjih treh letih izdelali tudi prvo atomsko petrolejsko ladjo. Obratovanje te -ladje bo mnogo cenejše kot pa je obratovanje sedanjih tankerjev, saj bo med drugim odpadla na mrtvi tovor veliko manjša teža.
lan Bata ■ mirovni nagrajenec?
Kdo ne pozna kralja obutfca, ki je danes 58-letni Jan Bata iz Zlina na Češkem. Ko je pred dobrimi dvajsetimi leti govoril pred -zbranimi volivci pok. voditelj slovenskega kmečkega gibanja, Janez Pucelj, na cerkiniškem trgu, je kmet iz Grahova zaklical: »Naš najboljši poslanec je Bata, ki nam daje moški obutek po 60 dinarjev za pa-r!« Prav zato so bili komunisti njegovi največji sovražniki. Ce bi imelo preprosto ljudstvo tudi na vseh ostalih gospodarskih popriščih tako cenene dobrine na razpolago, bi ostali vsi komunistični propagandisti brez zaslužka.
-Za leto 1957 -so- predlagali tega možakarja- za nagrajenca Nobelove mirovne nagrade. Nagrade bodo delili v 'Stockholmu 10. decembra letos. Poleg kralja čevljev sta med kandidati tudi še Eleonora Roosevelt in generalni tajnik OZN. Dag Hammar.skjoeld.
GLASBENA MATICA V T-RSTU
priredi v sredo 17. aprila ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«
KONCERT
Slovenskega vokalnega okteta iz
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POD ČRTO
KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov
XV.
Relikvija v jekleni blagajni
Be-neš in Masa-ry-k sta opirala svojo politiko »brezpogojnega sodelovanja s Sov-jetijo« -na utvari, da bosta- kljub vsemu ohranila svoji državi popolno neodvisnost. Vse to je bilo celo napisano na poli papirja, ki je nosila Stalinov podpis. Ta dokument je bil podpisan 1. 1943 v Moskvi in je vseboval svečano zagotovilo, da o-staja Češkoslovaška 'neodvisna' dežela in da se Moskva -ne bo vmešavala v notranje zadeve češkoslovaške države. V tej pogodbi je tudi Stalinova obljuba, da -se sovjetska politika zadovoljuje <i maksimo, 1» kateri naj bi bila Češkoslovaška srednjeevropski most med Zahodom in Vzhodom. Pragi je bilo določeno stvarno po-lijtično sožitje. Te svoje obljube je Stalin podpisal in zapečatil. Dokument pa je bil skrbno spravljen v jekleni blagajni Cerninove palače.
'Seveda zahteva -sožitje s komunisti številna popuščanja. Baneš . in Masaryk sta zamižala na1 obe oči, ko je komunistična trojka Gottvva-ld - Zapotocky - S-lansky po polomu nacizma pričela- s svojim krvavim plesom. Humanist in pobornik svobod-njaštva, Beneš, je dopustil, da so državnega poglavarja leta- 1939 osnovane Slo-
vaške, prelata Tisa, obesili v duhovniških oblačilih.
-Sovjetom je Beneš zagnal v žrelo Karpatsko Ukrajino, proslavljal je rdečo armado, glorificira-1 'Stalina- in se je -z vsemi silami boril z& sporazum med demokrati in -boljševiki. Izbral si je Klementa Gottvvatda za- komunističnega predsednika vlade, potem -ko je socialdemokra-tični renegat Firlinger v letih 1945-46 odigral svojo priprežniško vlogo. Staremu stali-novcu in mizarskemu pomočniku Goitt-waldu iz moravske vasice Dediče je prepuščal vodstvo moderne države. Se leta 1947 je Aingležu Lockhar.tu, ki ga je obiskal, dejal: »Got/twa!d je korekten, pameten in boljši od Fierlingerja.« Beneš je prepustil 'notranje ministrstvo za-grizene-tnu bivšemu rudarju- in skrajno brezobzirnemu stalinov-cu Noseku, čeprav je leta 1945 izjavljal v Londonu, da bodo komunisti prišli v notranje ministrstvo samo čez njegovo truplo.
