Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 5
Gorica - Trst, 30. januarja 1948
Spediz- in abb. post. II- gr.
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev.'L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Poit. ček. rač. it. 0-1B127
Izhaja vsak petek
Ne psvoke,
ampak dejstva
Vsi fašikomunistični »iz* brani tovariši« z vsem svo* jim časopisjem od »Lavora* tora« preko »Prim. dnevni* ka«, »Ljudskega tednika« do »Soče« in drugih takih rdečih gob so se vrgli v bes* no gonjo proti slovenske* mu demokratičnemu giba* nju, proti Slov. demokrat* ski zvezi in proti njenim voditeljem in somišljeni* kom. Ko so uvideli, da vse njihovo strahovanje, pr e* ganjanje »Demokracije« in njenih čitateljev, ugrablje* n ja in drugo nasilje ne mo* re ustaviti demokratskega vala, so pričeli s psovanjem, zmerjanjem in blatenjem. Izdajalci, renegati, hlapci, plačanci, imperialisti, faši* sti, — in cele kopice sličnih psovk polnijo predale faši* komunističnega tiska. Samo zbesnelo psovanje vse vprek. Kakor je že pred me* seci in v začetku demokra* Učnega gibanja zakokoda* kal UAIS in njegovi veliki duhovni, tako za njimi pa* pigajo srednji in mali ko* munističi. Pravi žabji kon* cert. In! zakaj vse to? Zato, ker jih je strah demokrat* skega pokreta.
To naše gibanje za moral* no, socialno, gospodarsko in kulturno povzdigo vseh slojev slovenskega in hrvat* skega naroda hoče odpreti oči našim ljudem in poka zati, kje je dobro in kje je zlo. Nismo mogli več trpeti, da fašikomunizem nemote* no koplje grob slovenskemu narodu tudi na teh naših svobodnih tleh. In napove* dali smo boj preračunjene* mu uničevanju moralnih in gospodarskih vrednot- na* šega ljudstva. Zakaj? Zato, ker nočemo, da fašikomuni* zem vrže ljudstvo v po* manjkanje in črno mizerijo, da lahko »izbrani tovariši« voditelji nad njim vladajo in sesajo njegovo kri, živeč razkošno v večjem luksusu, kakor ga je sploh kdaj poznala doba modernega kapitalizma. Ali hočete do* kazov za to? Kjer ni faši* komunizem še zmagal in se polastil vlade, se hinavsko skriva za masko demokra* tičnih gesel in ima polna usta svobode in ljudske oblasti. Ko je pa ljudstvu vsilil svojo oblast, se razbohoti kot vampir. Sa* mo za hip poglejmo preko nove meje. Komaj so faši* komunisti zasedli cono, so prisilili nesrečno ljudstvo, da je zamenjalo lire po 6,30 za 1 dinar, v Trstu si pa dobil za 6,30 lir: 4 dinarje. Tako izgleda Titovo odre* šenje. Vino sme kmet pro* dati po 20 dinarjev liter, užitninski davek pa znaša ravno toliko kolikor je cena vina, t. j. 20 din. To je novo blagostanje delovnega ljud* stva Kraševcev, Vipavcev, Bricev in Istranov. V Trstu so mlekarne prodajale mle* ko po 60 in 70 lir. Nove pri* silne mlekarske zadruge v jugoslovanski coni STO so ga plačevale najprej po 47 jugolir, potem po 37 in se* daj ga plačujejo po 27 jugo* lir, t. j. po 13,50 ital. lir. Ista zadruga pa prodaja kme* tom seno po 3.000 jugolir 100 kg, t. j. po 30 lir kg. Ljudje, ki se z muko in te* žavo prikradejo vsake kva*
Enakopravnost in pravica do kruka
S 15. septembrom 1947 je stopila v veljavo mirovna pogodba med zavezniškimi in pridruženimi državami ter Italijo; s tem je bilo oži*
bi se morali potegovati za dovoljenje bivanja tudi dr* žavljani STO*ja, kajti eni so po mirovni pogodbi iz* gubili italijansko državljan*
votvorjeno tudi Svobodno stvo. Ce pa velja smiselno,
tržaško ozemlje. Clen 6 pri* loge VI. k mirovni pogodbi določa, kakor znano, da oni prebivalci, ki so bili na dan 10. junija 1940 italijan* ski državljani, izgube na dan, ko stopi mirovna po* godba v veljavo, svoje ita* lijansko državljanstvo in postanejo državljani Svo* hodnega tržaškega ozemlja. Tako pogodba.
Zato bi razumen človek mjislil, da je od 15. septem* bra dalje na ozemlju STO* ja dvoje vrst prebivalcev : državljani STO*ja in nedržavl jani, t. j. oni italijanski, jugoslovanski in drugi državljani, ki še niso pridobili tržaškega držav* ljanstva, ker zato še ni po* gojev. Toda to je le na pa* pirju; praksa kaže, da se de* la povsem druga razlika, namreč ta, da imaš pač vse pravice, če si italijanski dr* žavljan, nobenih pa, če si Slovenec, ki si se vrnil po letu 1940 domov, odkoder te je pregnalo narodno za* tiranje, ali če si se kasneje naselil v mesto, ki je vedno dobivalo narodni dotok iz svojega slovenskega zaled* ja, in imaš zato še jugoslo* vansko državljanstvo.
Dvojna mera
Tako je določal nekdanji italijanski zakon, da mora* jo imeti oni, ki bivajo v Ita* liji, a niso italijanski držav* Ijani, policijsko dovoljenje za bivanje, tako zvani »sog* giorno«. Po 15. septembru še nadalje veljajo prej tu veljavni zakoni, seveda, v kolikor niso postali odvišni ali nesmiselni zaradi nove* ga državnopravnega stanja ali z njim v nasprotju. Tako je pač samoobsebi umevno da ne velja več n. pr. itali* janski zakon o vojaški dolž* nosti, o pridobitvi držav* ljanstva in vsi tozadevni predpisi, ker pač tu ni več Italija. Prav to velja tudi za omenjeni zakon. Toda
moramo imeti dovoljenje enako italijanski kakor ju* goslovanski državljani. Je torej skrajni čas, da napra* vi Zavezniška vojaška u* prava red. Po mirovni po* godbi ni razlike med itali* janskimi in jugoslovanski* mi državljani, temveč so vsem prebivalcem zagotov* ljene osnovne pravice, med katere pač tudi spada, da bivaš, kjer si.
Zakaj sa ne upošteva ukazov ZVU?
Se večja krivica pa se de* la Slovencem v vprašanju vsakdanjega kruha, to je zaposlitve. To vprašanje je uredila Zavezniška vojaška uprava s splošnim ukazom št. 72 z dne 4. novembra 1946. Iz njega je razvidno (čl. Vlil. in X.), da italijan* sko oziroma sedaj tržaško državljanstvo ni pogoj za zaposlitev, temveč le redno bivališče (rezidenca) na tem področju. Toda urad, ki o tem odloča, se na ta ukaz ne ozira. Če imaš uradno potrdilo o rednem bivališču (rezidenci), a nimaš itali* janskega državljanstva, sploh ne izdajo delavske knjižice; če zaprosiš zanjo, izveš, da lahko vložijo prošnjo samo italijanski dr*
si najosnovnejša pravica človeka, pravica, da si slu* ži kruh z lastnim delom. Vprašati se moramo, ali ve* lja zakon, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava, ali pa veljajo druga, tajna navodila, ali pa, kakor do* mnevno, samovolja ljudi, ki nočejo priznati sedanjega stanja.
Mislimo, da tudi v intere* su Zavezniške vojaške u* prave ni, da se tako očitno zapostavljajo Slovenci v najosnovnejših pravicah in da se dela razlika med pre* bivalci nedržavljani STO* ja. Ni potrebno, da se poleg umetno izzvanih sporov na tem mednarodno tako koč* Ijivem prostoru daje s tako različnim razlikovanjem prebivalstva povod za glo* boko nezadovoljstvo enega dela prebivalstva in s tem napeljuje voda na mlin na* sprotni propagandi.
Naša zahteva
Zato zahtevamo, da se s Slovenci in Hrvati, ki so se preselili na tržaško ozemlje, ravno tako postopa kakor z Italijani, ki so sem pri* bežali; v pogledu pravice do bivanja, do delovne knjiži* ce in do dela.
To je eno najbolj perečih vprašanj, ki se ne da odla* šati. ZVU naj ga vzame v roke in reši brez ozira na ugovore s strani nekaterih šovinistov, ki se iz pretek* losti niso nič naučili.
roško v to »svobodno demokraci* jo«, potem lahko rečem le to, da ta družba ni več cerkvena organi* zacija, četudi ima na hiši še stari napis, temveč navadno »sozializi* rano« podjetje v službi brezbož* nega boljševizma. Gospodje se tudi sklicujejo na to, da so cer* kve bolj polne kot kdaj koli prej. Tega mnenja smo tudi mi, ker vemo, da je človek v trpljenju Bogu najbližji. V tem oziru pri* znamo režimu polno zaslugo. To smo opažali tudi pri nas leta 1944.
, Dražba sv. Mohorja v Celovcn44
Celjska poslanica med drugim tudi predrzno trdi, da je v Čelov* cu le nekako poverjeništvo Mo* horjevc družbe. K tej trditvi mo* ram pripomniti, da se je Družba po prvi svetovni vojni res preše* lila v Prevalje in od tam v Celje, a je še nadalje nosila ime Družba sv. Mohorja v Celovcu in v nje* nih pravilih je še obstojala določ* ba, da ima družbin odbor sedež v Celovcu. Tako sta obstojali dve družbi: ena v Celovcu — pravna, a druga v Celju — delujoča. Go* ričani so takoj ustanovili svojo družbo in pričeli z lastnim delom. Škofje so na to leta 1932 dali družbi nova pravila, ki določu jejo obstoj dveh družb — ene v Celju in druge — prvotne v Ce lovcu, ki ju veže le skupno nad* zorništvo. Tudi premoženje so razdelili med obe družbi, in sicer tako, da je dobila Mohorjeva v Celju večji delež, ker je bila nje* na tiskarna pridobitveno pod jetje.
Razmere v Avstriji žal niso do* voljevale oživitve nove tiskarne in ponovnega tiskanja knjig. Na prošnjo deželnega poslanca go* spoda Starca so Celjani poslali v Celovec tiskarski stroj, ki pa je bil že 40 let v obratu in ni za* dostoval za tiskamo. Celovški odbor je nato naprosil strokov njaka, naj izdela proračun za ti* skarno, ki bi zadostovala mini* .	malnim potrebam. Kalkulacija je
žavljani. S tem se grobo kr* losti niso nic naučili.	pokazala vsoto poldrugi milijon
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooo šilingov, Česar si družba V Čelov*
cu ni mogla privoščiti. Prodati bi
■ ^ V	morali namreč vse svoje nepre*
I m "TITI	£\ |\ /'l	I	mičnine, kar bi pomenilo družbi*
IZ ULIIV/	V/|y vLvl 1 1 V/	no smrt. Gospode v Celju sedaj
K	zanima, kam smo ta stroj zapra*
Celovec 20. januarja \ litičnimi skupinami ter gojila na* 1 vili. Mi vemo le to, da je v času, Pod tem naslovom je priobčil rodno zavest in ljubezen do do* j ko so nacisti zasegli družbino »Slovenski vestnik« dne 9. januar* movine med vsemi Slovenci.	premoženje, prišel v tiskarno
ja poziv odbora Mohorjeve druž*1 be v Celju, ki naj bi sej
Družbin namen tudi danes ni
Maier*Kaibitsch z delavci, uničil
;	i stroj in ga prodal za staro železo,
spremenjen, zato je razumljivo, j	6 v
nanašal na Mohorjane na Koro*;da nam ne gre za proslavijanje Ko je propadla nacistična sila,
škem. V začetku tega »poziva« | neke pravljižne Svobodno*demo*1 je pričel izhajati v Celovcu slo* poudarjajo Celjani zasluge Družs 1	kratične republike, posebno še,;	venski	tednik.	Dvanajst tisoč iz*
be sv. Mohorja za širjenje kultu*	ker sg kot katoličani dobro zave*;	vodov	je bilo	za družbin odbor
re med slovenskim	narodom. Pri! damo< da pod totalitarnim reži*	premišijevanja vredno dejstva
tem na presenetljiv	način pou*[mom’in diktaturo še ni bilo svo*	Dzužbin odbor je zaprosil za
darjajo tudi njene	zasluge pri j boJe jn je tudi ne b()) najmanj	koncesijo, jo dobil in družba je
ohranjenju katolicizma med Slo* pa -e je ja regjm komunisti* i pričela z delom. S tem narodne tO	sedanje	policijske	upra*	:venci' kar tudl ves	slovenski najičen. Številne obsodbe redovnikov i	enotnosti gotovo nismo kršili,
ve	ne moti.	Zahteva namreč	rod priznava brez	pridržka in I jn redovnjC) kmetov in delavcev j	Dobili smo le možnost ustvarja
od jugoslovanskih	državlja* j politične »igre«. Odbor Mohorje*	ter ce]o gkofov nas ne morejo	n->a 'n	širjenja	svoje narodne kul
da	SC	morajo	Zglaše*]'® druž'3e poudarja tudi, da ima ,	navdajat; z navdušenjem. Sicer
nov,
vati vsakih par mesecev za j družl3a v Celju važno dolžnost: pa; )>bjaga se samo hvali« — in dovoljenje bivanja, ne zah* i pritegniti tudi slovensko Koroš o kakšen glas gre o tej rajsko mili teva pa tega od italijanskih ^ okv'ir »svobodne demokratične«; svobodi? Jaz o tem sicer nisem državljanov, čeprav so rav* u8os av‘je.	.poklican govoriti, a ker Celjani
no tako nedržavljani kakor I Posebej moram poudariti, da poudarjajo predvsem »svobodo prvi. Nasprotno lahko zav*|se je Družba sv. Mohorja v Ce* in demokracijo«, jim tudi jaz ra* zemajo brez nadaljnega še lovcu vedno in dosledno omeje* de volje povem svoje mnenje, vedno važna mesta V upra* vala na versko in narodno*kutur* j Svoboda obstoja v tem, da se vi. Tu pridemo naravnost no delovanje in da je ves čas vla* i človek svobodno giblje in prosto do paradoksa: Če omenjeni gala vse'moči tudi v odstranje* | govori, dokler ne dela krivice zakon Še velja dobesedno, I vanje nasprotij med raznimi po* drugemu. Govorili so tudi duhov*
________________________ _	   i	niki in drugi, morda celo proti
režimu. Tudi apostoli so govorili proti državi ali bolje rečeno proti njenim predstavnikom, a so bili kljub temu junaški zagovorniki svobode. »Boga moramo bolj ubogati kot ljudi. Bog naših oče* tov je obudil Jezusa, ki ste ga vi pustili pribiti na križ in umorili«. (Dej. ap. '5,29.) Ali je morda svo* boda v tem, da se mladini ne do* pušča verska vzgoja? (Danes je to za slepilo drugih na zunaj še dovoljeno, a le na papirju.) če ima celj. družba, ki je »cerk. bra* tovščina« namen pritegniti Ko*
tre skozi železni zastor, tar* na jo in stokajo: oropali so nas denarja, sedaj nam ro* pajo še ono malo pridelkov; če se pritožuje en sam, ga odpeljejo in zapro, če se nas pritožuje več skupaj, groze s preselitvijo cele v a* si v Macedonijo. Ljudje preklinjajo — nč Jugoslavi* je, nesrečne, zasužnjene matere — ampak režim, strašni režim, ki je s teror* jem in z OZNO upropastil
slovenski narod.
»Laži, same reakcionarne laži« bodo divjali fašikomu* nisti. Toda zaman! Zado* stuje, da stopite do prvega bloka, par kilometrov izven Trsta ali Gorice, pa čujete jok in stok iz doline solz, iz peklenskega raja.
Tudi slepi spregledujejo. Teh s solzami in krvjo na* ših ljudi izpričanih dejstev se ne da zbrisati s psova* njem ozninih opričnikov!
ture in narodne zavesti.
Einspieler in Slomšek
Naše delo je bilo vedno usmer* jeno v cilje, ki sta jih družbi za črtala Einspieler in Slomšek. Če so v Celju namesto Boga in na* roda postavili »svobodo in demo’ kracijo«, to ni naša krivda. Da je naše delo pravo, nam dokazuje dejstvo, da smo dan pred Boži čem poslali med narod 7 tisoč izvodov Mohorjevega koletarja ki bo prišel v roke vsaj 30 tiso* čim osebam.
»Vestnik« prinaša še očitek, da delamo pod krinko »slovenstva« in izdajamo slovenske knjige protijugoslovanskem duhu. Ko so bili celjski delegati pri meni, sem jih vprašal, če smejo v Celju na* tisniti vsaj eno stran brez vladne* ga dovoljenja ali odkloniti tisk sestavka, ki ga je naročila vlada. V imenu vseh je odgovoril dr. Trstenjak, da ima vsaka država svojo cenzuro. Da pri nas pred* hodne cenzure ni, bi se gospod
Od srede  do srede-
22. januarja: Bivši ameriški državni podtajnik Dean Acheson
izjavil, da predstavlja Marshallov načrt zadnje in najboljše upanje za obnovitev v vojni uničenih področij v tujini in istočasno najboljše jamstvo za varnost Združenih držav. — Član senatnega odbora za nakazila Styles Bridges Je v pismu zunanjemu ministru Marshallu izjavil, da ogroža Sovjetska zveva Kitajsko, kateri hoče s pomočjo kitajskih komunistov vsiliti svoje go-spodstvo. — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo dokumente o nacistično-sovjetskih odnošajih od leta 1939-1941, iz katerih je razvidna vsa nečedna politika takratnih in sedanjih sovjetskih oblastnikov s Hitlerjem. — Varnostni svet ZN je sklenil, da bo vpisal vprašanje odnošajev med Indijo in Pakistanom na dnevni red prihodnjega zasedanja. — Ameriški vojaški guverner v Nemčiji general Clay je ob svo-em prihodu v VVashlngton izjavil, da sovjeti izrabljajo težavni nemški prehranjevalni položaj za to, da dajejo komunistom navodila za ustvarjanje neredov. — Bevin je ob priliki zunanje politične debate v spodnji zbornici izjavil, da so boljševiki namenjeni poslužitl se vseh sredstev, da bi spravili komuniste na krmilo držav v vzhodni pa tudi v zahodni Evropi. — Združeni narodi so sprejeli resno opozorilo, da se sovjeti in balkanski severni sosedje Grčije pripravljajo na usodne korake — usodne napake! Zato Jih svečano opozarjam — je dejal Bevin —: »Pazite 1“ — Be-vinove izjave je odobril tudi bivši zunanji minister Edčn.
23. januarja i Winston Churchill je v spodnji zbornici izjavil, da se mednarodni položaj z na-
;lico slabša; niti sporazum s ovjetsko zvezo nam ne more dati jamstva, da ne bo vojne, toda lahko nam da možnost, da jo pre-
C reči mo; če bo kasneje vojna ljub vsemu prišla, bomo imeli boljše izglede, da bomo iz nje izšli živi. — Ob zaključka zunanje politične debate je ministrski redsednik Attlee resno posvaril ovjetsko zvezo, naj se ne igra z ognjem in odločno napadel komunizem. — Trlstranka konferenca o bodočnosti zahodne Nemčije bo od 17. do 19. februarja, in sicer najbrže v Londonu. — Združene države so uradno odobrile Bevinov predlog za ustanovitev zahodno-evropske zveze.
— Britanska lordska zbornica je izrazila ogorčenje nad sovjetsko odklonitvijo potnih listov ruskim ženam britanskih vojakov.
24. januarja i General C!ay je na tiskovni konferenci v \Va-shingtonu izjavil, da ima v Nemčiji 100 tisoč ameriških vojakov, ki so v primeru potrebe pripravljeni na vse. — Ameriški zvezni častniki so nastopili svojo posvetovalno službo pri grških vojaških silah. — V Parizu so bili razgovori med finančnima ministroma Francije in Velike Britanije, ki pa niso privedli do uspeha; francoska vlada se je odločila za razvrednotenje franka. — Sovjeti so poslali nov predlog glede nemške imovine v Avstriji, ki predstavlja najtežavnejši problem pri sestavi avstrijske mirovne pogodbe. — Ameriški veleposlanik v Italiji Dumi je imel govor o ameriški pomoči Italiji in ostro napadel komuniste, ki vodijo propagandistično kampanjo proti načrtu za ameriško pomoč Italiji.
— Vprašanje tržaškega guvernerja so v Varnostnem svetu spet preložili, da ga bo preučil »stalni odbor 5“, ki se bo sestal čez nekaj dni.
25. januarja i Britanski in francoski strokovnjaki, ki so imeli v Rimu razgovore z italijansko vlado glede evropskega obnovitvenega načrta, bodo v kratkem odpotovali v Švico in od tam na Nizozemsko in v Belgijo. — Luk-senburški zunanji minister je sklical posebno zasedanje parlamentarne komisije za zunanje zadeve, na katerem bodo razpravljali o anglo-francoskem predlogu glede zavezništva z Belgijo, Nizozemsko in Luksen-burgom. — V London je prispela transjordanska komisija, ki bo razpravljala z britansko vlado o reviziji pogodbe med obema državama. — Belgijski ministrski
Iiredsednik Spaak je opozoril, da e prišel trenutek, ko se je treba odločiti, kateri bodo naši zavezniki in prijatelji.