Beneš ie dovolil nekemu brezvestnemu in dogmatičnemu glavnemu tajniku KP, Rudolfu Siamskemu, ki se je nekdaj pisal Salzmann, da je na praški smodnišnici postavil krdelo agentov in teroristov. Slan-sky je tu vladal kot nekak protipredsed-nik češkoslovaške republike. Mirno je Beneš prepuščal An-toninu Zapotockemu, da je najmočnejšo in najpomembnejšo -sindikalno organizacijo spremenil v komunistično udarno milico. Vse to in še mnogo drugih podrobnosti ie- Beneš kancediral 'komunistom v uitvari, da .bo ohranil most med Zahodom in Vzhodom odprt za obe
-Pri vsem tem je Beneš na Hnadčinu predstavljal demokratično vladavino do februarja 1948. Češkoslovaška republika je bila edina dežela Vzhodne Evrope, kjer so komunisti pri rednih volitvah 1. 1946 prejeli 37,9 odstotkov glasov in so bili najmočnejša stranka v državi. Skupno s socialdemokrati (12,2, odst.) -so predstavljali pičlo večino .nad meščanskim blokom, ki je združeval Beneševe narodne socialiste (18,3 odst.), katoliško ljudsko stranko (15,6 odst.) in slovaške demokrate (13,8 odst.). Komunisti so imeli od 300 -sedežev v parlamentu 114 mest. Skupno z 39 sedeži socialdemokrata. Fierlingerja so imeli 153 sedežev. Kljub temu so sestavili koalicijsko vlado vseh strank s -komunističnim ministrskim predsednikom Got'twa-ldom in s komunisti na najvažnejših ključnih položajih.
»Služabnik Sovjetov"
Vsa ta popuščanja Beneša komunizmu pa mu niso prav nič koristila. Vsa njegova prekanjenost, njegov blesk doma, in v svetu, njegov optimizem in njegov -skrbno spravljeni dokument, vse to je -bilo zanič, .ko je stokratni krivoprisežnik Stalin zaslutil, da- prihaja njegove ura. Natančno po Hitlerjevih vzorih ;e Stalinov pohlep objemal industrijsko češko osrčje, -ki je vzbujalo apetite kremeljskih zavojevalcev.
Spomladi 1. 1948 bi se morale vršiti državnozborske volitve. Komunisti so se zavedali, da -se komunistična zmaga iz leta 1946 ne bo več ponovila. Pri tem je bil
gospodarski položaj Češkoslovaške 1. 1947 neprimerno boljši kot katerekoli vzhodno-al'i južnoevropske države. Gospodarske in trgovske zveze z Zahodom so bile neokrnjene. Stalin je bil 1. 1947 celo pripravljen zagotoviti Masaryku pomembno gospodarsko pomoč kot nadomestek za odpovedano pomoč iz Marshallovega, načrta, Stalin nekaj svojih obljub niti ni pogoltnil.
Zanimivo je, kako je stari Aziat Stalin izigraval Masaryka in Beneša — že polno leto pred komunističnim državnim udarom na Češkoslovaškem. Pod vplivom Beneša in Masaryka se je Gottwaldova vlada v jesen-1 1. 1947 odločila, da sprejme pomoč iz Marshallovega načrta, »pa če je to Moskvi prav ali ne«, je izjavil Got-t-vvald Mesaryku. To je bila prava senzacija. Pristop Češkoslovaške k Marshallovemu načrtu bi pomenil, da je ameriška pomoč, ki naj bi pomenila prvo vžigalo k evropski skupnosti, prevotlila železno zaveso. •
Veselje pa je trajalo točno pet dni. Jana Masaryka in Gottwaida je Stalin poklical na raport v Moskvo. Predsednik vlade Gottwald in zunanji minister Masa-ryk sta po kratkem srečanju s kremeljskim Hitlerjem pohitela, z brzojavko v Prago, s katero Češkoslovaška odstopa od sodelovanja pri Marshallovem načrtu. Tako postopanje imenujejo komunisti »ljudska demokracija«. Ko se je Mesaryk 12, julija 1947 vrnil iz Moskve v Prago, je potožil svojemu prijatelju Lockhartu-: »Kot zunanji minister suverene države sem odpotoval v Moskvo, vrnil sem se pa kot služabnik sovjetske vlade.«	'
NNNMMMMIMMMnSEinNNNMBMttlNMMNIMMMMei
Masaryk pa je očitno tudi še kot služabnik verjel, da lahko še koristi svoji domovini. Po svojem povratku iz' Moskve je predsedniku Ameriške trgovinske zbornice, Eriku Johnstonu, v zaupnem razgovoru zaupal ves potek moskovske konference. Johnston, ki si je tako po razgovoru ves pomenek zapisal, pripoveduje o poteku razprav v -Moskvi tole: -Stalin je Masary-ku očital: »Zakaj se spogledujete ,z Zahodom? Saj ste vendar Slovani. Držite se vendar nas. Radi vam damo vse, kar vam je potrebno.« Masaryk je odvrnil: »Ce nam- že prigovarjate, naj ne gremo v Pariz na pogajanja o Marshallovem nečrtu, potem nam bo potrebna pomoč pa z druge strani. Trenutno potrebujemo samo pšenice okrog 300.000 ton.«
Stalin je odgovoril, da je Rusija dosegla bogato letino. »Čeprav ne bi zmogli
300.000 ton, pa bi vendar dali lahko takoj
200.000 ton.« — »Med nama rečeno — je. dejal Masaryk — nam tudi zadostuje 200 tisoč ton. Jaz poznam Stalina. Vede! sem, da se rad pogaja pri vsaki kupčiji kot vsi aziati. Nato sem mu izročil dolg seznam stvari, -ki so nam nujno potrebne: g.umij, železne rude, kovine. Vendar Stalinu ta seznam ni ugajal. Dejal je samo, da se bo Mikojam, ljudski komisar za zunanjo trgovino, gotovo izkazal radodaren. In Mi-kojan je bil radodaren. Mali Armenec, drugače vedno oster kot nož, je prejel točna navodila in jih tudi izvršil. Stalin nam je želel dokazati, da tudi Rusija lahko zajema iz polnega kot Amerika.«
(Se nadaljuje)
Načrt za iztrebljenje Slovanov
Izvirni dokument nacistične pobesnelosti svari in opominja/
Nemški »Četrtletni zbornik za sodobno zgodovino« je v drugem cu-prilskem zvezku letošnjega leta priobčil izvirni dokument Himmlerjeve spomenice o »Ravnanju s tujimi ljudstvi na Vzhodu«. S tem dokumentom, s katerim je v celoti soglašal Hitler, je bil ustvarjen načrt za popolno iztrebljenje slovanskih narodov na Vzhodu. Ta dokument je poučen za vsakega Slovenca, ki se je na kakršenkoli način »tolažil« v preteklosti z »nacistično stvarnostjo«.
Svoj načrt je Himmler sestavil takole:
Nekaj misli o ravnanju s tujimi ljudstvi na Vzhodu
Pri postopanju s tujimi ljudstvi na Vzhodu se moramo zlasti ozirati na to, de posamezne ljtudske skupnosti priznavamo in-negujemo. Poleg Poljakov in Judov tudi še Ukrajince, Beloruse, Gorale (slovanska skupnost sorodna Poljakom, op. ur.) in Kašube (slovanska skupina ob Visli, okrog 100.000 glav). Ce najdemo še kjerkoli kake narodnostne drobce, seveda tudi te.
;S tem hočem reči, da imamo .največji interes, da ne združujemo prebivalstva na Vzhodu, pač pa nasprotno, da ga zdrobimo v čim večje število delov in trščic.
Pa tudi med samimi temi narodi nimamo nobenega interesa, da jih vodimo k enotnosti in veličini, da bi jim morda polagoma vzbujali narodno zavest in gojili njihovo narodno kulturo, pač pa, da jih razbijemo v čim manjše drobce.
Vrhunci takih narodnosti so lahko samo župani in krajevne policijske oblasti; pri Gora lih so to lahko že tako in tako medsebojno skregani poglavarji. in plemenski starejšine. Nekega strnjevanja navzgor ne sme biti, kajti samo na ta način, da ves ta močnik narodov generalnega guvernor&ta 15 milijonov in 8 milijonov vzhodnih pokrajin razpustimo, nam bo mogoče izvesti rasno prerešetanje, ki mora biti temelj vseh naših preudarkov. Iz tega močnika bomo izvlekli kar je rasno polnovrednega, odposlali v Nemčijo, da izbirek asimiliramo.
2e v nekaj letih — mislim v štirih ali petih letih — mora n. pr. povsem izginiti pojem Kašubov. ker v tem času. pač ne bo več kašubskega naroda (to posebno velja za Zahodno Prusijo). Pojem Judov mislim povsem izbrisati ,z množičnimi izseljevanji v Afriko ali kako kolonijo. Prav tako se nam mora v nekoliko daljšem času posrečiti na našem ozemlju popolnoma izbrisati narodnostne pojme U-krajincev, Goralev in Lemkev. Vse to,, kar velja za te narodnostne drobce, velja v odgovarjajoče večji meri za Poljake.
Načelno vprašanje pri reševanju teh problemov je šolsko vprašanje in s tem vprašanje prerešetavanja mladine. Za ne-nemško prebivalstvo na Vzhodu ne smemo dovoliti nobenega višjega šolstva, pač pa samo štirira-zredno ljudsko šolo. Cilj te šole je naslednji:
Navadno računstvo do največ števila 500. Pisanje imena iro priimka, nauk, da je božja zapoved biti Nemcem poslušen, biti pošten, priden in delaven. Pouk čita-nja se mi zdi nepotreben.