Od srede
.do srede I
(Nadalievante s prva strani)
26. januarja a Danes je bi! v Buenos Airesu podpisan sporazum med Italijo in Argentino glede doseljevanja. Radi nesi-gurnosti prevoznih sredstev ni bilo določeno število priseljencev, vendar se računa, da se bo lahko vsak mesec 10 tisoč Italijanov izselilo v Argentino. — V Rimu je bila otvorjena mednarodna konferenca dela. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Saragat. — V francoski poslanski zbornici je ministrski predsednik Schuman utemeljeval vladni sklep o razvrednotenju francoskega franka. Poudaril je, da je bilo to potrebno, da se prepreči brezposelnost in dvigne proizvodnja.
— Prihajajo poročila o uporu v Ukrajini. — V Kijevu so proslavili 301etnico ustanovitve ukrajinske sovjetske republike. Navzoč je bil tudi Molotov, ki je imel slavnostni govor.
27. januarja a V Egipt je prispela sovjetska trgovinska delegacija, ki je pričela razgovore z vlado v Kairu. — V Moskvi je bil • podpisan sovjetsko poljski trgovinski dogovor. — Italijanski državljani v Albaniji se vračajo domov; prva skupina bo odpotovala 31. januarja. — Sv. oče je sprejel v posebni avdijenci odbor .Vlaka prijateljstva", ki je pripeljal v Italijo ameriške darove. Pri sprejemu ni bil navzoč glavni organizator vse podporne akcije novinar Pearson, ampak njegov namestnik v Italiji, Giuli. Sv. oče je poudaril, da je v času mednarodnega nezaupanja zelo tolaž-Ijivo, da se narodi medsebojno bližajo in podpirajo. — Predlog francoske vlade glede razvrednotenja franka je močno razvnel francosko javno mnenje.
28£j£miarjaii Varnostni svet v Lake Šuccess je imel sejo, na kateri sta Italija in Jugoslavija sporočili, da se nista mogli sporazumeti glede tržaškega guvernerja. Svet je vprašanje ponovno oddal v rešitev „petim velikim".
— V Londonu je bil v včeraj zvečer podpisan gospodarski dogovor med Italijo in Anglijo. — V ustavodajni skupščini v Rimu se je razpravljalo o posebnem statutu za Sardinijo. — Radi vojaških dogovorov, ki jih je sklenila vlada v Iraku z Veliko Britanijo, je prišlo v Bagdadu do nemirov, pri katerih je bilo 14 oseb ubitih, nad 40 pa ranjenih. Ministrski predsednik šejk Fabr je odstopil.
— Radi valutnih ukrepov vlade je imela francoska poslanska zbornica ponočno sejo, ki je bila odločilna za njeno bodočo usodo.
Število rojstev v Veliki Bri ta* ni ji v zadnjem letu je znašalo 20,5 na vsakih tisoč prebivalcev. Ta številka, ki so jo zdaj obja* vili, je najvišja od leta 1921 ter je za 1,4 na tisoč višja od številke za leto 1946. Število živih rojstev v Angliji in v Walesu v zadnjih dvanajstih mesecih je skoraj do* seglo številko 887.000. Število roj« stev je od konca vojne stalno na« raščalo.
ZRCALO
med VZHODOM in ZAHODOM
Ameriški novinar James M. Minifie je pod naslo'-vom »Svobodno tržaško ozemlje, zrcalo spora med Vzhodom in Zahodom« priobčil članek, iz kale: rega posnemamo :
Spor med Vzhodom in Zahodom, ki postaja oči« ten v vsej Evropi in v Azi* ji, se zrcali v manjši meri na Svobodnem tržaškem ozemlju.
V	tem mestu obstojajo zavezniške mandatne sile iz 5.000 ameriških in 5.000 an* gleških vojakov, katerih na« loga je ščititi neodvisnost ozemlja; poleg njih je pet« tisoč jugoslovanskih voj a« kov, ki so nameščeni v juž* nem delu tega majhnega svobodnega ozemlja. Oba dela se točno delita po raz« mejitveni črti. Prebivalci so cilj stalnega in dobro vzdr* ževanega propagandnega ognja.
Po nedavnem odhodu zadnjih čet Združenih dr« žav iz Italije so postale a« meriške čete v Trstu maj« hen otok sredi razburkane« ga morja.
Prebivalstvo con dosega okoli 3.50.000 oseb, od kate« rih je večina Italijanov, manjšina pa Slovencev in Hrvatov. Kljub dejstvu, da nastopa krajevna komuni« stična stranka v sporazumu z jugoslovansko politiko, kontrolirajo komunisti le majhen del prebivalstva.
Komunisti se poslužujejo vsakršnega sredstva, od propagande do agitacije in do uporabe nasilja za oj a« čenje svojih položajev, z očividnim namenom,' zago« Loviti si večino pri volitvah
v	ozemeljski svet, ki bi se imel vršiti po imenovanju bodočega guvernerja.
Vzdržuje se stalna nape« tost po malih in nepresta« nih napadih proti zasedbe« nim anglo « ameriškim če« tam. Od septembra 1945. so zaznamovali nad 70 luciden« tov proti vojakom 88. ame« riške divizije oziroma sil, ki so stopile na njih mesto. Nekateri teh incidentov so
Dažno opozorilo
(Nadaljevanje s prve strani)
univerzitetni profesor lahko pre« pričal pri »Vestniku«, ki lahko neovirano razširja še take laži, da ne rečem — podlosti.
Odgovor »Vestnika"
Očitajo mi tudi, da sem se ujel na prazne obljube avstrijske po« nemčevalno usmerjene politike. K temu bi pripomnil le to, da je Družba sv. Mohorja v Celovcu že po enomesečni obnovitvi izda« Ja »Koledar«, gospodje pri »Vest« niku« pa v svojem dolgem delu niso mogli izdati ene koristne slo* venske knjige, čeprav jim papirja ne primanjkuje. Končno pa je smešno, da se »Vesnik«, ki je vedno poln ostudnih napadov na katoliško duhovščino, zavzema za versko kulturno delo. Gospodje pri »Vestniku« so prehitro poza* bili, da so jim ravno ti gospodje, ki jih oni tako strastno blatijo, pomagali pri študiju.
Toliko k »opozorilu« Mohorje* ve družbe v Celju. Zdaj pa še par besed k »Vestnikovi« mo* drosti.
Stavek; »Z opozorilom odbora celjske vsenarodne Mohorjeve družbe se v polnem obsegu stri* njamo vsi koroški Slovenci«. To zveni prav tako, kot bi rekli, da se vsi, ki so imeli v novoletni
številki »Vestnika« svoja voščila, s tem tudi strinjajo.
Mislim, da je brez pomena go* voriti o dozdevnem vsenarodnem delovanju »Slovenskega vestni* ka«, ki dejansko pod krinko slo* venstva ne dela drugega, kot da zastruplja narod s komunistično ideologijo. Gospodje okoli njega pozabljajo, da je naša narodna tradicija katoliška in ne komuni* stična. In naj govorijo karkoli hočejo, naša pot je jasna in rav* na: za Boga in domovino — proti vsem narodnim sovražnikom, tu« di proti »Slovenskemu vestniku«.
To je moje osebno mnenje, ki sem ga napisal zaradi tega, da no bo pozneje nihče mogel reči: »Zakaj nam ni tega prej pove* dal«. Zame kot slovenskega kato* liškega duhovnika ni spremenljiv, pa naj se ponuja še v tako lepi in vabljivi obliki.
Teh nekaj besed ne imejte kot kako »opozorilo Mohorjeve druž« be v Celovcu«. Napisal sem jih le kot privatna oseba, ker se mi zdi škodljivo, da bi tako pleme* nito ustanovo kot je Mohorjeva družba poniževal v blato vsakda« nje politike in spletkarstva.
VAL. PODGORC, preds. D. sv. M. v Cel.
I. r.
bili take narave, da so pov« zročili diplomatske prote« ste.
Komunisti uporabljajo na veliko denar. V dnevih jugoslovanske zasedbe me« sta se je komunistična stranka polastila znatnih bančnih fondov, ki jih od takrat zelo radodarno trosi.
Komunisti razvijajo ra* zen tega nad vse aktivno propagandistično kampani* jo potom tiska.
Beograd, Ljubljana, Mo* skva pomagajo z radijsko propagando. Ta je bila v prvem času odločno proti* britanska, dočim so zdaj Združene države cilj ostre kampanije, ki jo vodijo z žalitvami in lažmi.
Grška vlada, tako pravi radio Beograd Srbo * Hrva* tom, razširja razne laži o partizanski nevarnosti edi« no zato, da dobiva Grčija pomoč od zunaj. Begunska taborišča v ameriškem in britanskem področju Av* strije — dopoveduje radio Ljubljana Slovencem — so središča gibanja vojnih zlo« čincev in vohunov, ki u* stvarjajo nerede na jugo* slovansko * avstrijski meji. (Stara umetnost propagan* de je obtožiti nasprotnika hudodelstev, ki jih zakrivi tožitelj sam.)
Na ta način traja lahna borba naprej, dočim posta«, ja položaj vsak dan težji, kar pa je komunistični po« litiki le po volji.
POLITIČNI OBZORNIK
Zahodno - evropska zveza
Angleški zunanji minister i tudi ne bi bila izključujoča.
Bevin je imel 22. t. m. v bri* tanski poslanski zbornici govor, ki je silno odjeknil v svetovni politični javnosti. Njegovo vsebino kratko omenjamo
v tedenskem pregledu. Zla* sti zanimiv je pa oni del Bevinovega govora, v kate* rem je govoril o ustanovit*
vi zahodne zveze evropskih držav. Ta poziv pomeni zgodovinski preobrat v bri* tanski zunanji politiki.
Pred letom je bil še velik del britanske javnosti mne* nja, da bo mogla Britanija z drugimi zahodnoevrop* skimi demokracijami hoditi nekako srednjo pot med Sovjetsko zvezo in Zdru* ženimi državami ter tvoriti nekak most med tema drža« vama. Denes ni več nikake podlage za tako politiko.
Dokler je bilo še kaj upa* nja na sporazum z Moskvo za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo, ki je osnova za splošno ureditev Evrope, se je Britanija ogi* bala vsega, kar bi nasproto* valo tej možnosti. Neuspeh londonske konference »šti* rih velikih« je uničil zadnje upanje. Pokazal je, da ni možen sporazum s Sovjet* sko zvezo in da bo Evropa ostala razdeljena ter v go« spodarski krizi. Bevinov go* vor bi prinesel malo vese* Ija, če bi pomenil le prizna* nje, da za sedaj ni nobene poti za sodelovanje s Sov« jetsko zvezo pri evropski obnovi. Toda Bevin je tudi pokazal, kako more Evropa z ameriško pomočjo doseči boljšo bodočnost. Evropska federacija je očividno le še daljši cilj in ta federacija
Lahko se spremeni v Zdru* žene države vse Evrope, če bodo kdaj v bodočnosti tu* di vzhodnoevropske države postale svobodne in se ji bodo hotele pridružiti. Med tem časom pa je treba po* izkusiti z majhnimi početki. Zvezo s Francijo je treba okrepiti, pričele so se raz* prave o političnih, vojaških in gospodarskih pogodbah z zvezo Benelux (Belgija, Nizozemska in Luksen* burg). Morda se bo dalo pritegniti Italijo. Za evrop* ski obnovitveni program je nujno potrebna strnitev za* hodnoevropskih držav. S tem je tudi tesno povezano vprašanje, kako vključiti v to zvezo zahodno Nemčijo. Iz tega stališča moramo tu* di pozdraviti novico, da bo* do Britanija, Amerika in Francija v kratkem raz* pravljale o ustanovitvi »tri* conije« namesto dosedanje »biconije« v Nemčiji. Iz Be« vinovega govora izhaja, da je naklonjen misli o zavez* ništvu med državami Mar* shallovega načrta, ki sta jo sprožila vodilna Amerikam ca Bernard Baruh in John Foster Dulles. Britanski zu* nanji minister govori o »zvezi zahodnoevropskih držav«. Pričel bo le z neka* terimi državami, nato pa bo skušal pritegniti še druge. Evropskih združenih držav ni mogoče ustvariti s pote* zo peresa. Ta zveza mora organsko rasti in se razvi* jati, kakor njeno rast nare* kujejo medsebojne koristi. Zaenkrat naj te države na* vežejo tesneje medsebojne stike. To je poslanica, ki jo je prinesel Bevin Evropi.
Objava tajnih nemško - sovjetskih dokumentov iz leta 1939
Ameriško zunanje mini* strstvo je objavilo zaplenje* ne nacistične dokumente o tem, kako sta Stalin in Hit* ler naredila leta 1939 zaroto za medsebojno razdelitev sveta. Dokumenti obsegajo dobo sodelovanja Stalina in Molotova s Hitlerjem, ki sega od 17. aprila 1939 do 22. junija 1941, ko so naci* sti napadli Sovjetsko zve*' zo. Z objavo teh dokumen* j tov iz nemškega zunanjegaj ministrstva na 357 straneh je odstranjena zavesa nad | važnim zgodovinskim po*
glavjem, ki nam odkriva, da je skušala Moskva prvič do* seči politični sporazum z Berlinom; drugič, da sta Jo* žef Stalin in Adolf Hitler
dosegla najprej gospodar* ski in nato politični spora* zum, ki obsega prostor od Baltika do Črnega morja; tretjič, da sta se sporazu* mela o splošni razdelitvi plena. Iz teh dokumentov je tudi razvidno, kako je Moskva gospodarsko pod* pirala naciste za časa 22 mesečnega zavezništva. Im* perialistične težnje Hitlerja in Stalina so segale po veli* kaniskem ozemlju od Skan* dinavije do Sahalina in so končno pokopale njuno so* delovanje.
Omenjeni dokumenti nam pričajo, da so si sovjetski voditelji razmeroma zgodaj in močno prizadevali za do* sego pogodbe z nacistično Nemčijo in to v veliko več* ji meri, kakor se je mislilo. Molotov je Stalinu izrecno poročal, da je mislil na spremembo političnih od* nošajev med Sovjetsko zve* zo in Nemčijo, preden so Nemci kaj storili s svoje strani. Stran 76. knjige teh dokumentov nam kaže, da Sovjetska zveza ni le za* jamčila Nemčiji svoje ne* vtralnosti, ampak ji je zago* tovila tudi gospodarsko po* moč, kakor žito, petrolej, bombaž, železo, nato kovine in les. Nemci so sami priz* nali, da jim je Sovjetska zveza pomagala sijajno in plemenito in da jim je po* šiljala več, kot pa bi bilo opravičljivo zgolj iz gospo« darskega stališča. Sovjetska zveza je kot agent Nemči* je kupovala tudi zanjo rude in drugo blago v tretjih dr* žavah.
Na strani 134. je objav* ljen dokument, ki nam ka* že naslednje: ko je Hitler osebno povabil Sovjetsko zvezo, naj pristopi k po* godbi med Nemčijo, Italijo in Japonsko za izključitev Britanije in Amerike iz Ev* rope, Azije in Afrike, je Molotov izjavil, da se stri* nja s Fiihrerjem ter rekel, da je pridružitev Sovjetske zveze popolnoma sprejem* ljiva, če lahko tudi Sovjet* ska zveza postane članica.
Roje s Hitlerjem ho z Anglijo
Objava dokumentov - je pokazala, da ni bilo pravil* no običajno dosedanje mne* nje, češ, da sovjeti niso ve* deli, da bo prišlo do vojne in sicer prav kmalu. Sovjeti so to dobro vedeli. Ko je bila 19. avgusta leta 1939 v iHoskvi britanska misija, jo je skušal Molotov izigrati, toda vmes je posegel Stalin.
V	Moskvo je prišel nemški zunanji minister Ribben* trop in še isti dan je bila podpisana ter objavljena pogodba o nenapadanju. Molotov in Ribbentrop sta podpisala tudi tajni proto* kol o razdelitvi vplivnega področja. Litva bi prišla pod nemško vplivno pod* ročje, Finska, Estonska in Latva pa pod sovjetsko. Dokler se ne bi dokončno uredila zadeva Poljske, bi razdeljevala vplivno pod* ročje črta Narva*Visla*San. Sovjetska zveza bi dobila tudi Besarabijo.
Iz dokumentov je razvid* no še nekaj zanimivega : Ko so se pozneje sovjetsko« nemški odnošaji poslabšali, sovjeti očividno niso verje* li, da bi jih Nemci napadli. Do konca so upali, da bodo mogli doseči nov sporazum.
Še več, njihovi uradni krogi so zagovarjali mnenje, da morajo raje sodelovati z Nemci kakor z Zahodom in da je bolje, če jim dajo ve* like koncesije, kakor da pre* lomijo odnošaje z njimi. Vse to izhaja iz poročil nemškega veleposlanika v Moskvi grofa Friedriha von Schulenburga, ki je bil bi* ster opazovalec ter je jako dobro poznal sovjetske o* sehnosti in tamkajšnje raz*
mere.
Prelom
Stanko Filipčič, ki ni niti v vodstvu niti v odboru „Slov. demokratske zveze za STO", pride pred sodišče, kjer bo imel priliko povedati in se zagovarjati, zakaj je imel bombe. Pred razpravo ne smemo o zadevi pisati. Za psovanje
naših ljudi od sdz, bo »Primorski dnevnik"
dajal račun pred sodiščem.
Ti dokumenti nadalje ka* žejo, da je Molotov pri ber* linskem obisku leta 1940 re* kel, da ni zainteresiran na novi razdelitvi plena, ki jo je predložil Adolf Hitler in s katero je hotel pritegniti sovjetsko pozornost na A* zijo. Ko je Molotov vztra* jal pri sovjetskih interesih na Finski, Baltskih državah in Balkanu so Nemci misli* li, da utegnejo oni postati glavna žrtev. Hitler je zato dal decembra 1940 nemški vojski navodilo, naj bo pri* pravljena, da v enem tednu zlomi Sovjetsko zvezo. Vse* kakor je dejstvo, da so se pozneje, ko se je približal usodni dan, po Evropi raz* širile govorice o skoraj* šnjem nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Ko je Sov* jetska zveza vprašala Nem* čijo, kaj te govorice pome* nijo, je dobila izmikajoč odgovor. Končno je Hitler pisal one 21. junija 1941 Benitu Mussoliniju, da je odločitev padla. Naslednji dan se je pričel napad. Hit* ler piše v omenjenem pismu Mussoliniju, da je bila to »najtežja odločitev v mo* jem življenju. Bilo pa bi ne* smiselno še dalje zavlačeva* ti, kajti zaradi tega koraka se položaj ne more poslab* šati, ampak se lahko le zboljša«. Hitler je nadalje pisal, da mu je bilo sodelo* vanje s Sovjetsko zvezo če* sto zelo »neprijetno«, kajti zdelo se mu je, kakor da bi bil sam s seboj prelomil.
Haho so zajeli zgodooinshe dokumente
Dokumenti prikazujejo dobo od 1. 1871. do 1944. Našli so jih v štirih gradovih v gorovju Har* za. Zajela jih je v aprilu 1945. IX. divizija prve armade Združe* nih držav. Gorovje Harz leži v osrednji Nemčiji. Nemško zuna* nje ministrstvo je gotovo izbralo gradove v tem gorovju, ker so jih njegovi vedno zeleni gozdovi prikrivali letalskemu opazovanju.
V	notranjosti enega izmed 4 gra« dov so bili skrbno izbrani doku* menti v neki sobi v pritličju. Za* voji so nosili skrivnostne števil* kc. Arhivar zunanjega ministr* stva baron von Griesheim je imel splošen katalog in je točno vedel, kje so shranjene razne listine. Baron je pokazal ameriškemu po* veljniku telegram, ki ga je bil prejel iz Berlina nekaj dni prej in ki je vseboval ukaz, naj takoj uniči del dokumentov. On pa te* ga ni storil in je raje zažgal ne* kaj starih časopisov, ker je bil prepričan, da je treba dokumente ohraniti, da se omogoči bodočim zgodovinarjem določiti odgovor* nost za strašno vojno. Tako ohra* njeni dokumenti so med drugimi vsebovali tudi listine, ki so jih objavili o sovjctsko*nemških od* nošajih.
Takoj po zajetju je prva arma* da dokumente naložila na 200 avtomobilov in jih odpeljala iz Harza na grad v Marburgu v za* ledju.
Francoska denarna reforma
V	zvezi z denarno franco* sko reformo piše »Times«: Nova francoska denarna politika ima dva namena : spraviti razmerje med fran* kom in tujim denarjem na praktičnejšo osnovo ter pri*
siliti lastnike zlatih zalog in dobrega denarja v Fran« ciji in izven Francije, zlasti v Švici ter Združenih drža« vah, da jih dajo v promet. Da bi Francozi to dosegli, so sledili italijanskemu zgledu ter združili devaluta« cijo franka z uvedbo tako imenovanega svobodnega trga za zlato in nekatere dobre valute pri izvestnih transakcijah. Francoska vla« da sama pravi, da je ta poli« tika le začasna in da bo po možnosti čimprej odpravila dvojni tečaj franka ter se povrnila na enotni tečaj. Italijanska praksa gotovo ni v skladu s sporazumi v Bretomvoodsu. Mednarod« ni denarni sklad je izrazil nezadovoljstvo s takšno po« litiko. To utegne škodovati državam, ki so zelo odvisne od mednarodne trgovine. Britanija je zlasti v skrbeh zaradi razmerja med fun« tom in dolarjem na svobod« nem trgu v Franciji, ki se v škodo Britanije razlikuje
od uradnega tečaja. Eno« stranska akcija bi gotovo škodovala splošni gospo« darski obnovi. Pravilno je, da francoska in britanska vlada pri tej francoski de« narni reformi tesno sodelu« jeta in da skuša francoska vlada ustreči tudi željam mednarodnega denarnega sklada.