Razen te šole ,ne sme hiti na Vzhodu nobenih drugih šol. Starši, ki bi želeli svojim otrokom nuditi boljšo šolsko izobrazbo tako v ljudskih šolah, kot kasneje •na višjih šolah, morajo za to zaprositi višje SS- in policijske voditelje. Prošnja se bo v prvi vrsti reševala po tem, ali je otrok rasno neoporečen in ali odgovarja našim pogojem. Ce takega otroka spoznamo kot lastno kri, potem je treba staršem sporočiti, da bo otrok sprejet na neko šolo v Nemčiji in da bo za stalno ostal v 'Nemčiji.
Naj bi bili posamezni primeri še tako grozoviti in tragični, je ta metoda v pri-
merjavi z boljševiškimi metodami fizičnega iztrebljevanja, ki so negermanske in nemogoče, vendarle milejša in boljša.
Starši teh dobrokrvnih otrok bodo postavljeni pred izbiro, ali nam otroka izročijo — potem verjetno ne bodo več plodili otrok, potem bo nevarnost, da bi si to podčloveško (Untermenschenvolk) ljudstvo Vzhoda s pomočjo takih dobrokrvnih ljudi ustvarilo nam nevarno, enakovredno voditeljsko plast, izginila — ali pa se starši obvežejo, da bodo odšli v Nemčijo in postanejo tam lojalni državljani. V rokah imamo nasproti njim močno orožje: njihovo ljubezen do otroka, katerega bodočnost in izobrazba je odvisna od lojalnosti staršev.
;Ne glede na preučevanje prošnje, ki jo vlagajo starši za boljšo izobrazbo svojega otroka, se bo vsako leto izvršilo prereše-tav&nje vseh 6 - 10-letnih otrok v gene^ ralnem guverftoratu glede na krvno 'pol-novrednost in nepolnovrednost. Tisti, ki bodo spoznani iza polnovredne prerešetam-ce, bodo deležni istega postopka kot otroci, ki so bili iztorani na podlagi odobrene prošnje staršev.
'Smatram za čustveno in razumsko samo po sebi razumljivo, da se z otrokom in starši v trenutku, ko pridejo v Nemčijo, po šolah in v življenju ne postopa kot z izobčenci, pač pa, da se jih po spremembi njihovega priimka z vsem zaupanjem vključi v nemško življenje s polno pozornostjo in čuječnostjo. Ne sme se dogajati, da bi se otroci čutili izobčene, kajti mi verujemo v to našo kri, ki je zaradi pogreškov nemške zgodovine odtekala v tujo narodnost, in smo prepričani, da bodo naš svetovni nazor in naši ideali našli v rasno enaki duši teh otrok potreben odmev. Tu pa jei potrebno, da pred našimi
učitelji in voditelji Hitlerjeve mladine potegnemo debelo črto. Nikoli ne smemo ponoviti pogreškov iz. preteklosti Alzačanov in Lota-r.inžanov. 'Na- eni strani smq jih hoteli pridobiti kot Nemce, na drugi strani pa smo j Ul pri vsaki priložnosti z nezaupanjem in zasramovanjem v njihovi človeški vrednosti, ponosu in časti žalili in jih odbijali. Zasramovanja, kot n. pr. »Polacke« iii »jfUkrainer« ali podobno je treba onemogočiti. Vzgoja se mora vrniti v predšoli, in po štirih razredih se, odloča, ali naj iotrok dalje zahaja v nemško ljudsko šolo ali naj se ga dodeli enemu izmed narodnopolitičnih vzgojnih zavodov, ■	'
Prebivalstvo generalnega guvernorata se potemtakem po dosledni izvedbi teh ukrepov v naslednjih desetih letih nujno sestavlja iz preostalega manjvrednega prebivalstva, ki se bo povečalo še iz izgnanim prebivalstvom iz vzbodmih pokrajin, kakor tudi z “Vsemi tistimi deli iz nemškega rajha, ki pripadajo enakemu rasnemu in človeškemu plemenu (deli, n. pr. Srbov in Vendo-v - to so mišljeni Lu-žiški Srbi in vsi Slovenci, op. ur.).
To prebivalstvo nam bo kot delovno ljudstvo tore,z voditeljskega sloja na razpolago im; bo vsako leto Nemčiji dobavljalo potujoče delavstvo in delavstvo za posebna opravila (gradnja cest, kamnolomi, zgradbe). Pri vsem tem bo bolje hranjeno in bo bolje živelo kot pod poljsko oblastjo. Ob ■lastni nekulturnosti bo pod strogim, doslednim in pravičnim vodstvom nemškega naroda poklicano, da sodeluje pri večnem nemškem kulturnem delu in zgradbah in bo ta dela, v kolikor se tičejo izvedbe množine robatega dela, morda ta dela šele omogočilo.