Sovjetska politika
in evropska zveza
»Washington Star« piše : Tekoči dogodki in doku« mentirana zgodovina ne« davne preteklosti popolno« ma opravičujejo značilno svarilo britanskega zunanje« ga ministra Bevina, da vodi Sovjetska zveza politiko, katera mora nujno dovesti do vojne. Svarilo velja vsem narodom kakor Kremlju m je brez dvoma najtežje in najpomembnejše svarilo, ki je bilo izrečeno iz tako visokega mesta po zlomu osi Rim«Berlin«Tokio.
mračna obletnica
Kako ravnajo s priporniki v Solkanu
Od več strani smo prejeli poro« čila o položaju političnih jetni« kov v Solkanu in o načinu zašli« sevanja. Ker smo se hoteli prepri« čati o resničnosti težkih obtožb in o stanju političnih preganjal« cev, trpinov, v krempljih komu« nistične policije smo do danes molčali, sedaj pa ne smemo več.
V	zaporu dobijo jetniki hrano zjutraj, opoldne in zvečer. Zju« traj skodelico čaja in dvajset dkg kruha, opoldne skodelico zeljnate skuhe brez riža, pašte ali kruha in zvečer skodelo redkega močnika na vodi. To je vse se« veda nezadostno!
Komunisti na oblasti ravnajo v zaporih prav tako, če ne hujše, kot vsi tiranski policijski totali« tarni režimi: z lakoto uničujejo telesno in duševno moč priporni« kov, da zgubijo zdravo zavest.
edina bogatija Titovega raja. Za« to pa se vseh šest izpraševalcev hkrati vrže nanj in ga besno ob« suje z očitki in vprašanji:	»Si
sklepal zaroto z duhovnikom, si prejemal »Demokracijo« iz Gori« ce, si poslal v »Demokracijo« do« pis, si hujskal ljudstvo k uporu, si trdil, da je Tito kriv lakote, si zasramoval ljudsko oblast, si imel stike s četniki in domobranci, si poslal lažnivo pismo beguncem v Gorico, si špijon za Amerikance, ki te plačujejo itd. itd. Ali pri« znaš, ali pa ti pripeljemo priče, ki jih že imamo in so tvoji sotrudniki?“ Po šestih urah mučnega izpra« ševanja in krčevitega upiranja iz« pustijo mučitelji svojo žertev v celico. Tu se trpin vrže na bran« do, popije malo vode in se hoče odpočiti. Misli, da je sedaj vsake muke konec. Pa ni res. Čez uro
Meseca januarja pred sto leti je nemški izgnanec Karl Marx izročil svetu poslani« co, ki tvori osnovo ene iz« med dveh sil, ki sta spre« menili 20. stoletje v stoletje revolucije in vojne. Ta dokument je bil komunistični manifest, katerega je poz« neje oživotvorila boljševi« ška revolucija, ko je osno« vala sovjetski režim. Ta re« zim obvlada danes približ« no petino zemlje ter člove« škega rodu in še stremi po razmahu. Drugo gori orne« njenih sil je sprožil drugi nemški pregnanec Frie« driech Nietzsche. Njegov nauk o »nadčloveku« je bil vodilo nemškemu cesarju, pozneje pa še v večji meri Hitlerju in Mussoliniju. Nji« hova brezobzirna politika je pahnila svet v dve naj« strašnejši vojni.
Medtem ko je druga sve« tovna vojna pomenila pro« pad Nietzschejevih prista« šev, je dala še večji zagon skrajnim Marxovim prista« šem. Komunizem, ki je stra« šil Evropo pred sto leti, je tako postal mračna stvar« nost. Zgolj površno gledano sta komunizem in nietz« scheizem skrajna nasprot« nika ter sta dejansko tudi pridobila na politični moči prav zaradi medsebojnega nasprotovanja. V osnovah pa sta drug drugemu po« dobna. Podobne so si tudi osnovne zamisli političnih sistemov, ki sta jih ustvari« la. Marxova in Nietzsche« jeva ideja, ki sta sprožili nova intelektualna gibanja
in socialno silo, sta v veliki meri in po svojem bistvu proizvod istega nemškega duha, ki je dal svetu nekaj najsijajnejših, pa tudi naj«' bolj satanskih ustvaritev. Čeprav so komunistično idejo ter idejo o nadčlove« ku njuni učenci potvorili, ju pretiravali in ju zmaličili v nekaj, kar ni bilo v namenu njunih zasnovateljev, imata pa vendar že v svOji zasno« vi skupno to, da sta naper« jeni proti vrednotam in idealom, ki so ustvarili na« šo kulturo in civilizacijo ter naš način življenja. Marksizem in nietzschei« zem sta prvič in predvsem nauka nasilja in sile, nauka pohlepa po oblasti, bodisi gospodske rase ali nad« človeka pri Nietzscheju, bodisi razreda proletarcev ! pri komunizmu. Oba nauka i sta zavrgla moralne vrednote, ki slonijo na svetosti in dostojanstvu posamezni« ka ter sta ponižala in poto« pila človeka v maso, ki vidi v njem le surovino za dru« zobni vzpon samozvanih fiihrerjev. Končno sta se razvila v nacizem, fašizem in stalinizem. Ti sistemi so postali nazadnje le orodje za vlado nad masami in za njihovo podreditev državni ali strankarski diktaturi. Končni namen tega podre« jevanja posameznikov dr« žavi ali stranki ni izboljša« nje usode množic, ampak utrjevanje oblasti novih despotov. (Po »Neir York Times«),
Ker se pa preveč slabemu ravna« časa ga zopet kličejo na zasliša« nju upre tudi sama žival, vrnejo | nJc' ki traja zopet 2 do 4 zapo« žrtvi vsakotoliko nekaj upanja v redne ure s postopno zvišanim življenje s tem, da ji prinesejo pritiskom izpraševalcev, ki obeta« enkrat na teden ali vsaki deseti jo jetniku zdaj vislice zdaj hra« dan okusno hrano, ki pa je le no, zdaj prisilno delo zdaj svobo« ostanek iz kuhipje mučiteljev,! do. Slednjič ga pozno v noč po« proletarcev komunistov, najbolj« j šljejo spat. Spat? Kaj še! Komaj
je revež legel in ves končan za« dremal, ali pa pod odejo v solzah misli na usodo, ki ga čaka, na ženo in na zlate nebogljene otro« čiče, že ga čez komaj pol ure zopet vlečejo pred OZNO. Mučijo ga z grožnjami, z vpitjem, z očit«
in
šo mesnato juho, kos mesa okusno prikuho; kruha tudi.
Tak sistem vlada v Solkanu. In tragična igra se nadaljuje po zgle« du Mussolinijeve OVRE, Hitler« jeve GESTAPO in Stalinove GEPEU. Po večdnevnem stra« danju, ki ga je telesno oslabilo in ki, z zmerjanjem po ure in ure do duševno pobilo, pride jetnik I svita. Zahtevajo, naj prizna, kar zaradi policijsko kalkuliranega I mu očitajo. Poštenjaku pa sc kri« namečka dobre hrane enkrat na i vo priznanje ali izdajstvo gabita teden ali vsaki deseti dan, zopet j 'n studita. Naši očetje, naše ma« nekoliko k sebi. Tedaj se mu j tere in naši narodni vzgojitelji so vrne, kakor vsaki žrtvi, zopet za« j nas učili biti pošteni za vsako upanje v svojega mučitelja, kot | ceno, tudi za ceno smrti!
tepeni živali v krutega gospodar« ja. OZNA v Solkanu, ki je svojo
Ubogi trpin se vrača v celico in upa, da je trpljenja konec. Poča«
žrtev tako pripravila, izrabi takoj i ka na čaj, potem leže k počitku priliko in pokliče jetnika na za«; Čaj prihaja in on vzame posodo, slišanje. Šest komunističnih kri«! da mu ga nalijejo. Toda namesto
ČITAJTE »DEMOKRACIJO"
minalnih tipov sedi za mizo in veli žrtvi, naj prisede. Igra z ma« mili Še ni končala: eden ti po« nudi roko, drugi fine cigarete, tretji pa lep nasmeh in tolažilno besedo. Namen je jasen: prido« biti pripornikovo zaupanje in do« seči od njega izpoved po željah režimskih hlapcev. Izpraševalci nato povejo nekaj zgodbic iz jet« niškega življenja in iz tega potem izvajajo in dokazujejo, da vedo vse tudi o njegovem političnem prepričanju, zadržanju in delova« nju. Izustijo sto njemu znanih imen in mu očitajo zaroto zdaj s tem zdaj z onim. Vse jetnike brez izjeme izprašujejo o Sloven« ski demokratski zvezi in njenem glasilu »Demokraciji«. Zlasti jih miče vedeti ali, in kateri -njihovi sopotniki in priskledniki sodelu« jejo na kak način pri »Demokra« ciji«. Ne gre jim v glavo, d^i Slo« venska demokratska zveza in »Demokracija« ne poznata polo« vičarjev in slabičev.
Nedolžni človek seveda zanika vse očitke o sodelovanju z »izda« jalci slovenskega naroda«, in taji, da bi govoril proti komunizmu in njegovemu krvavemu režimu, taji tudi, da narod trpi lakoto, ki je
čaja pridrvita, ko je stražar že segel s korcem v posodo, dva oznarja ponj na "novo zasliševa« nje, kjer se spet v poostreni obli« ki ponavlja stara igra z mamili in grožnjami do kosila, ko bo zopet zastonj čakal na nekaj gorkega...!
Tri dni in tri noči bo slovenski jetnik brez hrane in brez spanja prenašal peklensko trpljenje. Po treh dneh morajo živci popustiti in OZNA je zmagala: revež je v omotici, v duševni pobitosti in telesni oslabelosti priznal, kar je OZNA hotela in želela!
»JADRAN«
Te dni je izšla 1. številka II. letnika revije »Jadran«, ki jo iz« daja Slovensko«hrvatski akadern« ski klub »Jadran« v Trstu. Seda« nja številka te »revije mlade in« teligence«, kot stoji v podnaslo« vu, je nadaljevanje lanskoletne šapirografirane prvorojenke, is ka« tero so se tržaški akademiki predstavili javnosti. Nova številka je tiskana ter lično opremljena. Cena je 100 lir. Mesečnik »Ja« dran« lahko naročite v Trstu, poštni predal 7. K vsebinski oceni nove številke se še povrnemo.
. Pismo iz Cinecitta pri Rimu .
Cinecittd, 17. januarja 1948.
V	rokah imam »Demokracijo« od 9. januraja t. 1. Poleg novic, ki jih je polna in ki so za nas sedaj skoraj edina poročila iz domovi« ne, je tudi članek »Slovo od do« movine«, pismo z ladjo »Santa Cruz«. Vem, da so se ga razve« selili vsi, ki čakajo, da odpotu« jejo v Argentino. Za nas, ki ča« kamo v taboriščih po Italiji, kdaj pridemo na vrsto, pa je ta no« vica še bolj vesela, ker so končno vendar začeli s preseljevanjem preko morja v večjem obsegu.
Z ladjo »Santa Cruz« je odpo« tovalo preko tisoč izseljencev. Sedaj se pripravlja za bližnjo bo« dočnost spet nova skupina izsc« Ijcncev, ki so namenjeni v Vene« zuelo in Peru. Ti so, preden so
dobili vizume za Peru, podpisa)! delovne pogodbe. Tako bodo do« bili službo takoj, ko pridejo tja. Pogoji so v primeri s plačami, ki smo jih vajeni v Evropi, precej ugodni.
V taborišču v Cinecitta je se« daj nekaj desetin Slovencev. Sko« raj vsi imamo že dokumente za \ odhod in čakamo samo parnika. Večina sc je odločila za odhod v j Argentino. Nekateri pa razmišlja«
| jo o tem, da bi šli v Sirijo. V ta« i borišču je sedaj tudi skupina Ju« j goslovanov, ki se je odločila za vrnitev v Jugoslavijo. Jugoslo« vanske oblasti se trudijo, da bi se čim več ljudi vrnilo domov in ne štedijo ne s propagando in no z obljubami, da jih pridobijo, i Tisti, ki se nam je posrečilo zbe«
žati iz Titovega raja pa vemo, koliko take obljube veljajo. Za« nimivo pa je vendar, da si niti ljudje, ki so se odločili za vrni« tev, ne obetajo Bog ve kaj do« brega, ampak se tolažijo češ: »Meni bodo prizanesli, saj so mi to že tukaj pri zaslišanju oblju« bili.« Lepa svoboda, ko te skrbi ali ti bodo prizanesli, ko se nisi nič pregrešil!
Ladja »Santa Cruz«, ki je sedaj odpotovala v Argentino, se bo vrnila predvidoma sredi februar« ja. Tukaj bo ostala kakih štiri« najst dni, nato odpotuje z novo skupino zopet v Buenos Aires. Do sedaj je odločeno, da bo ta ladja napravila vsega skupaj tri taka potovanja. Na ta način bo« do preselili v Argentino preko tri tisoč ljudi. Tako bodo lahko od« potovali vsi, ki so v taboriščih po Italiji in ki imajo potne liste za Argentino. Težko nam je, ali ko«
munistični teror nas podi iz do« movine po svetu. Upamo, da se bomo vrnili.
Slovenci se v našem begunskem taborišču držimo skupaj. Nekate« ri izmed njih so prevzeli v tabo« rišču razne službe. Hrana je do« bra. Prostori so zakurjeni in za čistoto je poskrbljeno, čeprav bi* vanje posebno v prehodnih pro* štorih ni najudobnejše. Tabori* ščo je precej polno. Slovenci smo organizirali pri maši cerkveno petje. V taborišču je g. kaplan Slovenec, ki je to z navdušenjem pozdravil. Pa tudi obiskovalci cerkve drugih narodnosti so bili naše pobude zelo veseli, posebno, ko smo nastopili prvič pri pol« nočnici. Ko smo zapeli »Sveto noč«, je pela vsa cerkev z nami in zdelo se nam je, kakor da smo sredi svojcev v domači cerkvi. Še po maši se ljudje niso hoteli raz* iti in pevci so peli dalje še po'tem, ko je duhovnik odšel od oltarja.
SPREMEMBA SLOVENSKIH in HRVATSKIH PRIIMKOV
Zakonodaja demokratskih kulturnih držav priznava že od nekdaj imenu, ki obsega priimek in ime v ožjem pomenu, posebno varnost. Ime služi človeku kot znamenje, ki v javnem in zasebnem življenju obeležuje in diferencira osebo; ono tvori osebno lastnost, ki se ne da istovetiti s stvarjo in ki ne more postati nikoli predmet trgovanja. Ime pa ni le sredstvo, po katerem se oseba razlikuje od osebe, ni le matična številka, ni naprava državne policije, niti etiketa osebe, ampak moralni in materialni izraz osebnosti v vseh njenih družinskih in socialnih odnosih. Zato ima vsakdo pravico do imena in dolžnost, da ga ohrani ne« dotaknjenega brez sprememb in dodatkov, kajti ime je tudi vez človeka s preteklostjo njegove družine. Zato je vsakemu dostojnemu človeku njegovo ime sveto in nedotakljivo, kakor sta nedotakljiva njegova čast in ugled.
Fašizem je v svoji brutalnosti šel pa preko vseh teh kulturnih vrednot in se je vrgel celo na imena in priimke slovenskega in hrvatskega naroda v mejah Julijske krajine, misleč, da bo z brezobzirnim poitali« jančevanjem slovenskih priimkov izbrisal sledove slo« vanstva na tej zemlji, ki jo že preko 1.300 let obdeluje slovenski rod.
S kr. dekretom od 7. aprila 1927, št. 494 je fašistični režim raztegnil tudi na Julijsko krajino dekret od 10. januarja 1926, št. 17, ki je ukazal v tridentinski po« krajini spremembo priimkov v italijansko ali latinsko obliko. Ta sprememba »v prvotno italijansko obliko« se je izvršila uradno in oblastveno. Tisoči in tisoči pristnih slovenskih in hrvatskih priimkov, ki niso bili nikoli izpeljani od italijanskih ali latinskih imen, so bili nasilno spremenjeni v italijanske priimke. Priimki kakor Babič, ki jih nosi nešteto ljudi ne samo po naših mestih in vaseh v Primorju, ampak po vsem jugoslo« vanskem svetu tja do Crne gore ini macedonskih gora, so bili spremenjeni v Balbi; Kovačiči so bili spremenjeni v Fabbro in Fabretto; Zeleni so bili spremenjeni v Verdi; Kralji so postali Carli, tako da more le v nebo vpijoča nevednost trditi, da bi taki in enaki pri« imki izvirali iz italijanskih ali latinskih korenin.
Vse to potujčevanje se je vršilo oblastveno, urad« no. Nikoli ni bila zainteresirana oseba preje vprašana ali povabljena, da se izrazi o nameravani spremembi. Prefekt je ukazal in občinski uradi so spremembe iz« vedli v matičnih knjigah in seznamih oseb. Proti pre« fekturnemu dekretu je bil dovoljen utok (rekurz) na državni svet v Rim. Ta rekurz je bil spojen z ogrom« nimi stroški, ker je bilo treba polagati visoke kavcije, tako da ni ogromjni večini Slovencev in Hrvatov niti na misel prišlo, da bi na Rim apelirali. In to tem manj, ko ni državni svet v Rimu, ki je bil pod fašističnim vplivom, niti reševal in nikoli rešil onih rekurzov. Tako je bila ogromna večina slovenskih in hrvatskih priimkov od fašizma in njegovih prefektov poitalijan« čena na sramoto civilizacije in v zasmeh demokratič« nih načel človeške svobode in človekovega dostojan«
stva.	.
, Tudi Zidom je fašizem z zakonom od 13. julija 1939, št. 1055 nasilno menjal priimke. Fašistična borba proti Zidom je izvirala iz rasne, proti Slovencem in Hrvatom pa iz nacionalne mržnje in nestrpnosti, ali njen cilj v obeh primerih je bil eden in isti : iztrebi
l j en j e.	.	,	.	.
Zavezniška vojaška uprava je takoj, ko je vzpo« stavila na tem ozemlju svojo oblast, razumela svojo dolžnost napram židovskemu narodu in je s splošnim ukazom od 3. julija 1945, št. 3 preklicala vse protiži« dovske zakone, med temi tudi zakon o priimkih. S tem činom je pokazala pred vsem svetom, da zna spošto« vati demokratska načela o svobodnem razvoju in pra* vicah naroda in poedinca. Zidovskemu narodu, ki je toliko trpel pod fašizmom, privoščimo od srca, da je našel razumevanje pri zaveznikih.
Vendar nič manjše, ampak stokrat večje, je bilo trpljenje slovenskega in hrvatskega naroda pod fašiz« mom v Julijski krajini, trpljenje, ki ni trajalo samo od 1938 do 1945, ampak od 13. julija 1920 (od požiga slovenskih narodnih domov) do konca aprila 1945. V tej dobi nas je fašizem oropal naših denarnih zavodov, naših zadrug, naših šol, naših kulturnih ustanov, naših jezikovnih pravic v vseh javnih uradih in celo v cer« kvah, naših krajevnih imen i*n naših priimkov, loda nikogar ni bilo, ki bi bil leta 1945. povzdignil pri za« veznikih svoj glas, da se popravijo naše kričeče na« rodne krivice. Kje so bili UAIS«i, SIAU«i in OF, ki se danes tako širokoustijo kot zaščitniki slovenskih pra« vic, tedaj, ko so bili zavezniki pripravljeni sodelovati s Slovenci na vseh poljih javne uprave, tedaj, ko bi bili z lahkoto dosegli vzpostavitev vseh naših od fa« šizma poteptanih pravic ?
In tako se je zgodilo, da se je ZVU šele z ukazom od 10. decembra 1947, št. 75 spomnila slovenskih in hrvatskih od fašizma potujčenih priimkov. Ta ukaz pa ni razveljavil fašističnega dekreta iz leta 1926 o priimkih, kakor bi morali, ampak je samo odredil, da imajo osebe, čijih priimki so bili na podlagi fašistič« nih zakonov uradno (oblastveno) ali na prošnjo spre« menjeni, prositi v roku 90 dni, da se vzpostavijo.p^ej« šnji priimki.
Ta določba nikakor ne popravlja Slovencem in Hrvatom prizadete krivice. Ta krivica se more popra« viti samo tako, da se dotični fašistični zakon ukine z vsemi posledicami. Najmanj pa, kar bi bila morala ZVU storiti, ako že ni hotela enostavno ukiniti ome« njenega zakona, bi bil ukaz, da še morajo vsi uradno spremenjeni priimki tudi uradno postaviti v prejšnji stan.