(»Die Zetit«, št. 14 z dne 4. IV. 1957)
Sola v cerovhah
Kakor je že znano, je bila na predlog prejšnje uprave v zadnjem gospodarskem inačr.tu med drugim odobrena tudi postavka za gradnjo novega šolskega poslopja v Cerovljah. To vest so vsi prebivalci Ce-rovelj, iz veseljem sprejeli, saj so že leta in leta vedno naglašali ito svojo zahtevo. Finančna sredstva so torej tu, treba je le najti zemljišče, pripraviti načrte in gradnja se bo začela. Občinska uprava mora najti primerno zemljišče, ki bo odgovarjalo svojemu namenu ter želji vseh prizadetih vaščanov.
Občinska- uprava je res v ta namen stopila v stike iz vaščani v Cerovljah in sam g', župan se je potrudil v našo vas, da sliši naše želje in predloge, kje naj bi se. šola zgradila. Vsi vaščani oziroma velika večina prizadetih je izrazila zahtevo, da., se mora nova šola zgraditi v vasi ali pa vsaj v neposredni.bližini.vasi, kjer bi pač bilo primernejše zemljišče. Občinska uprava pa se je požvižgala na. vse naše zelje in zahteve ter odločila, da se bo nova šola zgradila skoro cel kilometer iz središča vasi.
Zemljišče je jusarsko ter leži ob cesti, ki pelje iz Cerovelj proti Sesljanu. Na tej cesti, 500 metrov iz vasi, stoji na križišču ceste Sesljan - Mavhinje - Cerovlje zadnja -hiša, ki spada pod Cerovlje (Trobec), a šola toi stala še -kakih 500 m niže proti Sesljanu, točno tam, kjer je borov gozdič. Proti tej odločitvi, ki pomeni popolno preziranje želja in zahtev Cerovcev, so slednji s posebno vlogo protestira-
li.	Vlogo je podpisalo 28 hišnih posestnikov. V njej so navedli razloge, zaradi katerih so proti temu, da -bi se šola zgradila tako daleč od vasi, ker bi to ne bilo v korist niti otrokom niti šoli sami, ker bi .bila preveč oddaljenai od naselja. Občinska'
PODPIRAJTE SOD I
Nekaj misli o naši mladini
»Današnja mladina ni vredna piškavega oreha. Mladini nobeno delo ni všeč; misli samo tna potepanje in zabavo. Mladi nikogar ne spoštujejo. So brez morale. Kam naj vse to pripelje?«
Tako in podobno se danes pritožujejo stari; tako so se vedno pritoževali. V vsej svetovni zgodovini gotovo še ni1 -bilo obdobja, v katerem bi starejše pokolenje soglašalo z mlajšim. »Ko smo bili mi mladi, je bilo vse drugače!« godrnjajo ljudje pri štiridesetih in petdesetih letih in trdno verujejo, da je to tudi čista -resnica. 'Naravnost -neverjetno je, da imajo tako kratek spomin; da se več ne spominjajo, kako velika nasprotja so vladala med njimi in njihovimi starši. Je pač taka usoda človeštva, da se eno pokolenje tako težko razume z drugim. Upor mladih proti starim se vleče kot -rdeča nit skozi vso -zgodovino človeškega rodu.
Res bo morda, da so čustvena in miselna nasprotja pokolen-j danes večja kot so bila kdajkoli. Morda so -temu kriva vojna in revolucionarna gibanja1, ki so dokazala, da so prav s-tarejše generacije doživele brodolom z nazori, ki so jih zastopale...
Stari so varčevali. Mladina noče varčevanja — ali pa samo za dosego najbližjih ciljev, za nakup motoskuterja ali celo avtomobila. Kaj se bo izgodilo, če obrokov ne bo mogoče več odplačevati, o tem mladina ne razmišlja. Se bo že kako -uredilo. Bo že Bog pomagal in pa starši, o katerih vemo, da so zato tu, da sinu pomagajo iz zadrege. V ostalem pa bi mladi o družini najraje ničesar ne slišali in videli. Očetova hiša je zgolj še zavetišče, kjer brezplačno postrežejo s kosilom in večerjo. Pa še s posteljo ali celo z lastno sobo povrhu.
(Največkrat želijo starši, da bi se otrokom v življenju bolje godilo kot njim samim. Stedijo, kjer morejo, da bi omogoči-
Manija - Julijska Benečija
Poučno predavanje dr. Sfiligoja o samoupravnih težnjah Slovencev
Nadvse zanimivo, tehtno i-n zelo koristno je -bilo nedeljsko predavanje dr. Avgusta Sfiligoja, občinskega in deželnega svetovalca iz Gorice, v dvorani SDZ v u-lici Machiavelli 22-11. Lepo število poslušalcev iz mesta in podeželja je pazljivo sledilo izvajanjem predavatelja.