ZVU pri izdanju ukaza št. 75 gotovo ni upoštevala,
r
ODMEVI »DEMOKRACIJE«
Uredništvu in sotrudnikom »De* mokracije« izražajo mnogi čitas telji še vedno svoje zadovoljstvo in priznanje. Zato priobčujemo v izvlečkih nekaj takih izjav:
Slovenski upokojenec iz Gorice pravi:
»Srečen sem samo, da čitam »Demokracijo.«
Neki sopotnik iz Trsta trdi:
»UAJS ima morda maso, »De*. mokracija« pa prav gotovo mož* j gane.«
*
Kmet iz, Goriške okolice se je nasmehnil in rekel:
»Fina je fina. In kako je v njej vse lepo položeno.«
Čitatelj italijanske narodnosti piše:
»Čudili se boste, da se za Vaš pogumen in bojevit list zanima človek italijanske narodnosti. In vendar je tako! Pošiljam Vam naročnino in Vas prosim, da po* skrbite, da mi bo »Demokracija« prihajala točno.«
*
Italijanski naobraienec pa nam pogostoma zagotavlja:
»Zlata peresa pišejo v »Demo* kracijo«. Po vsej Julijski krajini in Furlaniji se »Demokracija« od; likuje nad vsem tiskom. »Demo« kracija« obravnava vedno naj* boljše argumente, ki jih prinaša v neizčrpnem številu. Razprave so vse zelo učene, kar priča, da so sotrudniki učeni in pametni.«
*
Krog prijateljev iz Trsta nam sporoča sledeče:
»Ko smo v soboto 17 januarja prejeli tretjo številko letošnje »Demokracije« in začeli čitati, se nismo mogli ustaviti, dokler je nismo prečitali do konca. Odlo* žili smo delo in druge posle, da smo lahko čitali še enkrat in po* tem še enkrat... O kako smo či* tali! Tretja številka »Demokra* cije« je presegla vse prejšnje. Zve« čer pa anto so zbrali vsi pri nekem prijatelju in zopet smo čitali. Tretja številka letošnje »Demo« kracije« je pometla z UAISom in ožigosala sopotnike z njihovo ničevostjo in sramoto. Nas pa opogumila.«
*
Slovenski profesor iz Trsta zas gotavlja:
»Dobro se držite, Le tako na* prej! Vča^h pazite, da zadenete z duhovitostjo še bolj krepko. »Demokracijo« prečitam vedno od prvega do zadnjega stavka.« *
Več naobražencev in preprostih Slovencev nam ponavlja:
»List je resnično demokratičen. Razprave so stvarne in tako jasne, da ni moči, da bi jih ne razumeli. Polemika je sicer ostra, toda na mestu. Razumemo, da je
treba z nasprotnikom resnične demokracije rabiti najstrožje ar* gumente. Tretja letošnja številka se nam je zelo dopadla, zlasti članek »Mrtvi sc vračajo...« Dru* gi članki seveda niso ostali za tem.«
Demokrat iz Ljubljane pa za* upa:
»Ko sem lani- v poletju enkrat dobil v roke izvod »Demokraci* je«, sem čutil dolžnost, da sem
Vesti
Reorganizacija Zavezniške vojaške uprave
Z ukazom št. 55 so izvedli res organizacijo ZVU ter spremenili naslove voditeljev posameznih od* delkov in odsekov. V tej zvezi so spremenili naslov višjega častnika za civilne zadeve ZVU v general* nega ravnatelja za civilne zadeve. Odpravili so odsek za krajevno samoupravo, katere naloge prev* zame področni komisar. Odpravili so odsek za zvezo z javnostjo in njene naloge prevzame urad za obveščanje javnosti (PIO), kateri prevzame tudi naloge zavezniške poročevalne službe (AIS). Odsek za notranje in zunanje zadeve prevzame oddelek za notranje za* deve.
Domjo, silvestrovanje in apolitičnost
» Slovenski« Primorski dnevnik z dne 3. t. m. je pod gornjim naslovom pri* nesel kratko poročilo iz Dom j a pri Trstu, v kate* rem se razburja nad »pe* ščico šovinističnih« Sloven* cev, ki so v omenjenem kra* ju na Silvestrovo zapustili prosto zabavo, namesto da bi »fratelančno zavedno« poslušali italijanski silve* strov govor o borbi »demo* kratičnega ljudstva proti imperializmu in lokalni re* akciji«. Po frapantni logiki prihaja »Pr. dn.« do za* ključka, da so ti ljudje, ka* terim seveda očita vse, kar premore njegov besednjak, izdajalci lastnega naroda.
Ne spuščamo se v pisar* jenje Primorskega dnevni* ka. O njegovih idejah in lo* giki se razpisovati nima smisla. Nas ob tej notici, ki jo je objavil, samo veseli, da naši ljudje pravilno spo* znavajo »logiko fratelance« in vse, kar je za njo skrito ter zapuščajo prireditve, na katerih mislijo nekateri »fratelančni« voditelji, da ne morejo mimo brez injek*
da je veliko število oseb s poitalijančenimi priimki danes, ko je bila slovenska gospodarska moč v Trstu od fašizma uničena, v službah in v materialni odvis* nosti od italijanskih tvrdk in zavodov. Pri današnji brezposelnosti je prošnja slovenskega ali hrvatskega delavca za spremembo njegovega italijanskega priimka v prejšnjo slovensko obliko problem kruha in zaposlen nosti. To dejstvo se ne da izpodbiti, posebno ne v se* danjem času nacionalne preobčutljivosti in tudi nestrp* nosti pri precejšnjem delu naših sosedov italijanske narodnosti. Zato je poskus rešiti problem priimkov na podlagi prošenj za vzpostavitev v prejšnji stan ne samo pravno pomanjkljiv, ampak tudi narodno in socialno nesprejemljiv, Ako je bil nekomu njegov pru imek oblastveno in brez njegove volje spremenjen, ima dotičnik najmanj neizpodbitno pravico, da se mu njegov stari priimek tudi uradno in brez posebnih pro* šenj povrne. Vsaka drugačna rešitev ne reši pravično problema in vzbuja pri prizadetem človeku občutek, da ni zakonodavec zadostil žaljenemu čutu pravičnosti.
Ker smo prepričani, da bo ZVU za STO tudi temu našemu problemu posvetila ono pazljivost in razume* vanje, ki ga je pokazala pri reševanju drugih važnih vprašanj poleg židovskega problema, jo pozivamo, da ukine fašistični dekret od 7. IV. 1927, št. 494 in da izda k ukazu št. 75 dodatni člen, ki naj bi se glasil :
» Priimki, ki so bili na podlagi kr. zakona od 10. 1. 1926, št. 17 oblastveno (uradno) spremenjeni, se imajo uradno vzpostaviti v prvotno obliko. Osebe, ki žele ohraniti spremenjeni priimek, morajo to naznaniti okrožnemu predsedniku v roku 60 dni.«
Samo pravica je temelj vladavin. Ne milosti, am* pak pravico hočemo !
Dr. Agneletto.
do imele žigosane izkaznice, lah* ko svobodno hodile med obema področjema.
Obisk avstrijskih policijskih častnikov
STO je obiskalo deset avstrij* skih policijskih častnikov iz bri* tanskega zasedbenega področja v Avstriji. Bili so gostje policije Jul. krajine. Ob svojem obisku so si ogledali vse naprave tu* kajšnje policijske uprave. Skupi* no vodi ravnatelj oddelka za no* tranje zadeve zavezniške komisi* je za Avstrijo Donald Ducan.
I
Zvišanje tarif cestne železnice
I Tržaški mestni svet je izrazil • •	■»	.	,.v	i	'ugodno	mnenje o predlogu za
eije komunistične »modro* ...	^	.	*	u
,.	,.	j	;	zvišanje	cen vozovnic na progah
sti«. Pozdravljamo zavedne cestne ždeznjce od 10 na 15 lir Dom,jance in si želimo, da bi jih pobliže spoznMi.
dal list naprej, potem ko sem ga prečital. Pri tem pa sem zahteval, da list pride nazaj v moje roke. No, »Demokracija« je romala po Sloveniji na Dolenjsko, na Go* renjsko, na Štajersko in po treh mesecih sem jo dobil nazaj. To me je ganilo, Iko sem videl, kako so Slovenci požirali vsako Vašo besedo. Zagotavljam Vas, da če bi list izhajal v Ljubljani, bi mo* rali »Demokracijo« tiskati v da* našnjih razmerah trikrat na dan.«
8 Tri-	g* 1 m
i rz<	ISK6 Cj 3
Zborovanje »Enotnih sindikatov«
Kot odgovor na prošnjo Enot* nih sidikatov za dovoljenje jav* nega zborovanja na trgu Garibal* di je zaradi protesta v zvezi z od* klonitvijo sprejel general Gaither predstavnike organizacije. Gene* ral je poudaril, da se sklepa o odklonitvi zborovanja na trgu Garibaldi ne sme tolmačiti kot omejevanje svobode zborovanja, temveč samo kot ukrep za zašči* to javne varnosti. Uradni odgo* vor pravi, da je ZVU ponovno preučila prošnjo za odobritev zborovanja 30.000 delavcev na trgu Garibaldi, da pa mora vztra* jati pri tem, da tako zborovanje sme biti le na dirkališču na Mon* tebellu. Druge demonstracije in sprevodi niso dovoljeni.
Železniški sporazum
Mednarodna konferenca za do* ločitev železniških voznih redov, na kateri so sodelovali zastopniki avstrijskih, jugoslovanskih in tr* žaških železnic, je končala z u* spehom. Koferenco so sklicali kot nadaljevanje in radi izpopolnitve del mednarodne konference v Stockholmu. Zastopniki so dosegli popoln sporazum o tem važnem prometnem vprašanju med STO ter Jugoslavijo, Avstrijo in Če* škoslovasko.
Narast morja
Plima je to zimo že drugič do* segla izredno višino. Tako je v torek 27. t. m. dopoldne dosegla 147 cm nad normalno, preplavila obrežje in bližnje ulice, vendar ni povzročila škode. Cestna želez* nica je redno vozila.
Potovanje preko demarkacijske črte STO
Na področju STO, ki ga nad* žira jugoslovanska voj. uprava, je nedavno bilo objavljeno obvestilo o gibanju oseb med obema pod* ročjema. To objavo sta nato s posebnim poudarkom razširjala agencija »Tanjug« in radio Beo* grad. Tudi krajevni komunistični tisk je posvetil posebno pozor* nost temu ukrepu. Vendar pa ta odlok ne predstavlja nič posebne* ga niti ni to objava kakšne nove politike. Vprašanje potovanja med obema področjema jc bila ena izmed prvih točk na vrstah konferenc, ki so se začele med obema upravama takoj po podpi* su italijanske mirovne pogodbe. Sporazum, ki so ga dosegli, pred* videva, da bosta obe upravi ži* gosali osebne izkaznice na svo* jih področjih in se medsebojno obvestili, kadar bo delo končano. ZVU je pred dobrimi dvemi tedni obvestila jugoslovansko za* stopstvo, da so žigosanje na anglo*ameriškem področju zaklju* čili. Pričakovala je enako obvestilo od jugoslovanske strani, da bi nato mogli istočasno izvesti skle* njeni sporazum. Za žigosanje o* sebnih izkaznic je prva dala po* budo ZVU. Kar se tiče anglo* ameriškega področja je v pretek* losti prva vrsta osebnih izkaznic, ki jih je izdala ZVU, veljala za gibanje med obema področjema. Veljale bodo še do 1. februarja, to je do dne, ko bodo jugoslovan* ske oblasti uradno zaključile ži* gosanje na svojem področju. Po tem datumu bodo le osebe, ki bo*'
na
ter za zvišanje ostalih tarif za 50 odstotkov. Predlog so podprli z navedbo dejstva, da je podjetje »Acegat« pasivno za 411 milijo* nov lir na leto.