Dr. Sfiligoj je najprej osvetlil zgodovinski nastanek samoupravnih območij ter omenjal, da je bil prav fašizem s svojim centralizmom najhujši nasprotnik samouprav. Ustavna skupščina iz leta 1947 je določila 18 dežel, od katerih naij bi jih pet bilo organiziranih a posebnimi statuti. Ta območja so: Sicilija, Sardinija, Aosta, Poadižje in 'Furlanija - Julijska 'Benečija. Medtem ko so bila samoupravna območja v prvih štirih deželah ustanovljena in tudi ,že poslujejo, se je nekaterim goriškim italijanskim krogom posrečilo, da so v Rimu izsilili odložitev uresničitve območja Furlanija - Julijska Benečija.
Pri tem ie govornik v podrobnostih po časovni zapovrstnosti dokumentarno o-svetlil vse napore goriške SDZ za izvedbo z ustavnim zakonom zagotovljene samouprave. iNaštel je vrsto dejstev. Vladno izjavo z dne 11. julija 1945 o naši pravici glede uporabe slovenščine v javnosti, pred poditično, upravino in sodno oblastjo, številne resolucije in proteste Slovencev za uveljavljenje njihovih pravic, pritožbo č. g. župnika Kramarja, odgovor videmskega prefekta in drugih kulturnih in političnih italijanskih osebnosti. Ome-
nil je stike s furlanskim avtonomističnim gibaiajem v Vidmu. Prepričevalno je dokazal, da slovenski demokrati niso spali, kakor to napihnjeno trdi neki slovenski tednik. Ze v kratkem bodo prišli z izgotovljenim osnutkom pred slovensko javnost. Argumentiral ie številna -zgodovinska dejstva, analiziral vse člene italijanske ustave, ki govore v prid našim zahtevam.
Povedal je, da so danes vse velike stranke v državi za ustanovitev samoupravnega območja in analiziral osnutke Krščanske demokracije, Nennijevih socialistov in komunistov. Ugotovil je, da vsi trije imenovani osnutki ine zadovoljujejo slovenskih '.narodnih pravic, kakor to zahtevajo naravne pravice in pogodbeno za-klavizuliraina določila.
Slovenci zahtevamo: sedež samouprave v Trstu, zagotovljeno zastopstvo v območnem zboru, zaščito vseh jezikovnih in narodnostnih pravic, zaščito male kmečke posesti, umno in pravično denarno gospo; darjenje in vladni zaščitni zakon, ki naj se takoj vnese v statut, ker nočemo in ne smemo biti odvisni od krajevnih nenaklonjenosti do Slovencev.
V tej smeri bomo zastavili vse sile, je dejal dr. Sfiligoj ob zaključku svojega poiučnega predavanja. Temu se je pridružil tudi dr. Josip Agne*letto soglasno.
Poslušalci so govornika nagradili s ploskanjem in odobravanjem.
li otrokom izučenje kake obrti, ali da toi jih izšolali. Mladina pa je daleč od tega, da bi te žrtve priznavala .in bila staršem hvaležna! Nasprotno, stalni Stiki s prijatelji iz socialno bolje preskrbljenih družin vzbujajo pri mladini pretirane kritičnosti. Včasih se mladina celo sramuje svojih staršev, ki ne vedo, -kako se je treba obnašati v boljši družbi. Pri tem pa navadno mladina ni srečnejša s tem, da-se je iztrgala iz svojega rodnega okolja in zašla v i»toljši« svet.
Takole mi je zaskrbljeni delavec v tržaški okolici potarnal: »Vedno se mi je zdelo, da mi nekaj manjka, ker nisem o-biskoval višjih šol. 'Mojemu sinu naj toi se toolje godilo, sem preudarjal, postal -naj toi izobraženec. Mislil:sem, da pomeni izo-foraztoa tudi srečo. Sedaj je moj sin šole tudi končal. Pa se mi je docela odtujil. Seveda mi še vedno pravi oče, govori pa, z menoj kot s tujcem-, ,ker je prepričan, da njegove govorice ne razumem. V ire-snici ga ne razumem, pa ine zato, ker je njegov jezik morda preučen, pač pa zato, ker je mrzel in brez srca.«
Nemir in neustaljenost sta tipična pojava današnje mladine. Rada se sicer izraža z donečimi besedami, za temi pa se skriva lastna negotovost; zaveda se, da pravzaprav nima nobenega pravega ideala, proti kateremu bi usmerjala svoje napore. Kaj naj morda to pomeni, da občuti vse ideale kot nesmiselne otročarije? Ne, •temu gotovo ni tako! Mladina išče vzorov, pa jih je najde. Mladina je še vedno pripravljena ,da se -za nekaj navdušuje, vendar manjkajo ljudje in tudi zamisli, za katere toi se bilo vredno boriti in trpeti. To ie vsaj dokazala mladina na Poljskem in Madžarskem. Ali bi pa dokazala tudi pri nas?...
Mladina je prepričana, da jo pripadnik starejšega pokolenja ne razume. Pravzaprav je to smešno, kajti tisti, ki so danes, stari, so bili nekoč mladi, zato bi bilo -logično, da toi prav stari morali razumeti ■mladino. Mladina starosti ne more razumeti, ker je pač še ni doživela.
Po mladini segajo danes vse organizacije, vse stranke. Za njo se pulijo tujci, da bi jo raz narod ili, komunisti, da bi jo odtujili. Pri tem se snubci poslužujejo celo podkupovanja v najrazličnejših oblikah. Vabijo jo v društva, v zbore, v tečaje; ne zato, da bi se ta mladina v teh vrstah nekaj naučila, da toi Ta-zširila svoje d uho vmo obzorje, pač pa samo zato, da ji vlivajo v dušo »novega naprednega duha«, ki je duh odtujevanja, od družine, od naroda, od narodnih in etičnih izročil. Mladina je te vabe okusila, v mnogih primerih si jih je tudi osvojila, si z njimi odkupila trenutne ugodnosti, se je prodala. Snubci ji mudijo sproščenosti, s« norčujejo iz vsega tistega, kar je domača hiša, šola, cerkev zasidrala v srcih in dušah. Snubčevska sproščenost pa je le .na-
videzna, hinavska, že kmalu pa se pokažejo utesnitve: slepa pokorščina, prisilno usmerjevanje, .zaničevanje in preziranje materinega jezika in- lastnega rodu, prepovedi pogledov preko, partijskega plota. Posledica je, da mladina tem snubcem o-brne hrbet ali pa. se pretvarja, pretvarja v domači hiši, v tujem okolju in prav tako v partijskem domu. Ponavlja se vse tisto, kar smo preživljali pod fašizmom: oportunizem, neiskrenost, brezznačajnost. 'Taka- mladina je pač sad svojih vzornikov, ki so za majhen drobiž ali prividno oblastnost prodali svoje prepričanje, zavrgli in osmešili nekdanje ideale, točno po vzorcih nekdanjih in sedanjih narodnih in družbenih re-negatov.
Pričakovanja, da bo mladina sama vse to -spoznala, je -utvara. Na starejšem po-kolenju ležijo zgodovinske dolžnosti, da, v tem kaosu napravi -red. 'Ne z malikovalskim oboževanjem mladine v zgodnji mladosti, niti z -neprestanim, odvratnim zmerjanjem in podcenjevanjem njenega dela in njene miselnosti, pač pa s prijateljskim, demokratičnim odpiranjem vseh zamisli današnjega sveta. Mladini naj bodo odprte vse knjige človeških stremljenj! Starejše pokolenje naj ne potvarja mladini zgodovinskih resnic niti o svoji lastni mladosti, niti o koristih in pogreškah narodnega in političnega dela slovenskega 'naroda v preteklosti: o klerikalizmu, liberalizmu, socializmu, o -matični državi, o slovenski usodnosti itd. Starejše pokolenje naj se zaveda, da je prva zapoved slovenske mladine: ustvarjanje in utrjevanje značajnosti in možatosti, ker samo v tem okviru uspevajo vse ostale vrline slovenskega rodu. Samo s. takim ravnanjem bo ustvarjen most med mladim in starim pokolenjem. Ta most je v oskrbi starejšega pokolenja! Tega ne pozabljajmo!	Ud...
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami ob težki izgubi sočustvovali in se na katerikoli način poklonil spominu naše ljubljene mame
Marije Slavec - Leonardi«
Naša zahvala naj gre posebno g. katehetu Fr. Zlobcu, ič. šolskim sestram iz Marrijinega doma v ul. Risorta, šol. nadzorniku g. Iv. Benčiču, did. ravnatelju g. S. Sancinu, učiteljskemu zboru in u-černcem did. okrožja pri Sv. Jakobu, vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
uprava pa ni hotela upoštevati tega protesta, pač pa si je naročila v vasi drugo vlogo, v kateri se zahteva, da se mora šola zgraditi tam, kot je to občina določila, Značilno je pa to, da je to vlogo podpisalo 23 oseb, ki pa so člani vsega pet družin. Naj se tu. maša demokratična uprava malo zamisli, na kakšen način upošteva resnične potrebe večine prebivalcev. t
Vaščani, iz Cer-avelj odločno odklanjamo izbrano zemljišče za novo šolo. Saj je potem bolje, .da se z,gradi novo šolo kar v Mavhinjah, kjer je le za nekaj .sto me-trov dalje, kakor pa do sedaj, izbranega zemljišča. Za Mavhiinje imamo vsgj avtobus večkrat dnevno, kar bi prišlo posebno pozimi prav, a za. na novo zemljišče ni prav nobene veze. posebno odkar so nam odrezali cesto proti, Sesljanu.