Gradnja šole pri Sv. Soboti
Na seji mestnega sveta so zahtevali pojasnil, zakaj še niso začeli graditi šole pri Sv. Soboti,
ko je vendar ZVU že odobrila načrte in nakazala potrebna de* narna sredstva. Ing. Visintin je pojasnil, da je tehnični urad za* vrnil prvotni načrt in je morala občina pripraviti novega, na ka* terega zdaj pričakuje pristanek tehničnega urada.
Zvišanje kopaliških tarif
Področni svet je odobril zviša* nje občinskih kopaliških tarif za 50 odstotkov.
Prevoz trupel ameriških letalcev
Pretekli teden so peljali skozi Trst trupla 680 ameriških letal* cev, ki so padli v vojni nad ozem* ljem Jugoslavije. Ob tej priliki je bila na kolodvoru žalna sve* čanost, katere so se udeležili predstavniki vojaških poveljstev in oddelkov ameriške vojske. Predsednik področja in predsed* nik občine, ki se nista mogla ude* ležiti svečanosti, sta pismeno iz* razila generalu Gaitherju čustva sožalja in občudovanja v svojem in v imenu tržaškega prebival* stva. Lavorjevi venci s trakovi občine in pokrajine bodo sprem* Ijali trupla padlih na njihovi poti preko Neaplja v domovino.
vesti
Goriškega
Volitve
Po sklepu ministrskega sveta bodo volitve v novo rimsko po* slansko zbornico 18. aprila. U* pravne volitve v občinah,ki jih je mirovna pogodba priznala Ita* liji, bodo kmalu po volitvah v dr* žavni zbor, tako se je izjavil go* riški prefekt nasproti nekemu odposlanstvu, ki je bilo 28. t. m. pri njem.
Nadaljnja črtanja iz volivnih imenikov
Okrajna volivna komisija je zaključila pregled volivnih ime* nikov in 29. t. m. je občinski ob* hodnik vročil mnogim Slovencem sporočilo, da jih je komisija črta* la iz imenika volivcev. Proti ukre* pu te komisije se prizadeti lahko pritožijo na prizivno sodišče v Benetkah in vložijo priziv potom okrajne komisije ali županstva v teku 10 dni od sporočila, da so črtani. Proti črtanju Slovencev iz volivnih imenikov protestiramo najdločnejše, zlasti ker jim žu* panstvo namenoma zavlačuje in odreka bivanje in državljanski list. Vlada pa tudi ni še izdala tolmačenja določil mirovne po* godbe v tem pogledu.
Ali je Bog Italijan ?
Ko so pretečeno soboto 24. t. m. posvetili cerkev sv. Justa, ki so jo popravili, ker je bila od vojne porušena, sta si dve Slovenki, ki sta bili zraven, šepetali vtise v slovenščini. To pa je tako razja* dilo nestrpno sivolaso gospo ita* lijanske narodnosti, da se jc za* drla:	»Nehajte govoriti v jeziku,
ki ga ne morem prenašati! Tukaj je italijanska cerkev in se govori in moli samo v italijanskem je* ziku!« Slovenki sta se ji lepo po* smejali in ji povedali, da Bog razume tudi slovenski, ker nima tako trde glave kot ona!
Komisija za meje
Italijansko*jugoslovanska komi* sija za točno določitev in začrta* nje meje se zelo pogostoma sc* staja. V sredo 28. t. m. je zopet zasedala v Fari. Razgovori so trajali več ur zaporedoma.
Avtobus v Stražce * in k bolnišnicam
Od 1. februarja bomo imeli pet* krat dnevno avtobusno zvezo s Stražeami. Odhod izpred kavarne Garibaldi. — Za poskušnjo bodo od nedelje 1. febr. vozili avtobusi tudi do bolnišnice pri »Rdeči hiši«, do sanatorja za bolne na pljučih in do norišnice, in sicer štirikrat na dan ob četrtkih in nedeljah.
V	Jugoslaviji zapuščena premoženja, terjatve itd.
Na pismo iz San Giovanni Pol* cenigo odgovarjamo sledeče:	Po
določilih mirovne pogodbe je Ita* lija dolžna odškodovati tiste dr* žavljane, katerim bi država zma* govalka (n. pr. Jugoslavija) zaple* nila premoženje, ki ga imajo na njenem ozemlju, ali ki ji pripade že po mirovni pogodbi. Že mese* ca januarja 1947 pa je vlada od* redila, naj premoženje, terjatve itd. prijavijo vsi, ki so v Jugo* slaviji kaj zapustili ali imeli. To pa zato, ker hoče vlada zbrati vse podatke o premoženju in terjat* vah, ki jih imajo njeni državljani v Jugoslaviji. Na ta način bi mor* da odstopila Jugoslaviji vsa ta premoženja in terjatve na mesto 125 milijonov dolarjev, ki jih mi* rovna pogodba nalaga kot vojno reparacijo.
Gre torej le za premoženja in terjatve italijanskih državljanov. Prijave pa lahko predložijo tudi begunci, ker se točno ne ve ali so državljastvo res izgubili. Rok ni še potekel in prizadeti naj prija* vo vložijo na županstvo, kjer bi* vajo. Županstvo jo bo poslala v Rim, ko bo ministrstvo zahtevalo.
Odgovorni urednik ; Janko SimčU Tiska tiskarna Budin v Gcrlti-
Razprodaja tobaka prosta
S 1. februarjem so odpravljene tobačne i/akaznice. Vsi tobačni izdelki bodo na razpolago v pro* sti razprodaji.
Najdeno orožje
V	hiši št. 28 na korzu Roose* velt, ki nima stanovalcev, je bila v torek 27. t. m. v podstrešju od* krita majhna zaloga orožja: 2 mi* tri, 3 ročne bombe itd. Vse orožje je bilo v dobrem stanju in je bi* lo, tako trdijo, spravljeno v to skrivališče pred kratkim. Policija še išče odgovorne rokovnjače.
Komisija za vodo in elektriko
Tudi italijansko=jugoslovanska komisija za dobavo vode in elek* trike Gorici in deželi se zelo po* gostoma shaja na goriški prefek* turi. Tako tudi ta teden.
Zopet dva ubežnika iz Titovega raja
Karabinerjem v Doberdobu sta se predstavila dva mlada inženir* ja, ki sta izjavila, da sta pobeg* nila iz Beograda radi neznosnega komunističnega režima, ki tam vlada. Napotili so ju v taborišče v okolici Rima.
Kruh in koruzna moka
»Sepral« sporoča, da bodo s prvim februarjem delili po 200 gr. kruha iz pšenične moke in po 50 gr. koruzne moke dnevno na osebo. To pa zato, ker bi sicer morali deliti mešan kruh, kar ni vsem po volji.
Mirnik
Minuli teden je bila pri nas fa* timska Mati božja, ki »roma« se* daj po nadškofiji. Spodbudne po* božnosti so privabile mnogo vernikov ne samo iz domače vasi, temveč tudi iz bližnjih in drugih precej oddaljenih far. Proccsija ob sprejemu je bila kljub slabe* mu vremenu mogočna. Vsa pot od Dolenj do Mirnika je bila v slavolokih, kar je dokaz, da je ljubezen Škrljevcev in vseh bri* ških prebivalcev do Marije nad vse goreča. V četrtek 22. t. m. popoldne ob slovesni’ ločitvi M. b. iz fare se je k procesiji zbralo vse, kar je vse dni pri lepih po* božnostih molilo k nebeški Ma* teri, ter jo spremljalo do mostu na robu mirniške župnije, — Tudi vaščani Brega, ki so prišli pod Jugoslavijo, so se v duhu pridru* žili pobožnosti. Prišli so do meje in tam kleče prosili: Marija, po* magaj še nam! — Med fanti je bila tekma, kdo bo nosil Marijin kip ali oni iz Mirnika ali oni iz Škrljeva. Pa so se sporazumeli in ga nosili nekaj časa eni, potem pa drugi. Vsa čast jim!
ZANIMIVOSTI
30 letnica komunistične revolucije
V	začetku novembra so se vr* šile v Sovjetski zvozi in v vseh večjih krajih .satelitskih držav na vzhodu proslave tridesetletnice komunistične revolucije. Ameriški tednik »TIME« je prinesel slede* Či komentar k temu dogodku:
»Ali je rusko ljudstvo vedelo tedaj, kaj bo moralo doživljati?«
Sovjetski obrok hrane za težke delavce znaša danes 2.340 kalorij, za doraščajoče otroke 1.114, in za vse ostale 892 kalorij na dan. Sta* novanje 5 sob, ki ga ima povpreč* na manjša ameriška družina, bi bilo (V Sovjetski zvezi v letu 1928 zasedeno po 14 osebah, v letu 1934 bi živelo v takem stanovanju 17 oseb, v letu 1937 pa 20 in v letu 1947 kar 30 oseb. Rusi so najslabše oblečeni, slabše kot kateri koli drugi narod v Evropi. Danes so bolj raztrgani, kot so bili v leti-1917.
Industrijski napredek je bil po letu 1917*em znaten, a še od daleč ne tolikšen, kot zatrjujejo komu* nunisti. Če bi se Rusija razvijala, kot se je razvijala pod carjem, bi v 30 letih na industrijskem pod* ročju prišla prav gotovo dalje, kot je prišla pod komunisti, in prav gotovo z manjšimi človeški* mi žrtvami.
Car je poslal tisoče v Siberijo in nekateri od njih (n. pr. Lenin) so vzeli s seboj celo svojo knjiž* nico. Stalin je poslal milijone v Sibirijo na prisilno delo in večina njih je hitro in v strahotnih okol* nostih pomrla.
Takšno je torej resnično stanje v tej deželi »napredne socialistič* ne kulture.«	«
Zdravljenje maltske mrzlice
List ameriškega zdravniškega združenja sporoča, da se je kom* binirana uporaba streptomicina in sulfodiazina pokazala za uein* kovito v zdravljenju maltske mrzlice. S tem sistemom so zdra* vili dvanajst primerov maltske mrzlice v raznih delih Združenih držav z zelo zadovoljivimi iczul* tati.
LISTNICA UPRAVE
D. S. Bern, Švica: Žal ne poznamo deklet, ki bi hotele v Švico.
Prispevki za tiskovni sklad „ Demokracije"
N. N. prispevek 100; begunec »44« mesečni prispevek 1200 za jan. febr.; da bi izdajalski sopot* niki že enkrat spregledali, daruje čisti demokrat za januar 500; bri* ški begunec za prospeh »Demo* kracije« 1000; za članek »Mono* pol miselnosti« 1000 in mesečni prispevki 600; N. N. mesečni prispevek 100; Mihelčič Franc, Male 1000; N. N. Via Istria, Tr.t 220 lir.
Vsem srčna hvala!