Pa ni pofcrebno niti, da bi našo šolo zgradili v Mgvhinjah, saj. bi našli prav v vasi ali v najbližji okolici .zelo primerno zemljišče za šolsko stavbo, po kateri sanjamo že, toliko let, a sedaj, ko bi šola morala -biti .tu, pa jo hočejo naši modri občinski možje napraviti skoro v Seaija-nu. Izgovor, da ni denarja za nakup zemljišča, ne moremo priznati, saj je prejšnja' uprava našla potrebna sredstva za nakup zemljišča od zasebnikov tako za. šolo v Sesljanu, kot za otroški vrtec v Nabrežini. Pomisliti pa moramo, da. so bila do-tična zemljišča' veliko dražja kakor bi bilo zemljišče v Cerovljah. Seveda zanimati se je treba, pa bi se vse našlo, ne pa iz malomarnosti obsojali otroke na -hojo pozimi v kilometer oddaljeno šolo. Saj je vendar dene-r na razpolago od dveh šol, ki se ne bosta gradili, v Slivnem in Sti-vanu. 'Z majhnim trudom je mogoče doseči dovoljenje za prenos potrebnega sklada- teh dveh šol za. nakup zemljišča. Ker sta oba zneska ostala- občini na razpolago, smo prepričani, da bo generalni komisariat tozadevni predlog občine gotovo odobril.
Zahtevamo od občinskih upraviteljev, da zadevo zemljišča za našo šolo vzamejo ponovno ,v pretres ter da odločijo tako, kot to zahteva- in. želi velika večina vaščanov, ker le nia ta .način bo to vprašanje pravilno rešeno.
Odlikovanje našega rojaka
Slikar Milko Bambič je toil odlikovan pretekli mesec na VI. mednarodni razstavi izumov v Bruslju z bronasto kolajno in častno pohvalo.
Čestitamo k uspehu.
TRŽAŠKI PREPIHI
V sili hudič muhe žre
Vsa Rusija se -smeje. Seveda samo s stisnjenimi zobmi, kajti te v svobodnem svetu je dopustno, da se državljani s polnimi -ustmi posmehujejo najvišjim državnim veljakom. Tovariš Hruščev ga je na smrt polomil. Partijska gorečnost ga je speljala naravnost med kapitaliste.
Na neki kmetijski razstavi v Voronešu je namreč predlagal, da bi morali partijskim priganjačem, ki upravljajo poljedelske .zadruge, pri prekoračenju določenih količin mleka in mesa izplačevati primerne denarne nagrade v gotovini. Pri dolgoveznem utemeljevanju predloga, so mu .besede vrele iz ;ust iz očitalo zadrego. Mar-ksistično-leninistično čistost svojega predloga je namreč tako na dolgo in široko zagovarjal, da je postalo tudi zadnjemu kolhozniku jasno, da tu nekaj ne soglaša. Da morajo v 'brezrazredni in prečiščeni družbi uporabljati kapitalistična dražila v obliki denarnih nagrad, je -kaj čudna zadeva.
V sili pač hudič tudi muhe žre, pravijo na Krasu, in v -sovjetskem raju poljedelski proizvodnji gotovo ne more to iti *z rožicami postlano, da mora Hruščev zobati muhe...
Njegovi poslušalci, pravi poročilo, so bili navdušeni Verjetno so tudi oni prepričani, da1 več velja nekaj cunjastih rubljev kot pa vse norčave pohvale komunističnih poglavarjev...
Kaj bo le dejal Vida.li k tej novi vzgojni reformi sovjetskega sistema? Gotovo se je 'bo oprijel z obema rokama. Končno bi z denarnimi premijami -svoje aktiviste morda le vzpodbudil k uspešnejšemu obnavljanju partijskih izkaznic, ki je po »planu« tako močno zaostalo. Denar je’ pač tudi komunističnega sveta še vedno vladar.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STHHISLH1I PHUL1CH
sprejema v svojem amtaulaitoriju v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17-19 ure
Ime, ki pomeni vse za poznavalce blaga!
OBIŠČITE
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO STO F F E IN G L k SI)
Skladiftčei TRST- Ulica S. Nicol6 22
Telefon itev. 31-138
IME, KI POMENI: kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potroSnlke klasičnega moškega in ženskega blaga
Z nahupom dobrega angleškega in domačega blaga prihranite denar
Obiščite nas in se prepričajte osebno)